Znanje in stalĺšča bolnikov o pľehľanĺ
Denis Mlakaľ-Mastnak
Uvod
Med bolezni, ki so povezane z neustrezno prehrano, spadajo pľedvsem
civilizacijske bolezni, kot so: kardiovaskularne bolezni, bolezni pľęsnoYe, bolezni
lokomotornega sistema in rak' Številne raziskave zadnjih dveh desetletijkażejo, ďa
ima ustrezna pľehrana pomembno mesto v pľeventivi rakavih bolezni. Prav tako
raziskave vse bolj poudarjajo zďravo prehrano kot zaščitni in manj nezdravo
prehrano kot nevarnostni dejavnik.
Podatki kaźejo, da imajo dejavniki tvegaqja' ki so povezaniznezďravo pľehrano in
nezdravim načinom ž:Ąenja, pľi prebivalcih Slovenije velik vpliv na pojavljanje
kĺoničnih nenalezljivih bolezni.
Rezultati ruz|ičnLh raziskav CINDI in ľaziskave prehranskih navad Slovencev so
pokazal| da so prehľanske navade povprečnega ođľaslega prebivalca Slovenije
neustrezne, saj v primerjavi s pripoľočili WHo (World health organization) in
WCRF (World cancer research found) ne sledijo osnovnim smernicam varovalne
prehľane. Dve tretjini Slovencev ne zajtrkuje ľedno, uŽiva pľemalo obľokov, zalžIje
premalo sadja in zelenjave, zallžije preveč Živalskih maščob, preveč rdečega mesa
in polnomastnega mleka.
obolevnost in umrljivost zarakom 
je 
mogoče zmanjšati s preventivnim ukĺepanjem
na treh nivojih, in sicer na nivoju primarne, sekundarne in terciarne preventive.
Primaľna preventiva pomeni pľepľečevanje obolevanja za nkom in obsega
odkrivanje dejavnikov tveganja zarazvoj raka ter zmanjševanje izpostavljenosti tem
dejavnikom. Tako imata v primarni preventivi pomembno vlogo izobraźevanje
strokovnjakov in 
javnosti 
ter zakonodaja. Z zdravstveno vzgojo 
je potrebno
spodbujati zdravo uľavnoteŽeno pľehraĺ{evanje,vzdrževanje primerne telesne teŽe
in večjo telesno aktivnost'
Sekundaľna preventiva pomeni zgodnje odkrivaqie ľaka.
Terciarna pľeventiva pa pomeni kakovostno zdravljenje in skĺb za dobro kakovost
živheĺaabolnikov zĺakom med zdravljenjem ter ohranjanje ali izbo!šanje kakovosti
tivlsenja po zaključenem zdravlj enju.
Da bodo znali bolniki 
po zaključenem onkološkem zdravljenju ohľanjati svoje
zđravje in izbołjšati svoje prehranjevalne flavade, ki so lahko bile eden ključnih
dejavnikov razvoja rakaste bolezni, morajo onkološke medicinske sestre poleg
vsebin o priporočilih prehľanjevanja međ specifičnim onkološkim zdravljenjem v
Denis Mląkaľ-Mastnak, dipl. m. s
o n ko lo š ki inšt itut Lj u b Ij a n a
60

Zdľavstveno vzgojo vključiti še vsebine o pomenu in prednostih uravnoteŽęne
varovalne prehrane.
Živryeqjske navade ljudi so rezll|tat osvojenih vzgojnih modelov, zato 
jih 
lahko v
zdľavstvenovzgojnem procesu spľemenimo in celo izboljšamo. Zdravstvenavzgoja
je 
integralni del zdravstvene nege. Medicinska sestľa mora ugotoviti bolnikove
potrebe po zdravstveni vzgoji, prepoznati pľobleme, jih 
razreševati in ovľednotiti
izvedene aktivnosti zdravstvene vzgoje' Pri svojem zdľavstvenovzgojnem delu
medicinska sestľa bolnika infoľmiľa, mu svętuje, mu pomaga pri osvajanju
razlićnih veščin in znanj ter ga usmeľja pri oblikovanju vrednot in stališč.
Prehranska zdľavstvena vzgoja, ki 
jo pri bolĺiku z rakom inajajo medicinske
sestre, mora obsegatitrirazliéna področja, in siceľ:
1. Zdravstvena vzgoja o načelih in pomenu prilagojene uravnoteŽene varovalne
pľehľane bolnika z rakom.
2. Prehľanska zdľavstvena vzgoja bolnika z rakom, ki 
je 
na specifičnem
onkološkem zdravłenju in ima težave v zvezi s pľehľanjevanjem.
3. Prehranska zdľavstvenavzgoja bolnika z rakom, usmeľjena v ohranjanje zdravja
po zakljuěenem onkološkem zdravljenju.
Pri bolniku z ľakom 
je pľehrana ena bistvenih sestavin onkološkega zđravljen1a,
zdravstvene nege in zdravstvene vzgoje. Pľehrana, ki bolniku zagotavlja vse
potrebne hľanilne (energijske in neenergijske) in zaščitne snovi v optimalni
koliěini, lahko vzđrźuje noľmalno prehraąjenost, kondicijo in dobro počutje.
Predvsem pa ustrezna prehľana med zahtevnim onkološkim zdravljenjem lahko
zmanjša negativne učinkę zdravljenja, kĺepi imunsko odpoľnost in izboljša izid
zdľavfienja. V osnovi se prehrana bolnika z rakom bistveno ne razlikuje od
uľavnoteŽene varovalne prehrane zdravega človeka, vendar pa mora zagotoviti
povečane energijske potrebe in povečane potrebe po bełakovinah.
Pogosto sta tako Že sama bolezen kakoľ tudi onkološko zdravtjenje poYezana z
razlićnimi pľehľanskimi zapleti, kot so: izguba apetita, slabost, bruhaqje,
spremembe v okušanju in vonjanju hľanę, odpor do določene hrane, vneta ustna
sluznica iniali sluznica poŽiralnika, oteŽeno poŽiran1e, zaprtje, odvajanje tekočega
blata, hujšanje idr. Vtakih primeľih si moľa bolnik znatiprehrano prilagoditi tako,
da bo hľana, ki 
jo 
zalž'l1e, še zmeraj zagotav|jala zadostno količino potrebnih
hranilnih snovi. Pľav zato potrebuje strokovne nasvete in podporo.
Pomembno 
je, 
da bodo bolniki po zaključenem onkološkem zdravljenju vzdrŽevali
primerno telesno teŽo, kondiciio, ođpornost in splošno dobro počutje, torej z eno
besedo svoje zdľavje, zato morajo poznati osnovna načela uravnoteŽene varovalne
prehľane zdravega človęka.
6I

Cilj ľaziskave
Poglavitni cilj raziskaveje bil ugotovitiznanje bolnikov o načelih zdrave prehrane,
ki lahko pripomoľe k izboljšanju in ohranja4ja zdtavja, ter ugotoviti stališča
bolnikov do pľehľane. Iz odgovorov smo lahko ugotavliali uěinkovitost in uspešnost
prehranskega zdľavstvenovzgojnega dela medicinskih sester in drugih zdravstvenih
delavcev.
Metode dela
Uporabili smo deskrtiptivno metodo dela. V obdobju od 21. 6. 2004 do 24. 6.2004
smo na šestih hospitalnih oddelkih in v ambulantni kemoterapiji onkološkega
inštituta Ljubljana izvedli anketo z vpľašalnikom, ki 
je 
obsegal 37 vprašanj.
Izpolnjevali so 
jih 
naključno izbľani hospitaliziľani bolniki in naključno izbrani
bolniki v ambulantni kemoterapiji.
Bolnikom 
je 
bila pľi izpolnjevanju vprašalnika zagotovljena anonimnost, za
sodelovanje so se odločali prostovoljno.
Rezultati so v članku pĺikazani v odstotkih, večina v obliki gľafov. V prispevku je
predstavljen delvprašanj, s katerimi smo ugotavljali zĺanje in stališěa bolnikov o
prehrani.
Rezultati
Anketiĺanih 
je 
bilo 64 bolnikoĺ in sicer 8 bolnikov v ambulantni kemoterapiii,
ostali so bili hospitalizkani.
Anketiľanih 
je 
bilo 54 % Žensk n 44 % moških.
Graf 1: Staľost bolnikov v različnih starostnih obdobjih
327o
Emanj kot 20let - 0 7o
Jod 21 do 30 let - 3 ?o
Bod3I do4Olet-6?o
Eod 41 do 50 let - 16 7o
Elod 5I do 60 |et - 3Ż 7o
6lod 6I do 70 let - 25 7o
Estaľejši od70let- 13 7o
Ebĺez ođgovora- 5 ?o
I6%o
62
67o 37o 
57o
137o

Graf 2: Najvišja pľidobljena izobľazba
t47o
ITVo
E srednješolska - 35 7o
Npoklicna - 19 7o
Eosnovnošolska- t7 vo
Eil višješolska - 14 7o
Elvisokošolska-67o
Euniveĺzitetna - 5 ?o
I magisterij, doktorat - 2 ?o
E brez odgovoĺa - 2 ?o
tr Slice 9
19%o
35%ó
Graf 3: Vir podatkov o posebnostih pľehrąnjeyanja med zdravljenjem
Emed. ses. nao.I. -Ż2?o
E strokovne ĺevije inliteratura - ŻI ?o
75Vo 
Ezdravnik na o .r. - 15 ?o
217o
lŻ?o
l0Vo
B splošne ĺevije - 12 7o
Nnihče me ni poućil - l0 ?o
Bbrezodgovoĺa-9ło
Edrugo; bĺošurice o' I' - 8 7o
E med. ses. v drugi zdr. usÍanovi - Ż 7o
lintemet- l7o
2Ż7o
Gľaf 4' Viľ podatkov o načelih zdrave pľehrane
25Vo
@sp(ošne revíje - 28 7o
t srokovne revij e inliÍeĺatura - 25 vo
Emed. ses. naO.I. - 18 7o
N zdľavnik na o . I. - l0 vo
1gqoĐzdĺavĺik 
v drugi zdr. ustarlovi - 4 ło
E đrugo: sopacienti' izkustvo - 4 vo
Emed. ses. v drugi zdr. ustanovi - 37o
Eiĺtemet-3 7o
r0?o
Inihče me ni pollčil - 2 vo
Úbrezođgovoĺa-3?o
1,7oŻ7o 
87o
Ż8ľo
3vo2vo37o 3vo 
47o 
4oto
63

Bolnikom smo predstavili 12 tľditev o prehrani. Šest trditev 
je 
bilo pozitivno
usmerjenih in šest negativno usmerjenih. Splošno stališče bolnikov do prehrane je
prikazano v grafu 5.
Graf 5: Splošno stąlišče bolnikov do prehľane
28
t9
13
30
25
Żo
15
10
5
0
4
0
zelo pozitivno pozitivno stališče - nevtralno stališče - negativno stališče -
sÍalliśče- 447o 3o?o Ż07o 6vo
zelo negativno
stališče 
_ 
07o
Bolnikom smo postavili šest vpľašanj o načelih zdtaYe prefuane. DeleŽi odgovoľov
(pľavilni, nepopoĺno pravilni, mešani, nepravilni, bľez odgovora) so prikazani 
y
odstotkih v grafih 6,7,8,9,10 in 11. V naslovu gÍafa je 
navedeno postavłeno
vprašanje.
Gľaf 6: Kateľo od naštetih vrst mesa (divjačino, morske ľibe, peľutnino, svinjino) 
je
priporočljivo pogosteje uživati koĺ zamenjavo za rdeče meso klavnih živali?
43
tz
5
50
40
30
20
10
0
3
pĺavi|ĺo - 66cľo nepopolno
pravilno - l97o
mešani odgovori - nepravilno - 57o
8ło
brez odgovora -
2?o
64

Graf v Zakaj so polnozrnati izdelki zdľauju koristni?
5ó
60
50
40
30
20
10
0
5
0 0
pravilno - 87Vo nepopolno
pravilno - UVo
mešani odgovori - nepravilno - 57o
O(Vo
brez odgovora -
57o
Graf B: Kakšni So učinki Sadja in Zelenjave ną zdrąyje posamezniką?
50
40
30
20
t0
0
46
pĺavilno-72vo nepopolno
pravilno - I4%o
9
4
2
Gľaf 9: Zakaj 
je 
mleko v prehrani posebej pomembno živilo?
mešani odgovori - ĺepravilno - 37o brez odgovora -
67o 5%o
60
50
40
30
20
10
0
49
nepopolno
ptavi|ĺo - Żvo
6
3
mešani odgovori - nepľavilno - 87o
9Vo
brez odgovora -
57o
pľavilno - 76vo
65

GľąÍ 10: Kateri odstotek mlečne maščobe je 
v zdravi pľehrani najbolj pripoľočljiv?
55
60
50
40
30
20
10
0
8
0 0
pĺavilno - 857o nepopolno
pravi|ĺo - tcľo
mešani odgovori - nepravilno - 137o
0Vo
bľez odgovoľa -
27o
Gľaf Il: Kąteľą od navedenih maščob lahko škodi' če 
jo 
uživamo v prekomeľnih
količinah?
56
pravilno - 897o
Ż
60
50
40
30
20
l0
0
2
0
nepopolno
pĺavi|ĺo - 3vo
mešani odgovori 
_ 
nepĺavilno - 57o
O7o
bĺez odgovora -
3Vo
Razprava
Raziskava na temo Znanje in stališča bolnikov o prehrani je potekala na
onkološkem inštitutu Ljubljana. Anketiľanih 
je 
bilol0 % već źensk kot moških,
povprečna starost anketirancev 
je 
bila 54 let, največ 
je 
bilo starih od 51 do 60 let
(32 %), mlajši ođ 20 let ni bil nihče od anketiĺancev, starejših od 7l let 
je 
bilo 13 %
anketiranih bolnikov' Največ anketiĺanih bolnikov (35 %) 
je 
imelo srednješolsko
izobĺazbo.
Anketiľani bolniki so kot največji delež'vlĺa podatkov o posebnostih prehľanjevanja
med, zdľavljenjem navedli medicinske sestre onkološkega inštituta Ljubljana
medtem ko so kot največji deležvira podatkov o načelih zdraYe pĺehľane navedli
splošne revjje, sledile So stľokovne rwije in liteľatuľa, v tem primeru so bile
medicinske sestre onkološkega inštituta Ljublana na tretjem mestu.
Bolniki imajo pozitivno stališče (44 % zelo pozitivno stališče in 30 % pozitivno
stališče) do prehrane in se zavedajo njenega učinka na zdravje posameznika.
66

Iz sklopa šestih vprašanj o znanju zdrave prehrane smo ugotovili, da so bolniki
prehransko dobľo ozaveščeni. Na vprašaĺ{a so odgovarjali večinoma pľavilno od
72 % do 87 %,le pri enem vprašanju 
je 
bilo 66 % pravilnih odgovorov. Nepravilnih
odgovorov 
je 
bilo zelo malo' večinoma 5 - 8 %,le pri enem vpľašanju 13 %.
Sklep
Z anketo smo ugotovili, da so medicinske sestre onkološkega inštituta Ljubljana pri
izvajanju pľehranske zdravstvenę vzgoje aktivne, predvsem na področju
zdravstvene vzgoje bolnikov o posebnostih prehranjevanja bolnika z ľakom med
specifičnim onkološkim zdravljenjem. Manj so aktivnę na področju zdravstvene
vzgoje bolnikov o načelih zďravę prehrane, vendaľ smo iz ankete ugotovili, da
bolniki že imajo osvojena znanja o načelih zdrave prehrane in izoblikovana
pozitivna stališča do pľehrane. Pomembno bi bilo predvsem utľjevati prepľičaqja
bolnikov o pľednostih uravnoteŽenę vaľovalne pľehrane za vzdrževanje zdravja,
tudi po zaključenem zdravłeąju, in dopolnjevati njihove 
yrzeliv 
znanju.
Da bo prehransko zdravstvenovzgojno delo medicinskih sester kakovostno in
učinkovito, moľajo le - te svoje znanje o načelih prehľane bolnika z ľakom med
zdradjenjem in o načelih vaľovalne uľavnoteŽene pľehĺane nenehno izpopolnjevati.
Slediti morajo novostim na področju prehĺanske podpoľe bolnika z rakom in
prehĺanski politiki v smislu promocije zdravja. Utľjevati, posodab|jati in izpopoĘevati
morajo svoje zdravstvenovzgojno delo z bolniki, da bo le - to postalo učinkovitejše, da
bodo upoštevane individualne potľebe bolnika po zdravstveni vzgoji, da bodo bolniki
ne le infoľmiĺani in pľosvetljeni, temveč 
jim 
bodo medicinske sestre znale pomagali
pri osvajanju razhčnth veščin, izoblikovanju vrednot in stališč.
Pľav tako lahko medicinske sestre prispevajo k šiľjenju in utrjevaqju znanj v
strokovni in laični 
javnosti 
o: pomenu ustrezne prehrane kot zaščitnega dejavnika
pľed malignimi boleznimi' pomenu zgodnjega odkĺivanja raka, pomenu ustrezne
prehrane med specifičnim onkološkim zdrav|ieĄjem in po zaključenem zdľavljenju.
Literatura
1. Baľker HM. Nutrition and Dietetics for Health Care. New York Churchill
Livingstone, 1996
2' Briony T. Manual of dietetic practice. oxfoľd: Blackwell Science Ltd,200l
3. Drolc H, Fras AP. Kaheksija pri bolniku zrukom. V: Skela-Savič B (ur), Velepič
M (uĺ)' Dľolc H (uĺ). Pomen pľehľane pri nastanku in zdľavljenju malignih
obole4j, Radenci 14. in 15. oktobeľ 1999. Ljubljana: Sekcija medicinskih sester
v onkologiji pri Zbornici zdravstvene nege Slovenij e, 1999: 28- 29
4. Eľjavšek Z, Senič B. Motnje prehranjevanja v zvezi z obsevalno terapijo. V:
Skela_Savič B (uľ)' Velepič M (uľ)' Drolc H (ur). Pomen prehrane pľi nastanku
in zdrav|e4ju malignih obolenj, Radenci 14. in 15. oktobeľ 1999. Ljubljana:
67

Sekcija medicinskih sester V onkologiji pľi Zboľnici zdravstvene nege Slovenije,
1999: 50-56
5. Hoyeľ S. Zdravstvena vzgoja in zdľavstvena pľosveta. Ljubljana: Tęhniška
zalożba Slovenije, 1995
6. Jelenc S' ABC izobrażevanja odraslih. Ljubljana: Anđragoški center Republike
slovenije, 1996
7. Kigeľ AM. Teaching foľ health. New York: Churchill Livingstone, 1995
8. Koch V. Kako se pľehranjujejo Slovenci. V: Skela-Savič B (ur)' Velepič M (ur)'
Drolc H (ur). Pomen prehrane pri nastanku in zdravljenju malignih obolenj,
Rađenci 14. in 15. oktober 1999' Ljubljana: Sekcija medicinskih sester v onkologlii
priZbornici zdravstvene nege Slovenüe, 1999: 5-10
9. Mayer D. Canceľ overviev. American Jouľnal of Nursing 2000; Vol. 100: pp
24D,248,24Il
10. Pokorn D. Načela zďrave prehľane pri bolniku z ľakom. V: Skęla-Savič B (ur)'
Velepič M (ur), Drolc H (ur). Pomen prehrane pri nastanku in zdravlieqju
malignih obolenj, Radenci 14. in 15. oktobeľ 1999. Ljubljana: Sekciia medicinskih
sester v onkologiji pri Zboľnici zdľavstvenę nege Slovenije, 1999:2227
1l. Pokoľn D' Prehľana v ĺazličnih Življenjskih obdobjih. Ljubljana: Marbona,
2003
12. Primic Żake|j M' Prehrana in rak. V: Skela-Savič B (ur), Velepič M (ur), Drolc
H (ur). Pomen prehrane pri nastanku in zdravljenju malignih obolenj, Radenci
14. in 15. oktober 1999. Ljubliana: Sekcija medicinskih sester v onkologiji pri
Zbornici zdravstvene nege Slovenä e, 1999 :11-14
13. Skela-Savič B. Motnje prehranjevanja v nezi s toksičnostjo citostatikov. V:
Skela-Savič B (ur)' Velepič M (ur)' Drolc H (uľ). Pomen pľehľane pri nastanku
in zdravljenju malignih obolenj, Radenci 14. in 15. oktobeľ 1999. Ljubljana:
Sekcija medicinskih sesteĺ v onkologiji pri Zbornici zdravstvene nege Slovenije,
1999:39-49
14. Wilkes G. Nutrition: the forgotten ingredient in canceľ care. Ameľican Journal
of Nursing, 2000;vol. 100; 46-51
15. http://www2.Bov.silmzlmz-splet.nsf, 
julij 
2004: Nacionalna strategija prehľanske
politike.
16. http:i 
/www.mf.uni-li.si/isis/isis97-6/html/cufer63'html' 
julij 
2004: Posvetovaĺ{e
o drŽavnem pľogramu nadzorovanja raka.
68