1940« febrtiftr 3. numera. titt V Mesečne verske no«?in@. Vu Imenl prSkmurske tvang. SinJorlJ« redltat i vSdavnlk: fLISAR jANOS, Mur&ka Sobota. lek računa št, 13,586; im6 ,,Duševni Hst" M. Sobota. Cejna n^ cej*o lelo 2© DinM v zvdnsfve 30 dln., v AmerLk poi-;g Boga trpi, njega to trplenje na zveličanje peia. V vsakdenešnjem ž vienji ttidi t6 vi-dimo, da je ti-plenje dostim Itidem na ha-sek. V?aki človck li samo iak postane zaistin ) karakter. značaj, či prehodi trpie-nja vciko, vzgajaj6Čo šoio. Največ pošteni, velki, znameniti Jlidi mladost i žitek je pun z vda c, z trpJenjorn. Ar irpienje očisi; našo dit§o od gntisni, hotlivi občiitčnjov, i v na"s pi naprejponiore plemeniia i lepa človečij občfitenia. Boltčine, trpleaja vzga-jajo v človečoj duši svetle iskre. Ali li samo v tistom človeki ki mš vero, ki ob-čtiti, da je njegovo cSl-:> živlenje v rokaj, i v ob!asfi vserr?Oi>6č^ga Gospodiioga Boga, i da oci N.ega pribdj--k vsaki biagoslov j vsaki vdarec. . Takšega človeks trplenje poniznoga, krotkoga, d-)bfog:i 1 pobožnoga včir»i. On se punizi pred Božov svet v volčv, z ra-dostjov prim.e tisto očinsko roko, štera ga kaštiga, blčuje, i z bogajOčov, vupujočov detinskov vtrov i hval fiavanioni ktišuj ! Te nioder Salarnoo, Hištorično versko čtenje (Na podlagi 1-vi knig irralov, pisao Kiss Bela, Poslov.: FJisar Janoš vp. »;uč=tel.) Od*!6,:».;¦ je Dk č z k^;LSsva IjOiiu Že;o je ?»d:ti m n\tm Š.il«mona, V^tirdcset ifit v:heri je sploj osiabo Na počiaek si je glavo dol» nagao. Slobčd od ndroda i tidnms vie-^e, Pred slni Š^smoea (e refi de.ie: »Naroda oča i ndvi k;iil ti bodei. Kršlevsko palco od mene pre^ Znova sem deie 1 počinek m!r žeiern, Breuien kralu^nia nosiii veg neaifem; Krepša pleč-i so pottebna k-tomi zn6'ja, Seb^ pr§k dam i zavupa?a na Nemrera že vodšti, raenl trbe voja, Potrčbne mddrosti pri nient veC" nega. t6 roko, Trpienje nas opomina na našo slabost, na naše grehe, dolipotere našo gizdost i vtiša našo marnost Takšega hipa zaistino občtitimo da smo v Boži rokaj. Ki ma vero, on tudi to občtiti, da dober Bog tistoga kaštiga, koga liibi. i da nas On ne bije sajno, nego tlidi gorizdigne, kak je to včino z Jobom. I gda pa na nčbi obri nas odide vihera oblačina, t6 gda se trplenje ednok spunš, mi tiidi to vadliije-mo: jeste v trplenji, jeste nikaj sladkoga i da je biajženstvo prots tomi samo pre-kl^stvo. V etom postnom vremeni na našega žitka pot se razpresterajoča črna senca, goigolhovoga ktiža duga, kmična senca to potrjuje, da trplenja, ka'varije pof pela i vodi v nebesa, i da je Bože kržlevstvo ti potrpilvi, Naj nas vse preobrne i vodi našega žalostnoga Časa velko trplenje k našemi dobromi Bogi i k Jezuš; KristuŠi, ki je za nas tak dosta trpo, vzemitriO li na svoja pleča svoj križ i nasledu-no ii Kristuša, na vUstaj z Njegovov molltevjov: Oča, či šččš, naj prede ete pehar od mene, dčnok ne moja, nego t^oja vola bojdi. H. »Ndjbole bridko je ono trpljenje, štero si je človek sam spravo." Sophokles. Lefa so M'ir«6te., ie i^i gtob Oospodn^ r-.iffiid&ysnje me Sl hfaj ižk sledn;o rčč rnoj s?n5 nsoj pohod^k, Š;ero tl poikczm} bojdč ft|d nfisJef!: i-< : Drži S2 OoY sodoa, njega needfl^, Njegr.ve p?>!i hcditi &ezsm&d<} Niegvo p.kžvdo xdržji?i se ntipozih\ Ar iak rsš5 H i narod bldjženstvo ni'dtl Viš ja* s«m dosta spfivao od njeg'vc dlke, I dOfi5« sem se nL vč^kdo koaca roiloš^p.. Reč ni! je henj^Oa, moč rai je Emenkala, ObnemUa so ^flslat reS zabegnola, OCi so o?s slabe, neniočen seoi pditao, Či je bši' diigi čas obcr me' pretek^o, Od njega sera dOnok premalo spopgvao, Mogoče setn kcmaj do začčtka prlšao, Njeg?a zmožnost nlgdar konca Kede MHoiSa njegova do ?eke trp6?a. februšr 20. DUSEVNl LIST Stršn 27. (Pisao: Najmlajši Szasz Karoly. Poslov. Flisar Janoš.) V-ednom veikom varaši je eVihiženparstao: Mož je inžaierstvo meo i v-fabnki delao. Njeg'va tOvarišica je dobrota bila, Ceii dčn se je doina" skrbela, vrtila. Mela sta edno dete: sineka maloga, Nedužen, kak liliotn, kak gedro zdravoga. Mož je ves den v-fabriki bio, deio odprdvlao, Med makšini, delavci, pozvanje spunjavao. Kak omuren ttihi č!oyek je bio pozaani, Smehati se, ešče nigd&r ne bio videni. Takši je bio i doma; večer, kak je prišao, V-hižo svojo se je zapro, maiao i risao; Pisao, brojo, raČunao, z-tem se obfriidjavao, Malogda je pred polnočjčv žnjim gori henjao. TCivar šica se celi den doma vrtela, Hfžno deio odpraylala, za njč skrbela. Večkrdt k-može notri ide i etak erče: Piisti že ta to delo i boj tiidi najni! Preci, kak so se dveri na malo odprle, Liki sunce na skiožnjo brš notri obsfne, Tak je te mali siaek itidi notri bežao, Na kolina očč si je gor' seo, se zloao. Oča si je kaj ne vedo, ta je djao knige, Makšinov lisanje, plajbžs ino iinie, Glado njegvo malo gSavo, lepo poslfihšao, Kak je on sprevedno kaj fabulno meštivao. Bogme, či bi nebi bilo toga pojbara, Od nevole bi žt:na gfatala presfara TYk se je večkiit zgodilo, vu dosfa dnevi, Dokeč se je sinsk lodo vone po dvori, Mati se je tam pri stoli gda je šivala Nš samo ednok skrivoma brifko jokala! Ne z toga vo\o, — k-torni se že prevčila, Ka je navčkše vsikdar sarnsamerna bila, Od toga d*>sta .ekšo bofczen je mela, Štera jo je pfi srdci ncstanma bolela. Veiki rdzioček je bšo med njim a vu duši, Šteri je od pekia ognja teškeši, huši! Žena je vreie vere i Bogaboječa Bi!a, krotka, ponizna, Njega prav mol^ča. D^nz-mtiitvov začnola, žirjov gadokončala. I či je v kom dvojila, k-vsrdci se vrnola, I da je vsigdar vu nje vera i Bog ladao, Jo je vsujdar op6to, prdvo pot pokazao. Mož, ki \if. nestanoma med makšini hodo, Med računaiijcm, rnerjenicm bio ino brcdo, Je samo vidočo kojno spoznao za bivost, ,,Zaka bi skao? ka nega: to zdenja zmožnost ? Zadosfa se je skrbeti, ka se dosegne I po pofaj hoditi, šteie so zmerjene ¦ Ne je driig) samo senja, • bSodnikov zdeoje; Ka jeste Bog, neb^sa. vr-kvečoo živienje! Eih žcnal Ti bi tud* lehko to previdia, Ka diih i telo nadvoje bidti nemreta, Z-kojne bodoči tdli so eden k-drfigomi Te ztnožen Bog j* u gdd eo Fr 0 t?oj sln Šalamon bo človek pravični, Reč raojo obarje, v pravici de hodo, Kako se dostaja tot k kriU popolno: Z-'Izraeia korn^ nszmčnkz spol jsiožki 1 narod de vs?gdar blajžen >no veiki. Tcda preprdvim ?se njegVe protivnike, Vido bode roda svcjega miodike, I on, kak Šion breg stao bode do veka, Nebode rneo kcnca do vek ino Ali, či kdk pržz.hk z tž poti odhaj^. Spozabi se z-svcjgs svčioga pozvfinja, Kak zeml^ mlajlaa Oaspodna zavrže, Ino se poda na bolvanov moienje, Jaj de \omi l svel' pokolenj!, PJamen srdstost? je zdči zc?seml. Razderč kr&ievsho, tronuia močino, Potroši svojega ndroda trbino, Netiaide se vcč n.c*ts na ze$rli za n Tvojega boivsna ti platnčn prepravl, Mantre puna smrt te obfd?«, v-grob N^ večno svedoitvo ?se k^sni porodov, Ki za^ržo, rieb6g'o taošS Gospodnov". T?k je pravo kra! sfšri i oblčdo je, Očj so se njesii naveke naprle. Vdlijek po obraii se cje slednja skuza Doj valilSj iiero je Iubčzen Boga Vu očžj njegovi obsiednpm zbfidila! Niegve mrtve kosti so cdnesii v-mesto Dav-dovo, da žnji prdha bode ziio Ednok čakani, dičen, novi Mel?dš: Sve/a osloboditel, Boži sin Krlsiušl Salamcn ]e pa potom svoj tronui prčk vzio, Njcga difno kraliivanje ss začčlo! Stran 28. DOSEVNI LIST februar 20. ji. - T6 je žitek! - Či jih glih malo razmi. Norlavi ino bloden svčt si vero rčdi, Po šteroj, kak tftpravi; vu nčbo ščč pridti, Išče Boga, nebesa, vekivečni žitek, — BlOdi se, blddijoga: tae 4 februara t 1. Gda sern ga prečto; sers se pre* več razveselio i sem vSasi skcnčo prositi ured-ništvo SM. Kraj;ne", naj ga ponaiisnc i prinesč tiidi nsSeori prekmurskottji prebivšistvi, štero po večini nema priiike zvedeii za oceno vrednot poedini dogodkov, šterl v svojoj bivosti prav globoki pomen majo i k\ se naslat^jo na Isti-ne, štere n;š?e nemre prepričevaino z dokdz! za-vra?st)t, Članek se glasi: sFinski ktaetlč, ki je v prvi tednaj bojoe s Sovjetijov gla?nomi rediteii dnšenika nFinlandia Unitomisto" v ^arail Vaisa pripovedavo, kak je pri spmzniivi oba/ejnoga ozemla na dal^šnjom severi zapiiščo svoj dršgi dotn, je ne sfflto, pa znankar ešče dnes ne vG, ka do njegcve ra, dobra i modra, ka se on ne bori i ne trpi zt kakiega bolvana, za kikio prazno rri^rnost a!i pievielno nadoblait. I v toj veri je zvfln moči i tr6šta (fldi gotovo obJa-danje diiha. pra>oga bratstva i lepšega žlvlenja prišestni rcdov človečanstva, naj je šorš tiis sami kakšakoli! Tfidi mi se nioremo i moramo s toga dosta navčiti. P61da finskogs krneis ništernoga od nas csramoti. Samo potnislimo, kak ide dnes nam, kak pa drflglm i bojdimo Bogi z dna srca za-h^alni! Če bi pa tUdi ris čaksli Tčkil aldovi l sthke, kak je dsics moremo prcniisti, kak mo si ponišgali z maiodfi^ncstjo? i črnoglidstvorn na cdnaj, z razfflidanoi?, za nikoj »e skrb^čov ]t-hkom!8člnostjov pa na dfflgoj strim? T6 je rirodi i drža.'i, pa tfidi na?n samlm s?.aio 7 naj vekši kvir. Kem bole veroitfijemo, srno batri^ni i se zavšdanic re-nosfi časa, nej ka bi se vda jali strshdirCKi, tem ležs) i srečnej bofiso pres<4ii vse teiive. Samo fakšs rnfilcnje i obnai^aje je niroda vredno*. »OsservEtore Ronssnc", ksk glasli pogia-fira katoHčanfke cerkve, *em inočno zahvile j za objivo toga članka, v Iterom tak odkrito pri-ztiiva pobožnost evangetičdno? i njik prepriče-vi'no podinost vsamcgdčnomi Bogi. Nekot^č so se zfefldila v meni ob^fit@nja preminjeoi časov, v iteri sem ništernokrit preživo r&zločne nepri-jetnosti spiob mirno i vd&no v božo previdncst. Pravilno razmgvanje finskoge kmetiča evan-gcličanca od m6či bože Dre^idaosti i njego^o popolno zavfipanje i podancst v Bogž nij nam bode 1« peldo pr! viak^em dogodki prišestni dne?ov. Prizn4nje vzornc ^ernosti cvangeličanca, štero je bi:o oh\iv\eno cd ndjviiiie katoličanske ustan6?e, nij p§ rszleni ?se dv6rne v pravil-nosti evangcličanske vere, ki sc pojavlajo m-v&dno tam, gde so slednji v menšini, Pripidniki evangeličanske vcre, zoseboo m\ v Prekmurj), smo poleg toga prav zaht^lni tldi »Slovenc?" za objivo toga člaoka. Kak so s tem ziidovoJne naše ,,Novine", ešče nc ^žuo, rolsli-mo pa} ka najbolie včinijo, ka se z nsitrn rui-šienjem sprijiznijo, ar tiidi naša pot, tfldi če je kaj riJils, v večnost pela k onorai nevidnomi sli vendar vsamogočem? Očf T$ej rii, gde bo-nio ge vr njego?om obimi radflvsli i vživali ne-vfiiano brat asko Ififeezen. E^argeliUnec. krlstušov didov, ednok oprdvlenl, n* veke vald l zveltčamo se} če v njem ver/emo. Luthet. Mrzel zasmeh kižo, zda ie ove »fista, Skazlivi pogl^d vo z-svoji 6U pfiiča, Z-jilnov škodaželjov gleda ^3lamona, Ar ona deiitev za pravično spozna. Da či že z cela nj^aJ. bidti neraore, Z-poiojne vkr3j cdstopiti tudi n^žče: Vsečte ga na dvoje! Vsakc nsj po bode, Ali celo d^te naj ni edne^ nede I ... Hfidi obraz o|6ni mrzei znoj cbs^de, Smogoren m\€ pcgled gor* do tiebe segne. Okoli se zgledne, iužno sefprepržče, Ka ktal njene Y6!e čfiii, spuniti neiče. Ta I0ČI Šalr.moL meč zdaj vkraj od , Greh bi včino dfiši, či bi vmoro d^te, N^ je td potrdbno zna, ka mi činiti: xDčte pri toj ženski nesniinio piistiti, V-njeaom hidom srdci se hiiddba kiže, Ki vmarjati šče; nema I0b6zni prave. Hldo srdee ma on, ki svojga nebrani, Ki maloga deteta žitek zapravi. Ne je to pra•-¦« roati toga pojr4'a, Tam ova je I itcra na kftiina spadla. Na štere l;ci se boiezen sk^zala, Štera bi rij dčte protivniki daia, Ino tak duže živeti, rasti njila Ar h\ smrt dtttia ffi njčna smrt bila, Da bi se za njega na smrt žalostila. Strahii se na i€ glas huda duša Ka je nn svo' tožbo (6 cdgovor Obraz si zžkrije . . . nog6 drgečcjo, Tak se nje vidi, držati jo neičejo. Nlgdar ne raislila, ka v takši špot pride, Pobere se, i sramotno vo odide . . . Sunjivavia lOdgtvo, štero je na pdti, Fuda vu čemere, skoron se raipoči. Kunč Šalatnona, ipot meče na njega: ,Naj ga log kaštlga, naj ncnidt rrera, Zaka je n\i grčhšno ino j61no toibo, T*k pravične l *fc na 9ram§t§ rf (Bale) Strdn 34. DOŠEVNI LIST februar Ženski Prva l&ž. Kak je td pri tebi, drAga mati? Kak si se tl prčtipostivila piroj )il\ svojega deteia ? Hiiro je \il prl rdkaj, zosefeno, U dejte eiče ne pozoa grčha v liii. Hitro pove otrok neresaico, l\ vidi, da ffii kaj zakriti, ka bi njessi, či bš istino po-vedo, kaštlgo prineslo. Dete se ešče ne zave, da je 16 greh, njemi je !až samo pomoč, štera po-nrfga, da se od kaštJge reii. Od začitka so )4ži mi!e, ešče srneha vredne se nan- v'dijo, kak do* bro i čedno se zni mili človek ponpigati. AH od diač7S do dn6?s giitajo včfcše i konec vsega je pokvarjen, grešen človek. Msti, t?oja dužnost je, da prvo liž svojega deteta zaterči I to nL z botom i k&šifgov, nego z dobrcv pčidov i zres-nini prigo^šrjanjem. Mi!o pčide vaia ičem pr? povedavati, kik je ctdm, verna mafl kašiig«la 87ojega sina za prvo iai, Mali Pišža je blo vrii dečko, zdra? i veičli, z tnaterjov sta se dobrc razmila. Ons ga je znaia ravnati po s?ojcj ?6H. Oče se ]e pa stra$no bo-jo, ar je eča astro roko meo. Večkržt je Pižia td ikiso sa svojem tejii. Preci daleč od hiže je globcks tniaka bila, Pišteka je ?sigdar fa flcklo, tam v grmovji se je dald tak Iep6 igrati. Katn6nje si je polsko i jih rad ?rgo aa mirno gladko vodA. Oča je poz-nao td velko vestflje svojega zlnk i prepovedo njemi je k mlaki hoditf, ne?amo se njemi je vidlo to igranje pri vodi, lejko bl edndk njegov sin Y vddo spadno. Matti je znala za t6 zapCved i vsigdar opo zirjala sica, naj ne pozab? i rij ne hodi ti. Mali Pižta stoji pri hiži, diigi čas njemi je, nevč ka bi začno, z cčiov močjov ga vleče k mlaki. Mati je na njivi, oča pri sosedi. Samo gl^dat šče iti, či je voda čista. Po pdti pa že pobčra kam^nčke, gda pa pride do mlake, je vsLka prepoved pozableaa. Z vesiljem Juča ka min\c i se veseli, kak voda špricne i kak se kapHce svetijo v suaci. Kak že včisi prlde ne-sreča v Bijvčkšeoi vesčiji, tsk se zgodi ttidi rr-a-lomi Pišteki. Pre?eč te je nagno, da bi kamen-ček daleč zagnao i zgfibi tla pod ncgžmf. Za srečo je mlaka \rdposfliena od vročoga lctašnjo ga iuncs, ssmo do prsi njemi signe vcda. Hitro pldjsdi z ?6de, ali moker je, vse teč6 od sjega. Ka bo domi? Hitro beži domd, mati so eiče nej priili. Dobra raiiel njemi pride v glavd. K sifidenci bčži, tatn zdigne šk&f i ga napuai z voddv. 6da pa vfdi, ks niati pride, obrn6 ikaf z ?od6? na sčhe, Te pa začoe kricatl i j6kati i paUk tečč voda od njeg^oga gvanta. Ali mati m^ ostre oči. Vidi, da so lače odzajaj puao ilo-jice, štera neinre pr;ti cd siOdenČne vod<, Zaka laže njčni sin? Zaka ue guči istino? Paaietna ženska je i snirno odpela sini ? hižo. Tam ga preobieče i ga pos&d* v kuhrijo^ Vefer je že! Vse delo je opravieno, oča sedi pri stoii i zadovoino kadi svojo pipo. Msti sprš^la sini v postelo. Od maloga mao je Pižta vajcn, da mati z ajim moll. Mati sedi pri njera, aSi vseskoz se zspleia Pišta pri njolitvi. Gda pa skonča, pt&ri mati: »Pilta povej, b\1 si dnss vrli blo? Si ne r&zralo Gospoda Jezufe? Nej sl greha ^čiao? Znai, ka naš dober Bog vss vidl i vse ^fije. Si oe prcklinjo ali !j«go ? Ja"ko žalostea bi bio Gosp6d Jezuš nad tžkSim detetotij*. Pišta si zakrije obraz z odejov, sram ga je, iak sram, da dobroj materi več nemre v oči po-giedstf. Srce njemi gtr&šno bije, vroča krv njemi stopi v obršr, joko bi rad; pa ne i?npa, Lr oča tak blfizi sedi. Likl zaspiti nemre, Vsi že spijo, samo rnali Pišta se vrže od edne strani nt drfi« go. Mčsečina posveti Kristuiov keps štttl na ste-nl visi, Pllteki se vidi, da ga z žalostoimi o?4-mi gleda, da odpre kmpe i tiho zašepeče: »Pišta zaka $i iago?" T6 več nemre prenžlst!, materi zskržči. Po celom teii trepeče. Mati vzeme svoje deis v ui-roče. Tam se pomir!. Med jočoni njej spove svoj greh. Msti ga puno liibčzni pcglidi po glavi: MPišta, obečaj mi, da več nfgdar ne boš lago. Nigdar nesiuiš pozšbiti, ka naš dobsr Bog vze z»d, ka delanio, t6 dobro i to hudo*. PišU obeča. Mirne dfiie i čiste dfišnevčsti zaspi. N;gdar več ne laže. Probajmo tudi mi odvrnoti s?ojo deco od gr6ha z pomočjdv u^šega dragoga OLo v nebčsaj. Frida Koviti. Vera je dčr Bogd v našem srct, naj zapo-pddnemo i se držimo Kristuša, šterl se je zavolo nds narodo, mro l pd goristano i zastopo v nebo, za šteroga volo zadobimo odpUščanje grehov, ve-klvečno žlvlinje i blajženstvo, s sdme mllošče, brezl naše zasliiženostt t vrtdnostt. Luther. febnutr DUSEVNl LIST Slraji 35. Noteži rusi. Eto čfido iiidi - med drfigimi čudsmi — čfidna bojna Fncov darfije etomi denčinjemi čfldnomi svet*. Vu prvooi megnenji skoron dvG-j6č glčdamo na tistl glas, r,teri eto prin&ia. Aii či si cdno malo premišia^ltino cd tisle stano vito rnoSne vere, s itero? Finci že bole dva* me seca stojijo prdti od n]\ ičstdesčtkrdt zmožnč šetni proti^niki svojeim ino ss mfslimo na 16 tiid*, ka Ito dmurno vzeme ssojo vero, fisfoga na koj zaveffije e'a njegova onjurna vera protl nevervsnim tfldl, tč žč dcbrospadnejoč borao pravili: čfidao ržvno, sli naturno. Od toda jeste n&tmrt reč. fca FiP.ci ?u nji hove rošč spadnjene ruslšfce vdznške vu logori vOznikov nej Ii z topiira pokrovcom i z toplov hrano? poskrbivajo, ncgo je tfidi moliti vžijo. Red idgtra zahte?a, ds takf kak njlhovs finski vari?L€kef sami rusišk! voznicki tiidi vsikt dčn raolijo. Tem ?iše F«nc'i njlm člžjo dnevno ifidi biblijo. Čudao $Qtenje misiccske dužnosti je to proti zadivjanomi protivnik! tudi. Tisto aeznanost, štera jejte vu glcboc.ini vsake priroarj&ne i včite ne?crvanosti, Fiaci % najnčkiov i na|svet6ioY zna nostjov: z Božov Rečjov U6\o vlreti i razegnati. Tikša plida je 16 pčleg peldaste vere, bsttriv-nosti, lObezni doisovine i krsišanske vusebne ^fi-paznosti tl ?er?ajoči Fincov, za štero de semfa smečenoga dUhi č!o?sč! svet je elge zosebno tiidi Jehko preveč-preveč zihf&len mL (15 moikl 1 13 žsniek). POSTA. Drvartč Štefan, Hrastje Mota. Na-preplačllo oa 1940 je vredi. Pozdriv I mdli glfei. Redostl glks: ,S-:n čio?ekov je nej prišao, naj njetnl sifižijo, nego oi] on slfiži i d& dfišo svojo na t dkuplenje za vnoge8. (Mat, 20, 28). Gibanje prebivAlstva v Gor. Slavečkoj fari. PremiudSe lelo st je narodilo vu našoj fa-rl 26 oseb, od ioga tnoikoga spola 8, ženskogs pa 18. Zakor«ski bilo 24, nez&konskiva pa 2 Od te| je mrtvorojsno 2 ženski dtteti. Mrlo je od rojeni 2 deteti. Narodilo se je po včsi: Gor, Sii-veči 5, Dol. Sišvegi 3, NusVrova 7, Kuzma 4, Serdica 3, Gor. Lendava 2, Sv. Jurij 2, Pozako-njeni so bili 13 osčb, od toga nicški 13, ženski 5. Mrlo je 22 os^b, od toga moški6, ženske 16. Mrlo je po včsš f Gor. Sla^eči 5, Dol, S!ž?eči 4, Serdca 3, Sotiaa 4, Nuskova 2. Gor, Lendava 1, S^. Jurij 2, Večeslavci 1. Zdalo se je 16 pa-rovs od foga čisti evang. pirov 14;, raejšani pž-rov 2, cd tej 1 par rczervaliŠ dto na našo stran. Pri konflrniaciii je bU6 18 dečkov i 29 dekiic, vsevkfipsr 47 dec6. V aaio cžrke? je prekst6po 1 moški, izstCpili v rien. kath, cčrkev sta 2žea-ski osebi. Diiše?ni list je dobi?aio 59 oseb, Ev. kalendari nabavilo si je 120 e?, hii. Osčbni glafie Z Backe je premešSeni Y svojo rojstno v^s, v Andrejcs, tučitel Ritkai L^dislš?s koga r?.a ojego?oni n6?oni delsvnom poli fz srca pozdršflamo i ns njego?o zgojitel-¦ko delo boži blagoslov prosimo. SsmovolnS dari. Na goridržanje Dttševno-ga Lista: Kardol Vince Polans 2, Poredoš K4-rolj PoUns 5, Novak Jožef Bokrači 2, Zorko Jž-noi Lemerje 5, MGrec Um Puconci 4, ?d. Šoj-tarec Matfaiova Puconci 10, Luthar Kirolj Mo-rš?ci 5, Godiea I?an S&lamesci 5, ?d, Brgles Mikloio?« Šalsrnenc^ 5, Veren Aranka Sebebsrci 5, Hajdlnj&k VHjem z Fraucije 10, Černi Ludfik Ratkovci 2, Hodoška graajofi ? silvegterskoj moi-njt 29, Soitarčc Franc dfihovsik Y Subotici 10, G:r. Slavečka Gmajna v moinji 35 50 Dia. — Na Dlačkt Dom: Andreč Siefea Neaižsfc! 20, K6cin Šandor Motvarje?cl 20, Hor?4th Karolj Središče 20, Banska uprava 500 Din, Filsmr Jo-žef z Sobote 15 kg. pgenicc. — Na nesprhltvi vinec Lutharove Fiiszar Sarolte: Terplin LajoS Andreci 10, Abrahitn Kirolj Brezovci 10, Vučik Šandor Kupiiaci 10, Cnhuk štefan Dtnksvci 10, Cshuk Vincc Polana 10, Gsrgorec Jožef Pucoa-ci 10, Čri Lajoš M. Sobota 10, Heklič Režo Martjanci 10, BenCec Arpid Letoerje 20, vd. Šoi- Str*n 36. »USCVNI LIST februar 20. tarčc Ma"tj4šoya Puconci 20, Bokan I?an Vaneča 1Q, Pfcntek Jožef Polana 10 D'n. — Vsčm na> topleša hvilal Turobni glAsi. Zidnji mesec so se odse lili vu večnost z Puconske fare: Rtoper Mštjži v Bokrači, star 69 iet; vd. Ko?ač Judit, roj Ma* ček v Šaiamenc1:, si. 86 1.; vd. Ošvatič Ana, rej, Kranjec v Andreci, st. 15 1.; vd. Lepoša Žuža, roj. Koloia v Polaai, st. 78 J.; Posv6k Jožtf v Brczovci st. 78 1 ; Zrinski Franc v Moičanci, st. 60 1.; Cigath I*an v Puconci, st. 70 1.; Pcsvek Franc v Sebeborci, st. 82 1.; Oerjek Ivan v Ša-lamenei, st. 76 1.; vd. Bsnčec Araalia, roj. Hor-vath v Polani, st. 73 1. — Z Domanjšovske fa-re: vd, Gergar Aa», roj. Ožvat«č v Lončarovci, st. 78 I ; Oš