Poštnina plačana v gotovini!
Izdaja Delavska univerza Domžale, Kolodvorska c. 6, telefon 72 082. — Ureja urcdniSki odbor. — Odgovorni urednik Milan Flcrin. — Izhaja vsakega 15. v mesecu. — Žiro račun i številka 5012-3-60. — Cena oso din. — Tisk: Tiskarna PTT v Ljubljani
Oki'iiiblii
Leto XI. — št. 3 Domžale, 15. marec 1972
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE
V središču pozornosti proračunska razprava
Več sredstev za osnovno dejavnost krajevnih skupnosti in za komunalno dejavnost
Osnutek resolucije o družbeno ekonomskem razvoju v občini Domžale v letu 1972 nakazuje skladno z napori Zvezne in Republiške skupščine odločnejšo usmeritev o stabilizaciji gospodarstva. Pri oblikovanju proračunske politike v letu 1972 se nam ohranja dejstvo, da osnovni stabilizacijski vplivi lani niso bili povsem doseženi, zato pomenijo neizvršene naloge v preteklosti hkrati zadolžitev za nadaljevanje že začrtane smeri v ekonomski politiki. Stopnja inflacije, ki je nenehno rasla, povečevanje cen, vse večji primanjkljaj v plačilni bilanci in drugi pojavi v preteklem letu, nam narekujejo, da v letu 1972 sorazmerno zmanjšamo proračunsko potrošnjo.
Splošna potrošnja mora rasti počasneje od družbenega proizvoda in le na osnovi sredstev, ki bodo na voljo. Mimo tega pa bo glede na izjemno situacijo v občini Domžale, kjer so nekatere potrebe neodložljive, kot gradnja šol, vzgojno varstvenih ustanov, kanalizacije, komunalnih naprav, cest, vodovoda, urbanizacija naselij in druge, nujno računati na to, da se proračunski dohodki v |)rimerjavi z letom 1971 povečajo nekoliko več kot smo predvidevali v osnutku resolu cije. Po sedanjem predlogu naj ostane stopnja prispevka iz osebnega dohodka v gospodarstvu enaka kot lani, s tem da pa se del teh sredstev v drugi obliki vračajo za izravnavo v gospodarstvu, in to preko sklada skupnih rezerv, ki mu je občinska skupščina žc lani nakazala imobilizirana proračunska sredstva. Sredstva za osebne dohodke zaposlenih v družbenih službah se naj oblikujejo skladno s priporočilom republiškega izvršnega sveta, kar pomeni 95-odstotno uresničitev meril samoupravnega sporazuma za leto 1971.
Občinska skupščina skuša s svojimi priporočili in posegi vplivati na proračunske potrošnike tako, da se še bolj kot doslej zavzemajo za racionalno in ekonomično poslovanje s sredstvi, ki so jim na voljo, da jih združujejo in povečujejo z drugimi dohodki, predvsem z iskanjem lastnih virov sredstev. Prav v letu 1971 niso bili redki primeri, ko so nekatere krajevne skupnosti z veliko zavzetostjo zbrale znatna dodatna sredstva. Zaradi tega občinska skupščina nikakor ne bo mogla mimo predlogov, ki so bili že večkrat poudarjeni, da se skupno z drugimi merili za dodeljevanje proračunskih
sredstev in sredstev skladov določneje opredelijo tudi merila za intervencijo pri samo-financiranju v kakršnikoli obliki.
Menimo, da je prav, če imajo pri vrstnem redu pednost tista vprašanja in objekti, ki so skupnega pomena za več krajevnih skupnosti ali za vso občino, s tem, da o njih razpravljajo vsi dejavniki, realizacija pa mora biti predhodno odobrena na osnovah, ki določajo ustavna dopolnila in druga samo upravna določila.
Pomembna prvina pri oblikovanju proračunske potrošnje v letu 1972 so sklepi in določbe 111. konference ZKS o odpravljanju socialne neenakosti, ki posegajo na vsa področja splošne in družbene potrošnje.
Nova kvaliteta reševanja skupnih potreb se nam javlja tudi z družbenimi sporazumi, ki so jih delovne organizacije sklenile že za področje otroškega varstva, štipendiranja in splošnega ljudskega odpora, pri čemer ne-|)osrcdni proizvajalci sami odločajo o namenu sredstev, ki jih odvajajo od svojega dohodka.
Po osnovni razvrstitvi dohodkov, ki jih bo po predvidevanjih moč zbrati v naši občini, naj bi prejela Temeljna izobražcvaln;>
(Nadaljevanje na 2. strani)
Razmišljanja ob dnevu žena
KAKO DOLGO BOMO OD ŽENA TERJALI DAVEK NA RAČUN NOČNEGA DELA?
Značilno za našo občino je stalno naraščanje števila zaposlenih žena. Po statističnih podatkih za leto 1971 je zaposlenih 55 "'o žensk od skupnega števila vseh zaposlenih v občini.
Tako visoka zaposlitev žensk pa nedvomno zahteva tudi ustrezno ureditev njihovih življenjskih in delovnih pogojev, ki jih pa v praksi često nismo uspeli zadovoljivo rešiti.
Eden izmed zelo važnih momentov, ki vpliva na delavčevo zdravo počutje in s tem tudi na njegovo storilnost, je nedvomno racionalna razporeditev delovnega časa. Posledice neupoštevanja tega se kažejo predvsem v zapravljanju največje dobrine — delavčevega zdravja, čigar posledice so prevelike, da bi se sploh dale meriti z ekonomskimi merili. To velja zlasti v tistih primerih, ko utemeljujemo s številnimi opravičljivimi in neopravičljivimi razlogi uvedbo takega delovnega urnika, s katerim posegamo v sam naravni ciklus življenja.
NASA DRŽAVA JE PODPISALA MEDNARODNO KONVENCIJO O PREPOVEDI NOČNEGA DELA ZENA LETA 1955
.....? (ALI V PREVODU) ODPRAVE
NOČNEGA DELA SE LOTEVAMO ZE DO-SRIH 16 LET
(Nadaljevanje na 2. strani)
(Nadaljevanje s 1. strani)
Razmišljanja ob dnevu žena
Vzroki za obstoj nočnega dela so predvsem ekonomske narave (zastarela proizvodnja, kratka amortizacijska doba strojev, delno pa morda tudi prenagel prehod na 42-urni delovni teden, čeprav za to ni bilo še povsod ustreznih pogojev). Vse se je zgradilo na tem, da se čimbolj skrajša delovni teden, ne pa delovni dan.
Zaostreni pogoji pri nabavi opreme često terjajo, da se morajo stroji hitreje amortizirati, kot bi to terjala normalna doba amortizacije, če bi se delalo na njih le v dveh izmenah.
Politika stalnih podaljševanj za nočno delo kaže torej na to, da podjetja kljub poudarku, da gre za začasno uvedbo, vse bolj prihajajo k redni uvedbi nočnega dela.
Razlogov, da se delovne organizacije zatekajo k nočnemu delu, je poleg omenjenih še veliko in so često tudi opravičljivi.
V glavnem pa moramo vendarle smatrati, da so to rešitve po poti najmanjšega odpora. To je razvidno tudi iz tega, da se odprave nočnega dela lotevamo precej časa, pa smo vendarle zelo malo napravili. Ob tem pa se nujno poraja vprašanje: le kako dolgo bomo še dopustili, da bodo naše žene in mladina za poslovno uspešnost in konkurenčnost podjetja plačevali tako velik davek?
NE Z BESEDAMI IN SKRIVALNICAMI
— Z NAČRTNIMI IN SISTEMATIČNIMI UKREPI PROTI NOČNEMU DELU!
KAKŠNI SO PROGRAMI DELOVNIH ORGANIZACIJ ZA REŠITEV TEGA PROBLEMA?
Problem nočnega dela žensk je še posebno pereč v dveh naših kolektivih — v In-duplati in Tosami. Kakšni so pri njih programi za rešitev tega problema? Najbrže ne bo možna odprava nočnega dela čez noč. Vsa ta prizadevanja bi morala dobiti tudi odziv v sklopu ukrepov za rast in napredek celotnega gospodarstva v občini Domžale, oziroma v programu razvoja gospodarstva naše občine. Torej nihče, ki ima na tak ali drugačen način možnost vplivati na to, ne bi smel biti indiferenten do tega problema, kajti tako izčrpavanje žensk se ne maščuje samo na zdravju teh delavk, temveč tudi na vzgoji in celotnemu razvoju njihovih otrok.
V prvi vrsti je potrebno v delovnih organizacijah razbremeniti nočnega dela osebe starejše od 45 let, matere z mladoletnimi otroci, ter mlade delavce. Delovne organizacije bi morale voditi tudi večjo skrb glede dopustov tistih delavk in mladine, ki delajo v nočni izmeni.
Te zahteve smo v domžalskih sindikatih postavili že pred dobrimi petimi meseci. Kakšni so rezultati? Odgovori nekaterih predsednikov sindikalnih organizacij dovolj zgovorno ilustrirajo klimo, ki vlada do sindikalnih stališč. Pri nas vse preveč potiskamo v ozadje marsikatera prizadevanja in ukrepe, ki naj bi služili v dobrobit človeka
— v tem primeru ženi — delavki.
Marjan Bolhar
(Nadaljevanje s i. strani)
skupnost 19,3 milijona dinarjev, za proračun pa naj bi ostalo 22,5 milijona dinarjev, od tega naj bi med drugim prejele krajevne skupnosti za osnovno dejavnost 76 % več sredstev kot lani, za ceste pa naj se sredstva povečajo za preko 100 odstotkov.
Na predlog predsedstva občinske skupščine in družbeno političnih organizacij se je proračunska razprava pričela že oktobra lani, ko so strokovne službe zahtevale od vseh, ki prejemajo sredstva iz proračuna, njihove programe dela in finančne načrte va uresničitev teh programov. Sledile so številne usklajevalne seje. Vse gradivo je nato posebna proračunska komisija posku-
šala uskladiti z realnimi možnostmi. Tako pripravljeno gradivo z vsemi podrobnimi prikazi dohodkov in predvidenih izdatkov ter obrazložitvami so prejeli zbori volivcev in njihovi predstavniki, dokončno pa bo o tem sklepala občinska skupščina na svoji seji v drugi polovici marca.
Pri oblikovanju predloga za razporeditev proračunskih dohodkov in izdatkov so se vsa samoupravna telesa in posamezniki, ki so sodelovali, zavedali, da gre za sredstva, ki jih ustvarja družba in jih lahko razporejajo le na osnovi najširših socialističnih demokratičnih sporazumov.
I. C.
Crni graben se je
zganil
V petek, 25. 2. 1972 se je v Krašnji sestal na pobudo osnovne organizacije ZK Crni graben politični aktiv z ožjim političnim aktivom občine Domžale. Sestanku so prisostvovali člani osnovne organizacije ZK, vsi odborniki skupščine občine s tega področja, vsi odbori SZDL, ZB in ZMS ter člani svetov osmih krajevnih skupnosti.
Sestanka so se udeležili še predsednik skupščine občine tovariš Albin Klemene, sekretar komiteja ZK Aleksander Skok, sekretar SZDL Andrej Drmal, predsednika ZB NOV Franc Avbelj-Lojko in ZMS Janko Kralj, podpredsednik skupščine Janko Crne, načelnik oddelka za gospodarstvo Ivan ing. Bregar, republiška poslanca Mirko Jerman in Franci Gerbec ter več drugih predstavnikov skupščine in delovnih organizacij. Politični aktiv Črnega grabna in ožji politični aktiv občine se je sestal z namenom, da razpravlja o političnih in gospodarskih problemih severovzhodnega dela naše občine. Zelo dobra udeležba, saj je bilo prisotnih 123 tovarišic in tovarišev, je dala sestanku prijetno vzdušje. Po uvodnih besedah in zelo dobre razprave so bili sprejeti tudi sklepi. V nadaljevanju objavljamo uvodne besede sekretarja osnovne organizacije ZK in sklepe s tega sestanka:
UVOD
Z velikim zadovoljstvom ugotavljam, da ste vsi dobro razpoloženi in, da ni vzroka, da ne bi povedali vse tisto, kar nas težil
Spoštovani poslanci in predstavniki skupščine in političnih organizacij občine, mi vas, vsaj nekatere, redko vidimo med nami. Res je, da vas delo več ali manj veže na določeni prostor, da je naša občina velika in da nismo samo mi tisti, o katerih morate voditi računa. Rekli boste morda, da imamo svoje predstavnike v skupščini in družbeno političnih organizacijah občine. Imamo jih in vendar sami velikokrat ne moremo rešiti nekaterih problemov, ki nas težijo, zato bi radi, da se z njimi bolj seznanite in se za-vzamete za njihovo rešitev, kajti vi imate le več možnosti.
Kako lepo je bilo pred kratkim, ko se je zbral ves politični aktiv občine in občanov Črnega grabna na otvoritvi nove šolske stavbe v Blagovici! Čeprav smo se takrat zbrali samo za kratek čas, smo bili predhodno vendarle vsi materialno ali politično angažirani. In rodil se je uspeh, ki nam je lahko samo v ponos in zadovoljstvo.
Ne bom trdil, še manj pa zahteval, da se morajo take svečanosti v Črnem grabnu ponavljati iz dneva v dan, verjetno smo vsi zainteresirani, da se na tem področju, ki
i BILANCA OB DNEVU ZENA
IZ »KOMUNISTA«
jc z Moravskim najbolj zaostalo v naši občini, lc rešijo tisti problemi, ki bi dali nam vsem še več poleta, da se naša občina kot celota ne bi kazala v tako različnih odtenkih, ki celo poglabljajo socialne razlike.
Spomnil bi vas rad na obsežne razprave Zveze komunistov v zveznem, republiškem in tudi v občinskem merilu o vprašanju krepitve samoupravljanja, stabilizacije gospodarstva in ustvarjanja skupnih in enotnih temeljev naše Jugoslavije. Rezultati so že vidni in ljudje se jih vesele.
V vseh razpravah jc bilo ugotovljeno, da je naš delovni človek za bogatenje naše skupnosti po samoupravni poti in za krepitev trdne skupnosti jugoslovanskih narodov na osnovi samoupravljanja, da pa, kot je dejal tovariš Tito na 2. konferenci ZKJ, nekaj ni v redu pri nekaterih tovariših, na žalost velikokrat na vodilnih delovnih mestih, da se nekatera vodstva preveč zapirajo vase, da so premalo povezana z nami, delovnimi ljudmi, kar je bilo čutiti tudi v naši občini. To pa hromi reševanje tudi najosnovnejših problemov delovnih ljudi.
Ko sem prebiral materiale 2. konference ZKJ, sem se nehote spomnil na razmere v
tovili, da so to predvsem nekvalificirani delavci, kar nedvomno poglablja socialno razlikovanje, saj so mnogi med njimi, ki prinesejo domov tudi manj kot tisoč dinarjev. Socialne razlike pa še poglabljajo slabe razmere na kmečkih gospodarstvih, slaba organizacija odkupa kmečkih pridelkov, slabo urejene komunalne naprave in še cela vrsta problemov, ki pestijo ljudi Črnega grabna od Trojan do Prevojskega klanca.
Na tem področju je okoli dvesto otrok v reji. Nekatere družine imajo v reji tudi po štiri ali celo več otrok. Lepo se sliši, ko se govori, da so tu ljudje dobri ali celo usmiljeni do teh otrok. Res je. Res pa je tudi, da družine z rejo otrok rešujejo svoj družinski budžet, kar ni in ne more biti popolna rešitev socialnih razlik. Nasprotno: to še poglablja socialne razlike, da ne govorimo o vzgojnih problemih.
Danes se čudno sliši, ko se otroci v šoli opravičujejo, češ da niso mogli napisati domače naloge zaradi slabega električnega toka. To se dogaja v Črnem grabnu, kjer otroke še vedno v popoldanskem času kmetje zaposlujejo na polju. Za mene kot šolnika in komunista, je bistveno vprašanje usipa učen-
Odločno zastavljeno delo in sprejeti sklepi političnega aktiva Črnega grabna napovedujejo ekonomske premike v tem predelu občine. Makadamska cestišča skozi Prevoje, Krašnjo in Lukovico (na sliki) bodo dobila asfaltno preobleko.
Črnem grabnu. Pri pripravi na ta sestanek smo prišli do zaključka, da je potrebno več povezave tudi med vodilnimi ljudmi v občini Domžale in ljudmi Črnega grabna.
Zadnja občinska konferenca ZK Domžale jc nedvomno napravila korak dalje, ko je obravnavala socialne razlike v občini. Njeni sklepi se bodo morali odražati takoj in tudi na našem področju. Mi smo se našli v materialih te konference, posebno v tistih poglavjih, ki govorijo o kmetijstvu, o komunalni izgradnji in še posebno v poglavju, ki govori, »Kakšne so dohodkovne in druge socialne razlike v občini«.
Naj povem, da sam Črni graben nudi le redkim občanom zaslužek. Nekaj obrtnih delavnic, redke gostilne in malo čevljarsko podjetje »MOJCA« v Lukovici, poleg slabo urejenih kmetij, zaposluje okoli stopetdeset delavcev tega področja. Večina ljudi tega področja je zaposlena v delovnih kolektivih okoli centra občine, ali pa v Kamniku in Ljubljani.
Ce bi analizirali strukturo vseh zaposlenih s področja Črnega grabna, bi lahko ugo-
cev in štipendiranja kmečkih otrok. V šoli smo se učili, da vse zlo izvira iz neznanja, da se konservatizem zadržuje dalj časa tam, kjer jc doma neznanje. Ali bomo to še dolgo trpeli? Verjetno bo treba ta problem hitreje reševati, posebno še, ker ni razloga in nam to koristi. V drugem primeru bo to področje še dolgo ostalo kot baza za nekvalificirano delovno silo.
Veliko je problemov, ki zanje sicer vemo, a se nam včasih zdi, da službe pri skupščini ne želijo, da jih prikažemo in osvetlimo, ker bi to pomenilo, da jih je treba rešiti. Obstajajo dokazi, ko so šli nekateri predstavniki • krajevne skupnosti ob uradnih urah na občino predočiti posamezne probleme, pa so bili odslovljeni, češ da bodo občinske službe stvar uredile. No, mi smo v krajevnih skupnostih velikokrat nevztrajni, občinske službe pa rade pozabijo.
Družbeno politične organizacije v Črnem grabnu imajo v svojih pisanih ali tudi nepisanih programih dela elemente, ki so usmerjeni v reševanje komunalno-gospodar-
skih problemov. V praksi pa smo neštetokrat nemočni, neučinkoviti, da ne rečem, da smo celo blokirani pri realizaciji svojih programov. Majhna materialna sredstva, ki jih imajo krajevne skupnosti, povzročajo nemalo razprtij in malodušja. Najbolj nazadnjaške sile pa to koristijo v propagandne namene, češ da stalno mlatimo prazno slamo. Kljub majhnim materialnim sredstvom pa so krajevne skupnosti in družbeno politične organizacije v Črnem grabnu dokazale zrele akcije in dobre uspehe. Večkrat so krajevne skupnosti že uvedle krajevne samoprispevke bodisi za vodovod, elektriko in tudi za šolstvo pred občinskim samoprispevkom za izgradnjo šolske mreže v celotni občini. Tudi sedaj zbirajo nekatere krajevne skupnosti samoprispevek za komunalno izgradnjo. Med predstavniki krajevnih skupnosti in družbeno političnimi organizacijami je dogovor, da gremo v akcijo za komunalni samoprispevek v vseh osmih krajevnih skupnostih Črnega grabna. Tako bomo oplemenitili skromna denarna sredstva, ki jih prispeva občinska skupščina iz svojega proračuna.
Pri tem pa imamo težave. V sedanjem času ne moremo svojih sredstev vlagati v komunalno dejavnost zaradi tega, ker ne dobimo lokacijskih dovoljenj niti za običajne transformatorje. Čevljarsko podjetje »Mojca« bi s pomočjo kooperanta »Planike« rado postavilo manjšo halo, kjer bi zaposlilo okoli dvesto ljudi. To bi bila velika pridobitev za Črni graben. Ne dobijo pa lokacije za gradnjo zaradi rezervata »hitre ceste«, ki bo šla skozi Črni graben. Menim pa, da hitra cesta ne sme ovirati zaostalih področij, kajto to ni v skladu s stališči Zveze komunistov in drugih naprednih sil, ki si prizadevajo zmanjšati socialne razlike med bolj in manj razvitimi. To ne pomeni, da smo proti »hitri cesti«. Smo proti zavlačevanju zoženja rezervata za »hitro cesto«.
Dobro bi bilo, da se dogovorimo, kaj lahko rešimo v bližnji prihodnosti, o čem moramo šc nekaj časa počakati, kje moramo sami poprijeti in kje se mora angažirati širša družbena skupnost. Na zbore volilcev v mesecu marcu moramo priti z razčiščenimi problemi. Bližajo pa se tudi volitve v skupščinska telesa. V vse te akcije pa moramo iti z določenimi in jasnimi smotri.
Potem se je razvila živahna razprava, ki je zajela predvsem naslednja področja:
— komunalna dejavnost v Črnem grabnu;
— razvoj kmetijstva;
— razvoj šolstva in njegovih problemov;
— gradnja »hitre ceste«;
— nadaljnji razvoj podjetja »MOJCA«. Razpravljavci so bili konkretni in jasni.
Na koncu sestanka so bili sprejeti naslednji sklepi:
— nemogoče je dovoliti, da se še naprej odlaša z določitvijo dokončne trase hitre ceste. Področje, ki je zato rezervirano je tako veliko (široko), da že resno ogroža razvoj krajev v Črnem grabnu.
— Skupščina občine Domžale in Republiški cestni sklad sta zadolžena, da v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi čimprej proučita in določita kraje, odnosno mesta v strnjenih naseljih, kjer bo možna stanovanjska gradnja, gradnja trafopostaj, manjših industrijskih objektov itd.
— Politični aktiv Črnega grabna in ožji politični aktiv občine Domžale zadolžujeta tov. Franca Capudra in kolektiv »MOJCE«, da čimprej vložijo dokumentacijo za izgradnjo nove hale v Lukovici. Predsednik skup-
(Nadaljevanje na 4. strani)
(Nadaljevanje s 3. strani) ščine in direktor Ljubljanske banke podružnice Domžale tov. Albin Klemene je zagotovil kolektivu »MOJCE« pomoč v kreditih.
— Sveti krajevnih skupnosti naj se se-stanejo in razpravljajo o razvoju kmetijstva na tem področju. Skupščina občine Domžale in LB podr. Domžale pa bosta s krediti podprla kmete, ki se bodo orientirali na kmečki turizem.
— Politični aktiv podpira idejo o združitvi kmečkega in delavskega zdravstvenega zavarovanja.
— Sklad za štipendiranje pri skupščini naj bo še posebno pozoren pri dodeljevanju štipendij kmečki mladini iz Črnega grabna.
— Za naslednji program izgradnje šolske mreže v občini je treba pripraviti vso dokumentacijo za šolo v Krašnji. Občani Krašnje naj določijo lokacijo šole.
— Šolsko poslopje v Zlatem polju naj služi za namene šolstva, to je za šolo v naravi.
— Šolsko poslopje v Blagovici naj se proda, kot je skupščina sklenila, namen in dejavnost v starem šolskem poslopju mora biti taka, da bo koristila KS Blagovica.
— Za področje Črnega grabna naj se organizira celoletna »mala šola«.
— Občinska skupščina bo pomagala krajevnim skupnostim, da se asfaltirajo deli stare ceste na Prevojah, Lukovici in Krašnji.
Vsi prisotni soglašajo, da s prihodnjim letom prične akcija za uvedbo krajevnega samoprispevka v vseh krajevnih skupnostih Črnega grabna, za komunalne potrebe.
— Naslednji sestanek naj skliče Socialistična zveza Črnega grabna.
Ti sklepi obvezujejo družbeno politične organizacije in krajevne skupnosti Črnega grabna kot tudi politični aktjv občine. Posebno še obvezujejo tovariše na vodilnih delovnih mestih v Črnem grabnu in občini. Z doslednjostjo izvajanja teh sklepov bomo koristili občanom tega področja in s tem širši družbeni skupnosti.
Marjan Stopar
Krajevna skupnost - samoupravna in interna skupnost
Osnovne misli s seminarja predsednikov, tajnikov in blagajnikov kra jevnih organizacij SZDL in krajevnih skupnosti — V razmišljanje občanom.
Statut občine Domžale definira krajevno skupnost kot samoupravno skupnost občanov, v kateri občani neposredno uveljavljajo samoupravne pravice pri zadovoljevanju svojih interesov in potreb.
Krajevne skupnosti so bistveni element neposredne demokracije in morajo omogočiti občanom, da vplivajo tudi na celotni samoupravni mehanizem občin. Krajevne skupnosti, ki rešujejo vprašanja neposrednega interesa za življenje v naseljenem kraju, je treba torej istočasno razvijati kot obliko, preko katere se občani bolj neposredno vključujejo v politično življenje in odločanje v občini in v širših okvirih.
Dosedanji pretežno komunalno-potrošniški značaj krajevnih skupnosti je treba preiti in napraviti korak V deetatizaciji komune.
V SR Sloveniji obstaja približno 1000 krajevnih skupnosti, to pa pomeni, da v povprečju vsaka krajevna skupnost obsega 6 naselij.
V občini Domžale je sedaj 21 krajevnih skupnosti in 4 predsedstva zborov volivcev. Tudi za našo občino velja republiško povprečji.-, če računamo da Krajevne skupnosti in predsedstva zborov zajemajo 167 naselij (G naselij na KS). Krajevne skupnosti obsegajo v domžalski občini od 115 (Češnjice) do več kot 7000 (Domžale) prebivalcev. Do 500 prebivalcev ima 6 KS, od 500 do 1000 prebivalcev ima 10 KS, nad 1000 prebivalcev ima 7 KS. Iz tega je razvidno, da je v občini pokrit celoten teritorij s krajevnimi skupnostmi, velike razlike v velikosti krajevnih skupnosti pa nam narekujejo nadaljnje proučevanje metod in vsebine dela.
Po sedanjih predpisih se območje krajevnih skupnosti določa z občinskim statutom, pri tem pa je treba upoštevati neodtujljivo pravico občanov, da samostojno, na podlagi lastnih interesov oblikujejo krajevno skupnost na območju, ki predstavlja zaokroženo celoto, v kateri bodo najbolj prišli do izraza.
Pri razvijanju krajevne samouprave je zelo pomembno ustvarjanje takih okoliščin, ki bodo omogočile vpliv članov na odločanje o porabi sredstev namenjenih za splošne družbene potrebe. Zagotav-
ljati je treba krepitev neposrednega vpliva krajevnih skupnosti na delo in odločanje v občinski skupščini in v drugih centrih odločanja v občini, zlasti kadar gre za določanje prioritete in nivoja zadovoljevanja skupnih potreb, ki se ne morejo zadovoljevati v okviru krajevne skupnosti.
Oblike v katerih se odraža dejavnost prebivalcev krajevne skupnosti so zbor občanov, skupščina krajevne skupnosti, svet krajevne skupnosti, komisije, razni odbori ipd. Oblike samoorganiziranosti krajevne skupnosti morajo biti preproste, funkcionalne in prožne glede na okoliščine (socialne, gospodarske in druge), čas in zahteve določenega okolja.
Hkrati je pomemben tudi razvoj demokratičnih odnosov v okviru samih krajevnih skupnosti. Svet, skupščina, komisije in druga telesa je treba tudi v bodoče dosledno razvijati kot izvršilne organe občanov, ki se v vseh pomembnejših vprašanjih opirajo na različne oblike njihovega najširšega izrekanja (zbori občanov, referendum itd).
Krajevna skupnost s statutom določa območje krajevne skupnosti, naloge, pravice in dolžnosti, organizacijo in organe krajevne skupnosti ter sredstva in način poslovanja krajevne skupnosti.
Pri vsklajevanju statutov krajevnih skupnosti bi morali opozoriti zlasti na nekatera stališča z lanskega posvetovanja predstavnikov krajevnih skupnosti v Ljubljani.
Na trdnejšo osnovo je treba postaviti sodelovanje krajevne skupnosti z delovnimi organizacijami, posebej še tistimi, ki opravljajo zadeve posebnega družbenega pomena. Poudariti in urediti je treba sodelovanje z drugimi, zlasti sosednjimi krajevnimi skupnostmi. Skupno se lahko dogovarja za marsikatere naloge in zadeve, ki bi jih posamič težko izpeljale.
Treba je s statutom urediti način financiranja in administrativnega poslovanja »uprave« Krajevne skupnosti ter njena pooblastila. Določiti je treba, katere akte (pravilnike, poslovnike) sprejema krajevna skupnost in katerih oblik se bo posluževala pri povezovanju z občani (priporočila, informacijska sredstva ipd). V statutih naj se odrazijo vse
pomembnejše značilnosti in posebnosti posameznih krajevnih skupnosti tako, da bodo tudi odnosi, naloge in oblike dela dobile čimbolj stvaren, konkreten odraz.
Ločiti bi bilo treba značaj in vlogo zborov volivcev (ki se že po zakonu obvezno sklicujejo za določene zadeve) od zborov občanov raznih vrst, ki naj se izvajajo na krajevno najbolj učinkovit način za vse zainteresirane ljudi v krajevni skupnosti. Natančno je treba določiti položaj predsednika sveta krajevne skupnosti (ali ima samo funkcije na sejah sveta ali še dodatne) določiti, kdo je odredbodajalec, predsednik ali tajnik.
Družbeni dogovori na zborih občanov nimajo zakonskih sankcij, kakor jih imajo sklepi zborov volivcev in to ovira njihovo učinkovitost. Glede na značaj krajevne samouprave ne moremo računati z zakonskimi sankcijami, ampak ostane samo prepričevanje, morebiti pa tudi »krajevne« moralne sankcije. Zato je treba tak zbor občanov vsebinsko dobro pripraviti, natančno formulirati sklepe in kateri udeleženci niso bili za sklep. Vse to je treba ugotoviti v zapisniku, da ni nepotrebnih dvomov in izmikanj. Cc pa občani podpišejo sklop (npr. o samoprispevku, plačilu za določen namen itd.) nastane pogodbeni odnos, tako da se obveznost lahko iztoži.
Problematika obrambnih zadev je doslej zajeta v statutih. Zadevne naloge naj krajevne skupnosti vnesejo v posamezna poglavja statuta, lahko pa tudi v posebno poglavje.
Razčistiti je treba tudi delovno področje med odborom za narodno obrambo in štabom za civilno zaščito.
Odbor vodi politiko obrambnih priprav na območju krajevne skupnosti, od civilne zaščite do organizacije vseh oblik ljudskega odpora in zato sodeluje z vsemi organizacijami na terenu. V odboru naj bodo zastopani predstavniki družbeno-po-litičnih in obrambnih organizacij in naj ga praviloma vodi predsednik sveta krajevne skupnosti.
Štab kot operativno telo neposredno vodi enote civilne zaščite. Vsi poverjeniki teh enot predstavljajo štab za civilno zaščiro, ki mu odbor za narodno obrambo daje smernice za delo in navodila.
S. P.
Kolektivna pogodba o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci
Delavci, zaposleni pri zasebnih delodajalcih, bodo imeli svojo sindikalno organizacijo
Sindikati so si že nekaj let prizadevali, da bi se pravice delavcev v zasebnem sektorju, uskladile s pravicami delavcev v družbenem sektorju.
Sad teh prizadevanj je kolektivna pogodba, sklenjena 30. decembra 1971 med Republiškim odborom Sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Slovenije kot zastopnikom delavcev in Gospodarsko zbornico SR Slovenije kot zastopnikom zasebnih delodajalcev.
Občinski sindikalni svet bo kolektivno pogodbo posredoval vsem delavcem, zaposlenim pri zasebnih delodajalcih. Zato predlagamo vsem delavcem, da kolektivno pogodbo dobro proučijo, predvsem pa, da svoja delovna razmerja z delodajalci takoj uskladijo in sklenejo z njimi v predpisanem roku nove delovne pogodbe. Za vsa pojasnila vam je na voljo Občinski sindikalni svet. Obenem pa želimo, da bi se delavci in učenci v zasebnem sektorju vključili v sindikalno organizacijo, ker bi na ta način bolj organizirano in z večjo odgovornostjo reševali njih življenjske razmere in delovne pogoje.
Predsednik ObSS Marjan Bolhar
2951
PRIPRAVE ZA SPLOŠNI LJUDSKI ODPOR
Se vedno je aktualna misel tovariša Tita: »Delajmo, kot da bomo vedno živeli v miru, pripravljajmo pa se na vojno, kot da bo jutri.«
Ta misel je kot rdeča nit vpletena v novi zakon o splošnem ljudskem odporu SR Slovenije, ki je uzakonil koncepcijo naše obrambe in določil pristojnosti in dolžnosti organov republike, občine, krajevne skupnosti, delovnih in drugih organizacij in občanov.
Priprave na splošni ljudski odpor v naši občini so se pričele že leta 1968 s formiranjem občinskih teritorialnih enot (po zakonu 0 SLO partizanske enote), ki jih sestavljajo vojaški obvezniki in rezervne starešine z našega terena, enot civilne zaščite, kasneje pa so se v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah formirali Odbori za splošni ljudski odpor in komisije za SLO pri družbeno-političnih organizacijah.
Na področju opremljanja, vzgoje in urjenja partizanskih enot prvenstveno deluje najvišje poveljstvo teh enot in strokovna služba pri upravnem organu za narodno obrambo skupščine občine. V lanskem letu smo prav na tem področju dosegli lepe uspehe. Vse naše enote so uspešno izvedle enodnevne taktične vaje na svojih področjih formiranja in delovanja v morebitni bodoči vojni. Strokovna vzgoja je obsegala seznanjanje s sodobnim pehotnim orožjem in praktičnim delovanjem enot v borbi s sovražnikom (zaseda, pohod, borba z diverzanti in desanti).
Ze v lanskem letu smo poskušali urjenje partizanskih enot
združiti s čimširšimi pripravami in sodelovanjem vseh ostalih dejavnikov splošnega ljudskega odpora.
To nam je delno uspelo, saj so bile naše enote prisrčno sprejete med prebivalstvom po tradiciji sprejema in nuđenja pomoči nekdanjim borcem NOB. Se zlasti so se potrudili občani Mengša, Hrastja, Moravč in Ihana, ki so pripravili komemoracije -pri spomenikih padlih borcev, poskrbeli za pestre programe z nastopi pevskih zborov osnovnih šol, recitatorjev in godbenikov na temo NOB, pa tudi za prehrano utrujenih vojakov.
Takšni sprejemi in vsestranska pomoč prebivalstva so spodbudno vplivali na borce partizanskih enot in vse, ki so kakorkoli sodelovali na vajah.
Obujanje tradicij narodnoosvobodilne borbe je torej del vzgoje, ki ga tudi v bodoče ne bomo zapostavljali, ampak še poglobili posebno med mladino.
Na osnovi dosedanjih izkušenj so že stekle vse organizacijske priprave za izvedbo strokovnih priprav starešin partizanskih enot in za samo izvajanje pouka in vzgoje enot v letošnjem letu. Tudi letos so predvidene enodnevne vaje vseh enot. Poleg tega pa se bo vsak pripadnik naših uril v bojnem streljanju z Drožjcm, ki mu »formacijsko« pripada.
Ker se bodo vaje precej razlikovale od lanskoletnih po vsebini in načinu izvajanja bodo priprave, organizacija in izvajanje zahtevale še večjo angažiranost organizatorjev in pripravljalcev, večja materialna in finančna sredstva ter največjo mero pri-
zadevnosti, discipline in odgovornosti celotnega sestava partizanskih enot.
Poveljstvo enot sodeluje tudi v pripravah. Tako je na svoji seji 25. II. sprejelo delovni program za leto 1972 in konkretno zadolžilo organizatorje in izvajalce pouka. Komandant partizanskih enot občine Domžale in Kamnik je zahteval od navzočih poveljnikov in starešin striktno izpolnjevanje dolžnosti, ki jih nalaga zakon o splošnem ljudskem odporu, program dela in učni načrt pauka.
Celotna vzgoja v letošnjem letu se bo odvijala na podlagi smernic Glavnega štaba SRS za SLO in okvirnega programa conskega štaba. Na osnovi omenjenih dokumentov je predvideno
angažiranje obveznikov do 30 ur, rezervnih starešin pa do 60 ur.
Ker bodo tudi v tem letu enote izvajale vaje na svojih območjih, bi bilo zaželjeno, da se v to vrsto priprav za SLO še bolje kot v lanskem letu vključijo vsi krajevni družbeno-politični dejavniki. Odbori za splošni ljudski odpor, krajevne skupnosti, društva in šolska mladina.
Usposabljanje naših partizanskih enot je le delček priprav za SLO, zato ne bomo dosegli zaželjenega cilja, če se ne bodo v priprave ključih vsi omenjeni družbeni dejavniki in sleherni občan po svojih močeh in sposobnostih, pa čeprav bodo borci še tako dosledno izvrševali svoje naloge.
Maks Jeran
Ji
Pripadniki partizanske enote pripravljeni za spopad s helikopterskim desantom
Skupščina Zveze rezervnih vojaških starešin
Ena od čet partizanskih enot pred čitanjem dnevnega povelja komandirja
čete
V preteklem mesecu so v vseh krajevnih organizacijah ZRVS v občini izvedene redne letne skupščine. Zaradi uspešnejšega delovanja organizacije v bodoče, sta ustanovljeni dve novi krajevni organizaciji in sicer na Viru in Radomljah. Izvedena je bila tudi skupščina občinske Zveze, katere so se poleg gostov udeležili delegati, izvoljeni na skupščinah krajevnih organizacij.
V dobro pripravljenih poročilih o dvoletni dejavnosti organizacije in v razpravah, je bila udeležencem skupščin posredovana dosedanja aktivnost vodstev in članstva. O dejavnosti je izražena pozitivna ocena in opravičena samostojna dejavnost organizacije v sedanjem času.
Lepi uspehi so doseženi na področju strokovnega izobraževanja članov preko predavanj, praktičnega urjenja, predvajanj strokovno vojaških in dokumentarnih filmov itd. Dober uspeh je dosežen pri izpitih na koncu izobraževalne sezone 1971, katerih se je udeležilo 96 % rezervnih starešin.
Uspešno je bilo sodelovanje ZRVS s šolami in občinsko organizacijo ZZB NOV pri izvajanju raznih akcij kot npr. obujanju tradicij Narodno osvobodilnega boja, predavanj, pohodov k spomenikom revolucije, organiziranju proslav ob pomembnih dnevih, ter izvedbi strelskih tekmovanj za pionirje v šolah in odraslih.
Organizacija ima vsestransko evidenco rezervnih starešin, ter je na podlagi te, delno rešila že mnoga kadrovska vprašanja. Zaslužni člani so predlagani za odlikovanja zaradi zaslug pri dejavnosti v organizacijah ZRVS in pripravah na splošni ljudski odpor v občini. Mnogi rezervni starešine so ob 30. obletnici JLA napredovali v višji čin.
V vseh organizacijah ZRVS so na skupščinah izvoljena nova vodstva. Vodenje občinske zveze so delegati ponovno zaupali dosedanjemu predsedniku tovarišu Milanu Likarju — rezervnemu podpolkovniku. Za predsednike krajevnih združenj pa so bili izvoljeni: (Nadaljevanje na 6. strani)
Stane Kranjc član sekretariata CK ZKS med predavanjem, o vlogi subjektivnih sil v naši družbi, ki ga
je organiziral občinski komite ZKS Domžale
Idejno politično izobraževanje...
Komite občiiskc konference ZKS Domžale je dne S, marca 1972 v Grobljah orga niziral seminar za novoizvoljena vodstva organizacije ZKS Domžale.
Funkcionarjem ZK in drugim prisotnim sta govorila: stane Kranjc, član predsedstva ZKJ in Nace Golob, načelnik oddelka za mednarodne stike predsedstva ZKJ.
Stane Kranjc je govoril o vlogi subjektivnih sil (ZSS, SZDL itd.) in zvezi komunistov v luči 21. sejc predsedstva ZKJ in druge konference ZKJ. Nace Golob pa o sodobni Kitajski.
Prisotni so z zanimanjem sledili predavanjem. Na koncu sta predavatelja odgovarjala na vprašanja.
Čeprav je seminar zadovoljil vse prisotne (60) pa organizatorji niso najbolj zadovoljni Odpadel je namreč dopoldanski del, ko bi moral govoriti tov. Mitja Ribičič (o drugi fazi ustavnih sprememb), ki pa je sodelovanje na seminarju v zadnjem trenutku odpovedal.
A. S.
Zaključki s posveta obrtnikov
— v krajevnem združenju Domžale — tov. Vinko Pecelj;
— v krajevnem združenju Mengeš — tov. Andrej Burgar;
— v krajevnem združenju Vir-Dob — tov. Janez Vreček;
— v krajevnem združenju Radomlje — tov. Stane Marolt in
— v krajevnem združenju Moravče — tov. Anton Kočar.
Ob volitvah v nova vodstva je bila težnja, da se izvoli čim več mlajših rezervnih starešin. Tako je sedaj odnos članov v občinskem vodstvu in vodstvu krajevnih združenj 24 % i 76 % v korist mlajših, povojnih kadrov.
V bodočem delu se pred vse organizacije ZRVS postavljajo mnoge naloge, ki bodo zahtevale več angažiranja tako komisij občinskega odbora kot celotnih vodstev krajevnih združenj. Predvsem bo potrebno učvrstiti organizacije ZRVS v krajevnih skupnostih. Rezervni starešine in njihovi odbori bodo v bodoče morali svojo aktivnost povezovati z aktivnostjo ostalih družbeno političnih organizacij v krajevnih skupnostih.
Neobhodno je, da se rezervni starešine aktivneje vključijo v delo vseh struktur, katere se bavijo s splošnim ljudskim odporom, posebno v odbore SLO. Ena od važnejših nalog ZRVS je, da z ostalimi občinskimi dejavniki poživijo strelstvo v občini. S področja družbeno politične dejavnosti organizacije, je še mnogo vprašanj, s katerimi so se rezervni starešine dolžni baviti, od delovanja rezervnih starešin — prosvetnih delavcev v šolah in šolskih odborih za SLO, sodelovanja z drugimi družbeno političnimi dejavniki pri razreševanju osnove naše družbe in pripravah za obrambno sposobnost jugoslovanske skupnosti.
Učni program nadalnjega strokovnega izpopolnjevanja rezervnih starešin je v tem letu zahtevnejši. Zato se bodo morala krajevna vodstva pri posameznih akcijah v celoti zavzeti za izvedbo programa, ki vsebuje:
— dvakratne seminarje po 3—4 ure na temo »Oblike SLO na občinskem območju« s predvajanjem ustreznih filmov;
— »Orientacijski pohodi«, kateri bodo vsebovali hojo po karti in azimutu, reševanje topografskih nalog, reševanje taktičnih nalog in urjenje v streljanju;
— Urjenje v streljanju s polav-tomatično puško;
— Pripadniki občinskih partizanskih enot in enot CZ, se bodo strokovnega pouka udeležili v svojih enotah;
— Rezervni starešine bodo dolžni samostojno proučevati ustrezne članke iz revije »NAŠA OBRAMBA« in pismeno gradivo po rodovih in službah, ki ga bo poslal občinski odbor ZRVS;
— Kot vsako leto bodo tudi v letu 1972 na koncu izobraževalne sezone izpiti.
Predsedstvo občinskega odbora ZRVS je na svoji prvi seji obravnavalo načrtovalno dejavnost naše organizacije v tem letu, ter izdelalo akcijski program. Kot prva naloga občinskega odbora pa je izvesti posvet z vsemi člani odborov krajevnih združenj, zaradi dogovora o izvajanju akcij in bodočega dela.
M. B.
Kaj delajo vodstveni organi Zveze komunistov v občini Domžale?
Vodstveni organi Zveze komunistov občine Domžale so občinska konferenca, komite občinske konference ter komisije pri konferenci in komiteju.
Komite občinske konference je na prvih dveh letošnjih sejah obravnaval sklepe konference, člani komiteja so se dogovorili, kako je treba te sklepe uresničevati. V okviru teh sklepov je treba pripraviti še dodatno poročilo, za prihodnjo občinsko konferenco ZK, kako so komunisti izvrševali sklepe konference v občini. Prav tako komite stalno spremlja uresničevanje stališč IH. republiške konference ZK in občinske konference o socialnem razlikovanju.
Komite je na svoji drugi seji obravnaval osnutek resolucije o druž-benoeoknomskih izhodiščih razvoja občine Domžale v letu 1972 in dal k temu osnutku pripombe.
V začetku letošnjega leta so se sestale tudi vse komisije pri občinski konferenci ZKS Domžale in sicer: komisija za organizacijo in razvoj ZKS in statutarna vprašanja, komisija za družbeno enkonomske odnose in ekonomsko politiko, komisija za samoupravljanje ter komisija za mednacionalne odnose in mednarodna vprašanja. Komisije so začele pripravljati program dela.
Osnovne točke programa so si zastavile tudi komisije pri komiteju občinske konference ZKS Domžale: komisija za splošni ljudski odpor, komisija za kadre in revizijska komisija.
T. P.
Sekretariat sekcije za družbeno ekonomske odnose v obrti pri občinski konferenci SZDL je sklical vse obrtnike na posvet o novi davčni politiki, ki je bil 11. 2. 1972 v Kino dvorani v Domžalah. Po obširnem uvodu o novostih o zakonu o davkih in o politiki občine do obrti, ki jo je orisal predsednik Sob tovariš Albin Klemene, se je razvila razprava, v kateri je sodelovalo 14 razpravljavcev. Nekateri so postavljali vprašanja o konkretnih rešitvah v davčni zakonodaji, ostali pa so se vključili v razpravo s svojimi mnenji o posameznih določbah zakona o davkih.
Po dveurni razpravi so bili sprejeti naslednji zaključki:
t. Sekretariat sekcije pri obč. konferenci SZDL je dolžan da s sklepi tega zbora seznani predsedstvo in strokovne službe pri skupščini občine Domžale, republiške poslance in vse obrtnike preko »OBČINSKEGA POROČEVALCA«.
2. Pozdravlja se pobuda za tako obliko dela Socialistične zveze, ki naj se tudi v bodoče uporablja pri posvetih o vseh pomembnih vprašanjih s področja obrti.
3. Položaj zasebnikov in nekaterih podjetij postaja zaskrbljujoč, ker primanjkuje strokovnjakov in KV delavcev. Za to je treba uporabiti
vse možne ukrepe za preprečevanje odhoda v tujino KV delavcem in strokovnjakom ter jim omogočiti čimboljše pogoje zaposlovanja doma.
4. V pripravah na spremembo zakona o prometnem davku jc treba uporabiti iste elemente kot za zakon o davkih in tudi o tem organizirati javno razpravo, ker je obstoječa ureditev bolj neustrezna kot jc bila prejšnja ureditev o zakonu o davkih.
5. Premoženjski davek, ki je bil sprejet v letošnjem letu po mnenju prisotnih ne bo odigra! tiste vloge zaradi katere jc bil sprejet. Preprečevanje socialnih razlik je treba urediti na osnovi zakona o davkih s strokovno odmero in v primeru negativnih pojavov ob aktivnosti organov pregona. Ta zakon pa destimulira razvoj proizvodnje obrti zlasti kooperacije z industrijo.
6. Glede na razvitost političnega organiziranja obrtnikov v Domžalah je treba sklicati v okviru sekcije za obrt posvet o spremembi izobraževanja kadrov v obrti in pričeti s postopkom za spremembo predmetnika v strokovni šoli. Prav tako je treba pričeti s postopkom, da se pristojnost za pomočniške in moj-sterske izpite prenese na Gospodarsko zbornico.
A. D.
Človek — človeku
Zap. št.
Krvodajalska akcija v letu 1972
V nadaljevanju objavljamo časovni razpored krvodajalske akcije za leto 1972. Iz programa je razviden čas, irevilo krvodajalcev po programu ter zbirna mesta za gospodarske organizacije, zavode, ustanove in občane v KS, ki se bodo odzvali pozivu organizacije RK.
Občinski odbor RK in družbeno-politične organizacije vabijo prebivalce občine Domžale, da se polnoštevilno udeležijo te humane akcije. Kri je nenadomestljivo zdravilo, ki ga lahko da samo človek. Krvodajalstvo predstavlja sestavni del našega zdravstvenega varstva, zato je prav, da vsak zdrav občan da vsaj dvakrat v življenju kri. To pa je tudi dovolj, če hočemo, da bo kri vedno na razpolago in, da zaradi njenega pomanjkanja morda ne bo ogroženo tudi vaše življenje.
Naziv gospod, organizacije, zavoda, ustanove in RK
Planira no štev.
Zbirno mesto
Zap. Naziv gospod, organizacije. Planira it. zavoda, ustanove in RK no štev.
Torek, dne 4. 4. 1972
1. Melodija Mengeš
2. Trak Mengeš
3. Filc Mengeš
4. Tamiz Mengeš
5. Avto moto društvo Mengeš
6. Opekarna Mengeš
7. Slamnik Mengeš R. Osnov, org. RK Trzin 9. Gasilsko društvo Trzin
10. Kmetij, poskus, center Jablc
11. Osnov. org. RK Mengeš
12. Dom počitka Mengeš U, Kvas Mengeš u AE. obrat Mengeš
15. Scmcsadika Mengeš
16. Komunal, gospodarstvo Mengeš
17. Hidromctal Mengeš 18 Zavarovalnica SAVA. Mengeš
19. Osnovna šola Mengeš
20. Zaloga piva, Mengeš
21. Vodna skupnost Mengeš
22. Prehrana, poslov. Mengeš
23. LEK Mengeš
Sreda, dne 5. 4. 1972
24. Papirnica Količevo
25. Helios, obrat Količevo
26. Osnov. org. RK Jarše
27. Gasilsko društvo Jarše 10
28. Biotch. fakulteta — raziskoval, postaja Rodica '
29. Mlinoslroj Domžale 35
30. Toko. obrat Studa 50
31. STUGS Domžale 20
32. Toko, obrat usnjarna 20
33. Osnovna šola >Vcnclja Pcrka« Domžale 5
34      Obnova Domžale 20
35. Termit Domžale 5
36. Avloscrvis Domžale 15
37. Gasilsko drušlvo Domžale
in Stob 1«
Četrtek, dne 6. 4. 1972
38 Papirnica Količevo 60
39. Toko, uprava in obrat Domžale 50
40. Helios, obrat in uprava Dž. 49
41. Universalc Domžale 45
42. Pckarija Domžale 3
43. Zdravstveni dom Domžale 15
44. Gozdno gospodar. Domžale 5
45. Posebna šola Homec 1
46. OO RK Homec Nožice 19
47. AE. obrat Crnclo 10
48. Poklicna šola Domžale 5 49 i. osnovna šola Domžale 5 90. Napredek Domžale 33
51. Skupščina občine Domžale 25
Petek, dne 7. 4. 1972
52. Induplati Jarše
53. SM — Oljarna Vir 54 ŽITO. obrat Vir
55. Prehrana, poslov. Vir
56. OO — RK Vir
57. Gasilsko društvo Vir
58. TOSAMA Domžale
59. Slovcnijalcs Radomlje
60. Opekarna Radomlje
61. oo RK Radomlje
62. Gasilsko društvo Radomlje
63. Osnovna šola Radomlje
64. OO Rdečega križa Rova
65. OO Rdečega križa Dob
66. Gasilsko društvo Dob
67. Osnovna šola Dob «7. a Cestno podjetje Ljubljana
68. Elcktro, obrat Domžale
69. OO RK Dragomelj
70. Gasilsko društvo Dragomelj
71. AE, obrat Pšata
72. Ribogojnica Dragomelj
Ponedeljek, dne 10. 4. 1972
Induplati Jarše 60
Tosama vir 50
Termlt-kemič. obrat Ihan 19
AE, obrat prašičereja Ihan 40
OO Rdečega križa Ihan 15
Gasilsko društvo Ihan 5
OO Rdečega križa Domžale 30
Zavod za glasbeno izobraž. 5
Alko, obrat Domžale 3
Komunalno podjetje Domžale 15
Dom počitka Domžale 3
SDK Domžale 3
Ljubljanska banka, fil. Domžale 3
Gostinsko podjetje Domžale 5
Zbirno mesto
73. 74. 73. 76. 77. 78. 79. 80. 81. 82. 83. 84. 85.
40	6
40	6
20	6
15	8
15	8
15	8
S	8
15	8
5	8
15	8
20	8
5	8
3	8
10	10
10	10
3	10
15	10
10	10
10	10
3	10
10	10
3	10
40	10
60	6
40	6
20	6,:
6,30
8
8
9,30 9,30 9,30 9.30
pred tovarno pred tovarno pred tovarno pred tovarno pred Trak Men. pred Trak Men. pred Trak Men. avtobus, postaja Trzin avtobus, postaja Trzin avtobus, postaja Trzin pred Trak Men. pred Trak Men. pred Trak Men. pred Trak Men. pred Trak Men. pred Trak Men. pred Trak Men. pred Trak Men. pred Trak Men. pred Trak Men. pred Trak Men. pred Trak Men. pred tovarno
pred tovarno pred tovarno žel. postaja Rodica žel. postaja Rodica
žel. postaja Rodica pred tovarno pred tovarno v Studi pred šolo STUGS pred obratom
pred šolo
pred obratom v Stobu pred upravo Domžale pred podjetjem
9,30     pred domom Domžale
8 8
8 10 10 10 10 10 10 10
pred pred pred pred pred pred pred pred pred pred pred pred pred pred
tovarno tovarno tovarno Dž. tovarno
Zdrav, dom. Dž. Zdrav. dom. Dž. upravo Dž. gostil. Rcpanšek gostil. Rcpanšek obratom Crnclo šolo šolo
SOb Domžale SOb Domžale
60	6	pred tovarno
20	6	pred Žitom na Viru
10	6	pred Žitom na Viru
3	6	pred Žitom na Viru
20	6	pred Žitom na Viru
5	6	pred Žitom na Viru
50	8	pred tovarno
40	8	pred tovarno
10	8	pred opekarno
20	8	pred gostil. Sporn
S	8	pred gostil. Sporn
3	8	pred gostil. Sporn
3	8	pred gostil. Pire Rova
15	9.30	pred avtobus, post. Dob
3	9,30	pred avtobus, post. Dob
3	9,30	pred avtobus, post. Dob
3	9,30	pred obratom Domžale
5	9,30	pred obratom Domžale
10	10	pred avtobus, postajo
		Dragomelj
3	10	pred avtobus, postajo
		Dragomelj
13	10	Pred obratom Pšata
3	10	avtobus, post. Dragomelj
pred pred pred pred pred pred pred pred pred pred pred pred pred pred
tovarno Jarše tovarno na Viru obratom v Ihanu obratom v Ihanu trgovino v Ihanu trgovino v Ihanu občino Domžale občino Domžale občino Domžale občino Domžale občino Domžale občino Domžale občino Domžale občino Domžale
87. 88. 89. 90. 91. 92. 93. 94. 95. 96.
97.
98.
99. 100. 101. 102. 103. 104. 105. 106. 107. 108. 109. 110. 111. 112. 113.
114. 115. 116.
118. 119. 120. 121.
Postaja LM Domžale Občinsko sodišče Domžale Pctrol Domžale PTT Domžale
Remontno podjetje Domžale Slaščičarna Bistrica Dž. Stanovanjsko podjetje Dž. Avto-moto društvo Domžale Zavod za otroško varstvo Obrtno prodaj, zadruga ZORA Domžale
Torek, dne 11. 4. 1972
Gasilsko društvo Peče OO Rdečega križa Peče OO Rdečega križa Moravče Avto-moto društvo Moravče Gasilsko društvo Moravče Termit, Pcskokopi Moravče RASICA Moravče SVIT, obrat Moravče Mizarska delavnica Moravče Osnovna šola Moravče Gasilsko društvo Krašce OO Rdečega križa Vrhpolje Gasilsko društvo Vrhpolje OO Rdečega križa Krtina OO Rdečega križa Rafolče OO Rdečega križa Prevoje Gasilsko društvo Prevoje
Sreda, dne 12. 4. 1972
Gasilsko društvo Trojane Gostišče Konšck Trojane OO Rdečega križa Blagovica OO Rdečega križa Ožbolt OO Rdečega križa Ccšnjice Gasilsko društvo Blagovica
OO Rdečega križa Krašnja Casilsko društvo Krašnja OO Rdečega križa Zlatopoljc OO Rdečega križa Lukovica
Gasilsko društvo Lukovica
Čevljarska delavnica Lukovica
Osnovna šola Brdo
3 5 2 5 2 3 5 20 5 3
5 10 20 10 10 15 25 10 5 5 3 10 5 10 30 20 5
5
5 50
5 10
5
30 5 10 25
9,30 9.30 9,30 9,30 9,30 9,30 9,30 9,30 9,30 9,30
6,30
6,30
6
6
6
6
7
7
7
7
6,30 6,30 6,30 6.30
10
10
10
7 7 7 7
9 9
9,30 9,30
9,30
9,30
9,30
pred pred pred pred pred pred pred pred pred pred
občino občino občino občino občino občino občino občino občino občino
Domžale Domžale Domžale Domžale Domžale Domžale Domžale Domžale Domžale Domžale
pred trgovino v Pečah pred trgovino v Pečah pred trgovino v pečah pred trgovino v Pečah pred trgovino v Pečah pred trgovino v Pečah avtobus, post. Moravče avtobus, post. Moravče avtobus, post. Moravče avtobus, post. Moravče avtobus, post. Moravče pred cerkvijo v Vrhpolju pred cerkvijo v Vrhpolju pred šolo v Krtini pred gostilno Martinček pred gostilno Skarja pred gostilno Skarja
pred gostilno Konšek pred gostilno Konšek avtobusna p. Blagovica avtobusna p. Ožbolt pred šolo Cešnjice pred avtobusno postajo Blagovica
pred gostilno v Krašnji pred gostilno v Krašnji v Obršah
pred zadružnim domom v Lukovici
pred zadružnim domom
v Lukovici
pred zadružnim domom
v Lukovici
pred zadružnim domom v Lukovici
Občinski odbor RK Domžale
Nekateri predlogi za spremembe in dopolnitve sistema financiranja krajevnih skupnosti
Krajevna skupnost in krajevna organizacija SZDL Jarše je na podlagi 41. ustavnega amandmaja pripravila predlog sprememb in dopolnitev sistema financiranja krajevnih skupnosti v občini Domžale. Predlog je bil obravnavan tudi na seminarju krajevnih vodstev. Ker je problematika življenjskega pomena za nadaljnji razvoj krajevne samouprave kot interesne skupnosti občanov, predlog v celotli objavljamo.
1. Uvod
Dopolnilo 41. k ustavi SR Slovenije, ki ga je skupaj z drugimi ustavnimi dopolnili sprejela skupščina SRS dne 27. decembra 1971, ureja način financiranja krajevnih skupnosti.
V dopolnilu je rečeno, da delovni ljudje in občani svoje neposredne potrebe v krajevnih skupnosti zadovoljujejo i
— s sredstvi, ki jih sami neposredno prispevajo s samoprispevkom, ali na drug način;
— z delom dohodka, ki ga za zadovoljevanje skupnih potreb namenijo krajevni skupnosti delavci temeljnih organizacij združenega dela z območja krajevne skupnosti in delavci temeljnih organizacij združenega dela, katerih delavci živijo na območju te krajevne skupnosti;
— z delom davkov, taks in drugih davščin, zbranih na območju krajevne skupnosti, ki jih občina odstopi krajevni skupnosti za uresničevanje njenih nalog v skladu s programi razvoja krajevne skupnosti in občine;
— z dopolnilnimi sredstvi iz proračuna občine in z drugimi sredstvi.
Besedilo 41. dopolnila k ustavi SR Slovenije j« torej ustavni temelj izpopolnjenega, pravičnejšega sistema financiranja dejavnosti KS, oziroma tistih skupnih potreb, ki jih delovni ljudje zadovoljujejo v njej.
Če nekoliko natančneje proučimo omenjeno besedilo 41. dopolnila, seveda lahko kaj hitro ugotovimo, da
pravzaprav ustava ne prinaša nič bistveno novega, ampak le popolnoma jasno postavlja tiste načine in načela za financiranje dejavnosti krajevne skupnosti, ki so se izoblikovala v dosedanji praksi v občinah. Zato je nedvomno odločilno, kako bodo v skladu z 41. dopolnilom občine natančneje uredile, izpopolnile sistem financiranja krajevnih skupnosti in kdaj bodo ta sistem začele izvajati.
2. Organizacija in metoda
Prva naloga je zato sprememba statuta občine v tistem delu, ki ureja financiranje krajevnih skupnosti. Zato bi morali čimpreje začeti pripravljati teze za javno razpravo o spremembah in dopolnitvah statuta. To nalogo morajo prevzeti.
— občinska skupščina s svojimi delovnimi telesi, zlasti komisija za statut občine,-
— občinska konferenca SZDL;
— občinska konferenca ZKS, zlasti še neka komisija za idejno politična vprašanja in komisija za samoupravljanje;
— druge politične organizacije ter predstavniki krajevnih skupnosti.
Skupno delovno telo teh organov in organizacij naj bi v skladu z 41. ustavnim dopolnilom in izhodišči političnih dokumentov o razvoju in financiranju KS, ki so bila sprejeta v okviru Zveze Komunistov in SZDL izdelalo predlog tez, ki naj bi šel potem v javno razpravo. Razpravo naj
(Nadaljevanje na 8. strani)
bi organizirala in vodila občinska konferenca SZDL.
3. Nekatera izhodišča za teze o financiranju KS
a) Prvi način financiranja KS, ki ga omenja 41. dopolnilo, je znan iz dosedanje prakse, to je sredstva krajevnega samoprispevka. Samoprispevek občanov smo tudi v naši občini doslej uporabljali predvsem za financiranje večjih razvojnih načrtov, ki so imeli pomen za celo občino (npr. šolska mreža), pa tudi za čisto lokalne potrebe neke KS (npr. Homec).
Odločitev o samoprispevku je bila v teh primerih sprejeta po široki politični razpravi in na temelju referenduma, kjer so sodelovali vsi občani.
Nekateri samoprispevki pa so bili sprejeti tudi neformalno, zato pa niso bili nič manj nezakoniti (npr. zbiranje sredstev za cesto in transformator na Pšati, v Dragomlju, za cesto na Rodici itd.).
Ta način, torej samoprispevek, moramo ohraniti seveda naprej in ga uporabljati na temelju širokega dogovora vseh občanov ali za financiranje večjih skupnih zadev, pomembnih za celo občino, ali pa za financiranje posameznih večjih lokalnih problemov (ceste, domovi itd.) v posameznih krajevnih skupnostih po naprej pripravljenih programih.
Pri samoprispevku so zelo jasni odnosi: koliko je kje zbranih sredstev in kje, za kaj se potem uporabijo tako zbrana sredstva. Vsaj v zadnjem času je tako.
b) Drugi način financiranja KS, to je sredstva dela dohodka, ki ga namenijo delavci temeljne organizacije združenega dela z območja KS in delavci TOZD, katerih delavci živijo na območju te krajevne skupnosti, je seveda bolj ali manj tudi znan in uveljavljen, le da tu odnosi in načela niso vedno v skladu z ustavnimi izhodišči. Temeljno ustavno načelo, ki je še posebej jasno oblikovano v XXI. in XXII. dopolnilu k zvezni ustavi je. da samo delavec sam, združen v TOZD odloča o delitvi in uporabi sredstev, ustvarjenih v združenem delu.
Dosledna, pravična izpeljava tega načela bi morala po našem mnenju pomeniti dvoje:
— TOZD oz. delovne organizacije, ki imajo sedež, lokacijo na območju KS, naj bi še naprej namenjale del dohodka za financiranje skupnih potreb občanov v KS. Tu ni nobenih dvomov in nejasnosti.
— Glede na dosedanjo prakso pa bo potrebno razčistiti in urediti tako, po kakšnih merilih bodo TOZD in delovne organizacije prispevale del svojega dohodka tistim KS, kjer le prebivajo njihovi delavci. To konkretno pomeni, kako bodo Induplati, Toko, Papirnica itd., pa tudi Lek, Slovenijales itd. prispevale del dohodka tistim KS, kjer stalno prebivajo njihovi delavci (v Moravče, v Črni graben, Domžale, Jarše). Doslej so TOZD, oz. delovne organizacije v glavnem dajale del dohodka tistim krajevnim skupnostim, kjer imajo sedež, čeprav na območju teh KS prebiva le en del njihovih delavcev. Včasih cela večina delavcev prebiva in zadovoljuje svoje skupne potrebe na območju drugih KS.
Zato se bo potrebno dogovoriti za družbena načela, načela usmerjanja dohodka KS po načelu prebivališča delavcev in po načelu sedeža TOZD.
c) Verjetno najpomembnejše vprašanje v zvezi z bodočim sistemom financiranja KS je, kako bomo uredili tretji način financiranja, ki ga ureja v načelu 41. dopolnilo k republiški ustavi, to je del davkov,
taks in drugih davščin, zbranih na območju krajevne skupnosti, ki jih občina odstopi krajevni skupnosti za uresničevanje njenih nalog v skladu s programi razvoja KS in občine.
Prav glede zagotavljanja sredstev krajevnim skupnostim na omenjeni način je bilo doslej tudi v naši občini danih več konkretnih predlogov, ki pa žal doslej še niso bili uresničeni.
Tu gre pravzaprav za vprašanje delitve vseh sredstev na ravni občine, ki posredno ali neposredno pridejo v poštev v KS kot vir dohodka za zadovoljevanje skupnih potreb občanov, torej za sredstva čistega računa in sredstva posameznih skladov. Tu mislimo zlasti na sredstva cestnega sklada, sklada za urejanje in oddajanje mestnih zemljišč itd.; kakor tudi za sredstva proračuna in samoupravnih skupnosti za financiranje potreb v KS.
Menimo, da moramo še v letu 1972 sprejeti in začeti izvajati dogovorjena in natančno pripravljena merila za delitev vseh sredstev na ravni občine, namenjenih za KS.
Konkretno predlagamo nasled nje:
1. Najprej je treba zagotoviti zelo točno evidenco vplačanih davkov, prispevkov in taks po posameznih KS. Na ta način bomo točno lahko ugotovili, koliko posamezna KS, oz. njeni prebivalci prispevajo v občinski proračun, oziroma posamezne sklade. Tako bi prišli tudi na ravni občine do pravega, seveda še zdaleč ne popolnega, sistema čistih računov (nepopolen bo npr. zato, ker je trgovina skoncen-t rim na v večjih centrih: Domžale, Mengeš, Radomlje, Moravče itd.).
2. Natančno ugotovljena višina prispevka posamezne KS bi obenem predstavljala tudi osnovo (ne pa seveda: edini kriterij) za delitev sredstev nazaj v KS in sicer tako iz proračuna kot tudi iz nekaterih skladov. Priti moramo do zelo natančno določenih meril, koliko bo posamezna KS praviloma udeležena pri delitvi različnih občinskih sredstev, oz. po kakšnih merilih bo občina odstopala del davkov, taks in drugih davščin, zbranih na območju KS, kot pravi 41. dopolnilo. Ustava po našem mnenju zelo natančno in nedvoumno določa, da se vsaki KS odstopi del sredstev, zbranih na njenem območju, torej v enakem odstotku vsem KS od zbranih sredstev na njenem območju. Ustava seveda pravilno veže odstopanje sredstev na programe razvoja KS in občine, saj je treba preprečiti neracionalno, anarhično uporabo sredstev. To pa seveda nc sme pomeniti nikakršno odstopanje od ustavno določenega kriterija o višini teh sredstev, ampak le dolžnost KS in občine, da izdelajo programe razvoja.
Dobršen del sredstev bo seveda še vedno združen na ravni občine za financiranje tistih skupnih potreb občanov, za katere je ali najbolj racionalno, da jih organizirano zadovoljujemo in tudi financiramo na ravni občine (šolstvo, socialno varstvo itd.), ali pa niti ni mogoče natančno ugotoviti deleža posameznih KS pri porabi (milica, uprava itd.). Pri tem pa seveda spet KS sodelujejo pri financiranju teh skupnih občinskih zadev po enakih merilih. Pripomniti moramo zaradi jasnosti naših pogledov, da nikakor ne mislimo, da je občina federacija krajevnih skupnosti ali njihov seštevek, toda doseči moramo bistveno pravičnejšo delitev sredstev za potrebe KS, kot pa je sedanja, ki je (zlasti pa uporabi sredstev skladov) v dobršni meri posledica različnih, dostikrat subjektivnih vplivov, preglasovanja itd. Mislimo tudi, da je potrebno še vedno ohraniti večino sedanjih občinskih skladov, ki pa
morajo delovati po bistveno izpopolnjenih načelih, zlasti glede delitve sredstev na KS. Zagotoviti moramo, da bodo kriteriji delitve sredstev že naprej dogovorjeni in sicer tako čvrsto, da jih ne bo mogoče spreminjati s preglasovanjem v UO skladov, ampak le s spremembo statuta sklada ali z ustreznim občinskim odlokom, za katerega pa bo morala že pri sprejemanju in tudi pri spreminjanju dati soglasje, oziroma glasovati zanj kvalificirana večina KS (npr. 75 %)•
Skladno naj vodijo strokovno politiko na posameznem področju, pomagajo KS in predstavljajo mesto dogovarjanja ne pa mesto preglasovanja. Zato bo seveda treba v določeni meri tudi spremeniti način dela in sestave organov skladov, zlasti pa še način odločanja.
V skladih bomo seveda še naprej združevali sredstva zaradi njihove koncentracije, ki omogoča mnogo učinkovitejše reševanje raz-
Dne 30. januarja je bil na Trojanah občni zbor gasilskega društva Trojane, kjer so pregledali uspešnost svojega dela v preteklem letu in se dogovorili za delo v letu 1972. Ker jim pot do finančne pomoči gasilskega sklada pri skupščini občine Domžale ni bila najbolj rožnata, se še posebej veselijo svojih uspehov, ustvarjenih z lastnimi sredstvi in delom.
Za leto 1972 so si zastavili naslednji plan dela:
— sprejem novih članov iz vrst mladincev in pionirjev,
— nakup predpisanih uniform za tiste člane, ki jih še nimajo
— nabava polic in omar za orodjarno,
— dokončati stanovanjski del gasilskega doma,
— nabava odtočnih žlebov in cevi za streho doma,
— prcplcskati s firnežem vsa okna in vrata,
— nabaviti 100 metrov II cevi.
Luč sveta je zagledal pred 55. leti v Celju. Za cilj v življenju si je izbral poklic frizerja. Življenjska pot ga jc kot pomočnika pripeljala v Domžale. Po uspešno opravljenem mojstrskem izpitu je odprl brivsko-frizerski salon in se nato tudi poročil. Tako jc postal Domžalčan.
Kot dober in vesten mojster jc v poklicu izučil mnogo vajen-
ličnih vprašanj KS, kot pa z razdrobljenimi sredstvi, toda računi bodo morali biti čisti. Točno bo moralo biti ugotovljeno, da na podlagi meril, ki jih bo sprejela občinska skupščina z odlokom, pripada posamezni KS toliko in toliko sredstev v posameznem letu, oz. 5-letnem obdobju.
V posameznem letu pa se seveda KS lahko sporazumejo, da posodijo sredstva drugi KS, s tem, da ta KS v naslednjih letih vrne ta sredstva skladu, oz. krajevni skupnosti, ki jih je posodila.
d) Dopolnilna sredstva proračuna naj bi uporabljali predvsem za intervencijo občine v tistih KS, ki ne bodo mogle zagotoviti svoje dejavnosti s sredstvi, ki jih bodo zbrale na prej omenjene tri načine. Tudi ta sredstva morajo biti vnaprej dovolj jasno, čvrsto dogovorjena v določenem odstotku od vseh občinskih sredstev.
Jarše, 18. februarja 1972
— nabaviti univerzalni ročnik,
— pri občinskem gasilskem skladu izposlovati nabavo motorne brizgalne »Roscnbauer«,
— pregledati vse dimniške naprave v privatnih hišah na območju društva,
— nabaviti za hidrant na žagi pri Brvarju C cevi in ročnik,
— urgirati pri stanovanjskem podjetju Domžale, da opremi stanovanjsko stavbo Trojane št. 16 s požarnimi aparati,
— izključitev vseh članov, ki več kot 2 leti nc sodelujejo z društvom.
Prepričan sem, da bo društvo s prizadevnim predsednikom Valentinom Cukjati plan v celoti realiziralo, kljub temu da vseh 48 članov ni najbolj aktivnih. Nove moči pa bodo vsekakor zapolnile nekatere vrzeli.
Lado Goričan
cev. Po bližnji in daljni okolici je slovel kot vesten obrtnik — kot človek pa, kot izreden stanovski tovariš, ki je bil vedno pripravljen pomagati in svetovati. Petra poznamo tudi kot zavednega Slovenca, saj tudi njega najdemo v partizanskih vrstah — na moravškem poznanega partizana »Slavčka«.
Zahrbtna bolezen je neopazno toda vztrajno spodkopavala njegovo zdravje. Dolgo ji je kljuboval, nazadnje pa je njegovo plemenito in močno srce moralo kloniti.
Pogrešali ga bomo stanovski tovariši, prijatelji, njegove stranke. Pogrešal pa ga bo tudi njegov salon posebno pa njegova družina, kateri je bil vedno v pomoč in podporo.
Janko Zupan
P. s.
Zvoki žalostink, pevcev in godbe, spremljajoči prapori, poslovilni govori in velika množica ljudi, ki se je udeležila pogreba je dokazala, kako spoštovan je bil pokojni.
J. Z.
Delo gasilcev na Trojanah
Peter Filipič-Slavček umrl
Kmetijstvo občine Domžale
v številkah
Kmečko prebivalstvo:
Proces razslojevanja kmečkega prebivalstva je na področju Domžalske občine potekal hitreje kot v Sloveniji. Medtem, ko je bilo 1. 1953 v Domžalah še 8.225 oziroma 34 % kmečkih prebivalcev, je do leta 1970 njihovo število padlo na 3.476, kar je le 11 % od skupnega števila prebivalcev oz. 58% manj kot l. 1953. V istem razdobju je v Sloveniji delež kmečkega prebivalstva padel od 41 % na 22,7% oz. le za 36% (od 616796 na 391853).
Ce upoštevamo republiški podatek (rezultati vzorčnega popisa v 1. 1970), da je 61% kmečkih prebivalcev aktivnih, vidimo, da ostane za opravljanje težkega dela na kmetijah zelo malo ljudi. Ta problem je toliko bolj pereč ker odhajanje mladih — dela zmožnih — ljudi v druge poklice še vedno ni zaustavljeno oz. se razslojevanje naše vasi nadaljuje.
Površine:
Občina meri 23991 ha. Od tega je 44 % obdelovalne zemlje (v Sloveniji 32% v Jugoslaviji 40%;. Značilno je relativno hitra prestruktura-cija zemlje; njivskih površin in vrtov je vedno manj, veča pa se obseg travnikov ter nerodovitne zemlje. V letu 1970 je bilo še 26% vseh površin v njivah in vrtovih, v letu 1970 pa jih je le 20 % (ker v katastru niso redno upoštevane spremembe, je ta procent verjetno še nižji).
Obdelovalna zemlja je manj zasedena kot je v Sloveniji, saj odpade na domžalskega kmečkega prebivalca kar 2,5 ha obdelovalne zemlje, medtem ko v Sloveniji le 1,5 ha.
Narodni dohodek:
Skupnok metijstvo v občini je v letu 1971 ustvarilo 52,1 milijon din narodnega dohodka, kar predstavlja v celotnem gospodarstvu večji — v tega odpade na družbeni sektor 26 % na zasebni pa 74 %. V preteklih letih pa je bil delež kmetijstva v celotnem gospodarstvu večji — v 1971 letu 16%, V 1968 letu 14%, v 1970 letu 15%.
Relativno najmanj, to je 12 % narodnega dohodka je kmetijstvo ustvarilo v letu 1971. Vzrok temu so bila nesorazmerja med cenami reprodukcijskega materiala in cenami živinorejskih in rastlinskih proizvodov. Ncvsklajcnc cene so vplivale na rentabilnost proizvodnje v družbenih kmetijskih obratih, ki so orientirane na živinorejo, kot je to slučaj pri kmetijskih obratih Emone. Le-ti so leto 1971 zaključili z izgubo. V slučaju nespremenjenih cen bodo obrati Emone tudi letošnje leto poslovali z izgubo.
Investicije:
Leta 1971 je bilo vdružbenem sektorju ustvarjenih investicij v vrednosti 36 mil. S din. Po predvidevanjih podjetij tudi v letu 1972 ne bo bistvenega povečanja investicij (10%). Večja sredstva bo investiralo le podjetje »Semcsadikc« za gradnjo in modernizacijo semenarne. Emona pa na našem področju v letu 1972 ne predvideva povečanja kapacitet.
Količinska proizvodnja i
Količinska proizvodnja se je v primerjavi s prejšnjim letom povečala za 5 %, v družbenem sektorju
7 % in zasebnem 1 %. Največje povečanje je zaslediti v družbenem sektorju pri proizvodnji mleka in jajc (14 %) ter pri prireji živine (8 % družbeni sektor, 4 % zasebni sektor). Oba sektorja sta pridelala več žit. Zasebni sektor pa več vrtnin in sadja. Bogatorodne pšenice je bilo pridelane več za 40 %. rži 28 % in ječmena 86 %. Manj pa je bilo pridelanega krompirja (5 %), ovsa (26%), koruze (2%). detelj (23%) in sena (13%). Boljša ali slabša proizvodnja jc bila odvisna predvsem od manjše ali večje posejane površine s tovrstnimi kulturami, (kolobarjenje). Visok pridelek pšenice, pa je rezultat zelo ugodnih vremenskih razmer v toku rasti in dozorevanja.
Poraba umetnih gnojil na ha obdelovalne zemlje je še vedno nizka, tako, da še ne moremo trditi, da dodajanje gnojil vpliva na bistveno povečanje hektarskega donosa. V družbenem sektorju so porabili v letu 1971 na ha obdelovalne zemlje 680 kg gnojil, v zasebnem sektorju pa le 129 kg. V slovenskem merilu je bila poraba na ha obdelovalne zemlje že v 1970. letu 452 kg v družbenem in 150 kg v zasebnem sektorju. Iz tega jc razvidno, da jc bila poraba gnojil v 1970. letu na naših kmetijah manjša za 40 % od slovenskega povprečja.
Odkup:
V letu 1971 jc bilo od zasebnih kmetov odkupljenih zn 1,5 milijarde S din raznih kmetijskih pridelkov, lesa in živine. 69 % vsega odkupa jc bilo izvršenega preko družbenih organizacij, ostali odkup pa se je vršil neposredno. Odkup po tekočih cenah preko družbenih organizacij jc bil v primerjavi s preteklim letom za 47 % večji. Cc pa upoštevamo porast cen jc odkup porastel za 27%. Na takšen količinski porast vpliva večji odkup živine (44%), mleka (33%), drv in lesa (1%). Odkup povrtnin, sadja in ostalega pa se je zmanjšal kar za 24 %.
Ob primerjavi odkupnih cen za govedo smo ugotovili, da so cene v republiki porasle za 18%. Isti procent porasta cen jc bil tudi v naši občini. Cene teletom so se v občini dvignile za 3 % manj kot v republiškem povprečju (republika 17%, občina 14%). Večja razlika, kot pri navedenih jc bila ugotovljena pri povečanju cene mleka. Medtem, ko so v drugih občinah, odkupovali mleko od zasebnih kmetov po 36% višjih cenah, so bile cene mleku našim kmetovalcem večje le za 29%. Tudi povečanje cen za les je bilo za 3 % manjše (občina 9 %).
Davki in prispevki:
Davki od obdelovalne zemlje in gozda ter prispevki iz socialnega zavarovanja so znašali po odmeri v letu 1971, 322 mio S din. Do januarja 1972 so kmečki zavezanci poravnali že 68 % vseh obveznosti po odmeri.
Skupno število davčnih zavezancev je 5.488, od tega je 2.547 zavarovancev, ki so oproščeni prispevka od kmetijske dejavnosti s katastrskim dohodkom do 200 din in 777 zavezancev iz višinskih krajev s ka-tasterskim dohodkom do 400 din.
Vsem 5488 zavezancem je bilo v letu 1971 odmerjenega davka od obdelovalne zemlje in gozda 139 milijonov S din. Od tega 105 milijonov S din po občinski stopnji, 26 milijo nov S din po republiški in zvezni stopnji in 4 milijone S din za vodni prispevek.
Skupno število zavarovanih gospodarstev je 1194 in 3267 zavarovanih članov gospodinjstev. Po odmeri je bilo za socialno zavarovanje odmerjenega 183 milijonov S din prispevka. Od davčnih osnov je prispevek znašal 123 milijonov S din, po 12 % stopnji 21 milijonov S din, pavšalni zneski na zavarovanega člana pa 39 milijonov S din. Kmetje (777), ki so oproščeni davka od kmetijske dejavnosti v višinskih krajih s katasterskim dohodkom do 400 din so po odmeri obremenjeni z 69 milijoni S din, to jc 38 % vseh prispevkov za socialno zavarovanje.
Menimo, da postavka za socialno zavrovnjc predstavlja za kmeta zelo visok izdatek in mu pri sedanjih možnostih onemogoča uvrstitev med blagovne proizvajalce.
Slak Poldka
Kmetija na Učaku pri Trojanah
Na vrhu, nekdaj znanega »Trojanskega klanca« sedaj nad asfaltno cesto jc nad kopnstim gričem pripeta vasica Učak. V tej vasici jc tudi kmetija po domače pri »Cvet«. Kot večina hribovskih kmetij pri nas je danes pred vprašanjem, kako naprej z gospodarjenjem, ker ni dovolj delovne sile, strojna obdelava pa zaradi strmih leg ni možna. Pred enakim vprašanjem jc bil v lanskem letu tudi mladi gospodar Karel Tomclj, star 32 let z mamo, ki ima nad 60 let.
Imel je skrito željo, da svojo kmetijo preusmeri v napredno gospodarjenje, kot je to storilo že več kmetij širom po Sloveniji. Vendar
pa je imel bojazen pred sosedi, da z novotarijo kot mlad neizkušen gospodar ne bo uspel.
Ko sem lansko pomlad prišel prvič na Učak, sva si z gospodarjem ogledala kmetijo. Iz razgovora sem spoznal, kako pravilna je njegova tiha želja, t. j. poenostaviti obdelava s pašno-košnim načinom. Vsaka druga preusmeritev ne bi bila bolj opravičljiva.
Kmetija ima cca 26 ha vse zemlje od tega:
2 ha njiv
5,50 ha travnikov
2,50 ha pašnikov
16,00 ha gozda
Zemljišče je v enem kompleksu, kar je idealno prav za pašnokošnjo. Skupaj s strokovnjakom iz Kmetijskega inštituta Slovenije in občinskim referentom za kmetijstvo smo naredili načrt za celotno kmetijo. Gospodar je takoj pristopil k izvajanju načrta. Pognoji] je z umetnimi gnojili cca 700 kg na ha NPK.
V aprilu mesecu pa je pričel z obročno pašo. V prvi polovici maja pa tudi še s košnjo. Preko leta jc potem izmenično pasel in kosil na istih površinah celo leto.
Ker je zelo vestno in dosledno izvajal vse nasvete strokovne službe, je imel že v prvem letu svoje preusmeritve odlične rezultate.
V 1971 letu je bilo na kmetiji živine:
4 krave
2 plemenski telici
3 pitanci
2 teleta
3 prašiči 2 konja.
Kmetija zaenkrat nima drugih kmetijskih strojev, kot kosilnico BČS in puhalnik za seno.
Gospodarsko poslopje je dokaj prostorno, vendar je potrebna preureditev, predvsem hleva. Hlev bo preuredil delno že v tem letu, dokončno preureditev za 20 glav pa v letu 1973.
Kot je razvidno, je kmetija začela s preusmeritvijo pri osnovi tj. povečati in poenostaviti proizvodnjo, nato pa postopno moderniziranje s kmetijskimi stroji in ostalo opremo.
Kmetija ima vse pogoje, da bo v bližnji prihodnosti dajala sedanjemu gospodarju primeren dohodek, ki mu bo omogočil razvoj in primeren standard kot zasebnemu kmetovalcu.
JANEZ ing. HREN
Akcijski program razvoja kmetijstva za leto 1972 — sprejet
Svet za kmetijstvo in gozdarstvo skupščine občine Domžale je na svoji 1. letošnji seji analiziral stanje kmetijstva v občini, njegovo strui<-turo in uspehe v proizvodnji. Sprejel je poročila strokovnih služb, ki spadajo v področje njegovega dela in poročilo o delu samega sveta v preteklem letu. Posebno tehtno je proučil pripravljeni akcijski program sklada za pospeševanje kmetijstva in pospeševalne službe za leto 1972 in se z njim v celoti strinjal. Akcijski program je obravnavala tudi občinska skupščina in ga potrdila. Skupščina s tem zagotavlja finančna sredstva, ki so potrebna skladu za pospeševanje kmetijstva za realizacijo v programu zajetih pospeševalnih akcij.
PaG
Setev — saditev
Dobra setev — uspešna žetev to je rek, ki je že dolgo poznan. V novejši dobi se uveljavljajo za to delo stroji, ki so vedno bolj izpopolnjeni. Poleg že znane sejalnice za žitna zrna so se uveljavile tudi sejalnice za koruzo, ki sadijo po eno zrno v enakomernih razdaljah. Prednosti teh so v tem, da odpade redčenje koruze, prihranimo pri semenu in s tem pri denarju. Semena so enako-
st. 2
merno razporejena kot kasneje tudi rastline. To je ugodno za rast, tako posejana koruza da večji pridelek. Poznamo dva načina konstrukcije sejalnic: prvi je z mehaničnim izmetalnim sistemom, ta je prikazan na sliki 1. in drugi z pnevmatskim načinom izmetavanja. Ta sistem je star leto dni za to v proizvodnji še ni razširjen.
Tudi za saditev krompirja so se uveljavili popolnoma avtomatski stroji, ki v enakomernih presledkih polagajo gomolje v zemljo, (seveda samo cele — ne rezane). Ce veriga, ki to delo opravlja, ne zajame gomolja ima stroj dodatni krožnik, ki v tem primeru spusti gomolj v zemljo. Stroj istočasno zagrebe krompir in napravi krajčke.
SI. 1
Človek je potreben za to, da napolni izpraznjena mesta na krožniku. Slika 2 prikazuje šestvrstni sadilec. V uporabi pa so še štiri in dvovrstni sadilci. Dvovrstnega upravlja lahko vozač traktorja sam. Izmetalna naprava je enaka pri vseh strojih. Delo je hitro opravljeno krompir pa je lepo enakomerno posajen.      L. A.
Odslej živinski sejmi tudi v Krtini
Z dovoljenjem organov skupščine občine Domžale bodo odslej živinski sejmi tudi v Krtini in sicer vsak torek v mesecu, v slučaju, da je na prvi torek praznik pa bo sejem na sredo. Sejmi bodo za govejo živino, konje, prašiče in drugo drobnico. Sejmišče v Krtini je primerno urejeno saj ima mostno tehtnico do 5000 kg. Zgrajena je tudi rampa za nakladanje in razkladanje živine. Na sejmišče je napeljan tudi vodo-
vod za napoj živine in druge potrebe. Krajevna skupnost je zagotovila na sejmišču prostor za prodajalce tudi drugih vrst blaga, poleg tega pa tudi večji prostor za parkiranje avtomobilov. Živinske potne liste bodo kmetovalci lahko dobili kar na sejmišču.
PRVI SEJEM V KRTINI BO V TOREK, 4. APRILA 1972.
Sejmišče je med Krtino in Brez-jami na katerega je možen dostop s ceste Zelodnik—Moravče in ostalih smeri. V bližini tega prostora je tudi avtobusna postaja.
Novi prostor za sejme v Krtini bo v veliko olajšanje živinorejcem predvsem zaradi tega, ker leži v središču kmetijskega področja tako, da zasebnim kmetovalcem ne bo potrebno na semanje dni potovati z živino v oddaljene kraje. Odkupi živine se bodo vršili na sejmišču vsako prvo in tretjo sredo v mesecu, ob 13. uri popoldan kjer se bodo vršila tudi izplačila za odkupljeno živino.
R. Osolin
Vzdrževanje občinskih cest četrtega reda v naši občini
Vse občinske ceste četrtega reda so razdeljene v prvi, drugi in tretji razred. Po teh razredih se potem dodelijo denarna sredstva krajevnim skupnostim za vzdrževanje le teh. Pred leti so občinski organi ceste prvega reda dali v oskrbo cestnemu podjetju Domžale misleč, da bodo ceste bolje vzdrževane. Kljub večjim stroškom se stanje na cestah ni nič izboljšalo. Vsled tega se je te ceste vrnilo krajevnim skupnostim. V letu 1971 so občinski organi sprejeli sklep po katerem je precej cest izločenih iz spiska vzdrževanja na stroške občine, tiste za katere so smatrali, da niso toliko pomembne pa naj bi jih prebivalci sami vzdrževali. V letu 1972 smo priča novemu poskusu s strani občinskih organov. Pooblastili so nekatere ljudi med njimi tudi šolarje, da popisujejo promet na teh cestah. Na podlagi ugotovitev o obremenjenosti posameznih cest bodo nakazovali denar za vzdrževanje cest krajevnim skupnostim. Verjetno bo še katera cesta izločena iz spiska. Prav gotovo pa bo to zadnji poiskus, da se bodo občinske ceste ocenjevale brez odbornikov krajevnih skupnosti. Po mojem globokem prepričanju se omenjenih zadev ne da urejati na papirju, zaradi tega sem mnenja, da bo potrebno več konkretnega dogovarjanja s krajevnimi skupnostmi, ki so najbolj zainteresirane za ureditev cestišč.
Če primerjamo nakazila za ceste po kilometru za nekaj let nazaj in za leto 1971 ugotovimo, da smo dobili takrat za iste denarje več gramoza kot sedaj. Če pa nasproti temu primerjamo obremenitev cestišč pred leti in danes ugotovimo, da je veliko večja obremenitev sedaj. Pred leti so krajevne skupnosti imele na razpolago toliko sredstev, da so lahko plačale cestarje in so bile zaradi tega ceste primerno urejene. Predlog skupščine občine za leto 1972 je povečan in sicer za tiste ceste katere vzdržuje Komunalno podjetje in sicer za l km 9.127 din. Za tiste ceste pa, ki jih vzdržujejo krajevne skupnosti je po predlogu za 1 km 3.060 dinarjev. Mislim, da je s to primerjavo dokazano da je potrebno predlog za sredstva, katere naj bi prejele krajevne skupnosti povečati najmanj za 100% sicer ne moremo pričakovati bistvenega izboljšanja. Mnenja sem tudi, da bi se ta problem dal rešiti na sledeči način. Na 1 km cestišča naj bi prišlo 100 m:l gramoza po sedanji ceni 60 din ter posipanje in drugo 10 dinarjev kar bi bilo skupaj 7.000 din. To bi bilo edino pravilno. Vsi drugi poizkusi so nepotrebni in nekoristni. Nevzdržno je tudi, da bi ceste v redkeje naseljenih predelih vzdrževali prebivalci sami, saj vsak občan mora poravnati vse obveznosti do družbe zato naj bi imel iste pravice pri vzdrževanju cestišč kot vsi drugi občani.
R. Osolin
OBČINSKA KONFERENCA ZM O TELESNI KULTURI
Predsedstvo OKZM Domžale je v januarju organiziralo posebno problemsko konferenco o telesni kulturi in športu v občini Domžale. Konferenca je bila sklicana po predhodni razpravi v mladinskih aktivih in razpravi na posvetu predsedstva občinskega komiteja in predsednikov mladinskih aktivov v občini. Na konferenco so bili vabljeni poleg članov konference in športnih referentov pri MA, še predstavniki športnih in telesno vzgojnih organizacij v občini, predstavniki SOb Domžale, družbeno političnih organizacij in šol.
Po uvodnem referatu o stanju v telesni kulturi in športu se je razvila razprava, ki je osvetlila vzroke in posledice stanja kakršno je. Razprava je postavila v ospredje neustrezno razmerje med kvali tetnim in množičnim športom ter pomen in akcijsko sposobnost Občinske zveze za telesno kulturo. Vsi razpravljalci so poudarjali, da je sedanje stanje predvsem posledica neustreznega financiranja telesne kulture ter neustrezne kadrovske zasedbe v vzgojnih in društvenih organizacijah.
Konferenca je na kraju sprejela sledeče sklepe i
— do sprejetja zakona o telesni kulturi naj se telesna kultura in šport finansira v % od bruto proračuna SOb.
— Ob tekmovalnem športu naj se organizira tudi stalna oblika rekreativnega športa.
— V vseh osnovnih šolah naj se organizirajo šolska športna društva.
— Pri občinski zvezi naj se ustanovi strokovni center za šolska športna društva.
— Ustanovi naj se enotno športno društvo Domžale.
— Dokonča naj se športni park v Domžalah, omogoči naj se gradnja športnih objektov, povsod tam, kjer je množičen interes za neko športno panogo — SOb naj zagotovi najmanj brezplačna zemljišča iz fonda SLP.
— Vsi obstoječi objekti in dvorane naj se usposobijo in namensko uporabljajo. SOb in interesne organizacije naj se dogovorijo za sofinanciranje.
— Občinska zveza za telesno kulturo naj poskrbi za strokovno vodenje klubov, športnih sekcij in mladinskih aktivov, ter jih organizira v občinske lige.
— Občinska zveza za telesno kulturo naj prevzame mladinska in sindikalna tekmovanja ter sc dogovori z Ob KZM in Ob SS o finansi-ranju.
— Občinski komite zveze mladine imenuje 5-člansko komisijo, s katero se razširi Izvršni odbor zveze za telesno kulturo.
— SOb Domžale, šole in občinska zveza naj pričnejo z načrtnim kadrovanjem telesno vzgojnih delavcev.
— Zagotovi naj se dosledno spoštovanje zakona o telesni kulturi, ko bo le-ta sprejet.
— Občinski komite zveze mladine naj pismeno apelira na komite za telesno kulturo pri Izvršnem svetu Slovenije, da se pospeši sprejem omenjenega zakona.
Na koncu želim poudariti, da je imela konferenca namen, da se zveza mladine kot družbeno politična organizacija, katere člani so najbolj zainteresirani za športno dejavnost, aktivno, konstruktivno in neposredno vključi v oblikovanje politike na področju telesne kulture.
I. Kralj
14. člen
Odbornikom skupščine, članom svetov in komisij pripada za udeležbo na sejah skupščine in njenih organov povračilo stroškov prevoza, če so se udeležili seje, na katero so bili povabljeni in če je kraj njihovega stalnega bivališča oddaljeno toliko, da morajo za prihod na sejo uporabiti javno prometno sredstvo v medkrjevncm prometu.
15. člen
Potni stroški se priznavajo v višini potniške tarife za najkrajšo pot z javnim prometnim sredstvom.
Za prevoz z lastnim prometnim sredstvom se obračunavajo potni stroški za javno prometno sredstvo.
16. člen
Nalog za izplačilo potnih stroškov izdaja od-redbodajalec proračuna občine Domžale na podlagi evidence o udeležbi, ki jo vodi skupščinska pisarna.
17. člen
Odbornikom, ki profesionalno opravljajo funkcije v skupščini, pripada delno mesečno povračilo stroškov za prevoz na delo znaša toliko, kolikor je cena mesečne vozovnice zmanjšana za 20 dinarjev.
18. člen
Odbornikom, ki profesionalno opravljajo funkcije v skupščini, pripada regres za letni dopust v višini 600 dinarjev.
19. člen
Za stanovanjsko izgradnjo se od bruto osebnih dohodkov odvaja 4 %.
20. člen
Sredstva za nadomestilo osebnega dohodka, nadomestila za izgubljeni zaslužek za udeležbo na sejah, dnevnice in povračila potnih stroškov, funkcionarjem, odbornikom, članom svetov in komisij, se zagotovijo v proračunu občine Domžale.
21. člen
Ko začne velajti ta odlok, preneha veljati odlok o povračilu izgubljenega osebnega dohodka oz. zaslužka materialnih stroškov ter stroškov za službena potovanja odbornikom in funkcionar-
jem ter članom svetov in komisij skupščine občine Domžale (Uradni vesti št. 5/70).
22. člen
Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Uradnem vestniku občine Domžale. Številka: 114-3/72 Datum: 2. 3. 1972
Predsednik Skupščine občine Domžale Albin Kl.EMENC, 1. r.
Po 3. točki 11. člena ustavnega zakona za izvedbo ustavnih amandmajev XXV. do Lil. k ustavi SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 51/71), v zvezi s 5. in 13. členom temeljnega zakona o usmerjanju in izločanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo (Uradni list SFRJ, št. 60,70) in 134. člena statuta občine Domžale, je skupščina občine Domžale na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 2. 3. 1972 sprejela knorcdpvasljud,5,
ODLOK
o obveznem izločanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo in določitvi odstotka sredstev za kritje razlike v stanarini (subvencioniranje) za leto 1972
1. člen
Delovne organizacije oz. samostojne organizacije združenega dela, druge družbene pravne osebe in državni organi (v nadaljnjem besedilu: organizacije) s sedežem v občini Domžale, morajo do sprejetja ustreznega republiškega zakona oz. najdlje do 31. XII. 1972 iz sredstev, ki so namenjena skladu skupne porabe za stanovanjsko izgradnjo (stanovanjski prispevek) vplačevati v letu 1972 na poseben račun pri Službi družbenega knjigovodstva 0,76% za kritje razlik v stanarini (subvencioniranje) za leto 1972.
2. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občine Domžale, uporablja pa se od 1. januarja 1972 dalje.
Številka: 36-2/72
Domžale: 2. 3. 1972
Predsednik Skupščine občine Domžale Albin KLEMENC. 1. r.
.XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
Z
»HELIOS«,
KEMIČNA INDUSTRIJA DOMŽALE
SPREJME NA DELO UPOKOJENCA ZA UREDITEV ARHIVE PODJETJA.
INTERESENT MORA IMETI DOLOČENO PRAKSO V ARHIVIRANJU.
NAGRADA SE DOLOČI S POGODBO O DELU.
PRIJAVE SPREJEMA KADROVSKI ODDELEK PODJETJA DO 15. 3. 1972.
Občinski odbor Zveze prijateljev mladine Domžale razpisuje natečaj za sprejem vzgojiteljev za letovanje otrok v počitniški koloniji v Izoli v času šolskih počitnic.
Pogoji:
a) srednja ali višja vzgojiteljska šola
b) pedagoška šola (ali absolvent te šole)
c) vzgojitelji, ki so že sodelovali.
Prijave sprejema ZPM Domžale, Skupščina občine Domžale soba 35/1 do 1. maja 1972.
Obč. odbor ZPM Domžale
S tretje seje občinske skupščine v letu 1972
2. tm. so se odborniki občinske skupščine že devetindvajsetič v svoji mandatni dobi sestali na delovni seji. Zanjo je bil pripravljen obširen dnevni red o pomembnih in aktualnih zadevah in v zvezi s tem pripravljeno obširno gradivo, in to med drugim po vprašanju dosedanjega razvoja stanovanjskega gospodarstva v občini, komunalnega urejanja, razvoja družbenega in zasebnega sektorja kmetijstva v preteklosti in predvidevanja za bodoči razvoj, in še za nadaljnjih pet točk dnevnega reda.
Pred pričetkom delovne seje so navzoči z odobravanjem sprejeli predlog predsedstva občinske skupščine in občinskih družbenih političnih organizacij, da se predsedniku republike maršalu Josipu Brozu Titu za njegove neprecenljive zasluge v zgodovini naših narodov podeli ponovno najvišje jugoslovansko odlikovanje, to je odličje narodnega heroja. Hkrati so se navzoči pridružili predlogu, naj bi Zvezna skupščina preučila predlog novega odlikovanja Reda svobode in miru, ki naj bi ga kot prvi prejel tovariš Josip Broz Tito. (Utemeljitev objavljamo posebej — op. Ur.).
Pri pregledu sklepov pretekle seje je bilo ugotovljeno, da je odbornik Jože Knep prejel pismeno
pojasnilo BIRO 71 na svojo zahtevo glede obračuna in nadaljnjega urejanja zazidalnega območja SEVER-I, vendar si je pridržal pravico, da bo morebitne pripombe na pojasnilo podjetja sporočil na naslednji seji skupščine, ko bodo omenjeni odgovor preučili še na svetu krajevne skupnosti in na zboru volivcev.
Nadaljevanje seje je potekalo po vprašanju podobne problematike. Skupščina je namreč že večkrat ugotavljala potrebo po urbanistični ureditvi in s tem o izdelavi in izpopolnitvi urbanistične dokumentacije. Čutiti je pomanjkanje zazidalnih načrtov, kar ima za posledico, da pristojni občinski upravni organ za območja, za katera niso izdelani zazidalni načrti, ne more izdajati lokacijskih dovoljenj. Tudi predvidena gradnja avtoceste, za katero obstajata za občino Domžale dve varianti, je ena od občutnih ovir za nadaljnjo enakomerno dinamiko stanovanjske gradnje in sploh gospodarskega razvoja občine. K izboljšanju stanja bi vsekakor prispevala urejena urbanistična in zazidalna dokumentacija, za kar bi bilo treba zagotoviti v proračunu potrebna sredstva. Nadalje bo k ureditvi na tem področju prispevalo učinkovitejše ukrepanje proti črnogradite-Ijem, predvsem glede gradenj v in-
dustrijskih, vodnih in drugih rezervatih. Sestavni del poročila o problematiki prostorskega in urbanističnega planiranja je bilo tudi poročilo Biroja-7l o inventarizaciji in programu izdelave urbanistične dokumentacije. Iz poročila izhaja, da bi za uskladitev in izdelavo osnovne urbanistične dokumentacije, za njeno vzdrževanje ter za vzdrževanje ter za vzdrževanje in izdelavo geodetskih podlog in podzemnega katastra, bi bilo treba v proračunu zagotoviti okoli 32 milijonov SD. Tudi kreditiranje stroškov za izdelavo zazidalnih načrtov in komunalnih naprav, ki bremenijo neposredno graditelje naj bi, po mnenju Biroja 71, prevzela občinska skupščina preko sklada za urejanje stavbnih zemljišč, ki bi pri omenjenem podjetju naročal izdelavo zazidalnih načrtov. Pri oddaji stavbnih zemljišč pa bi podjetje zaračunavalo investitorjem delež stroškov za izdelavo zazidalnih načrtov in komunalnih naprav ter jih nakazovalo nazaj skladu.
Uvodno besedo v zvezi s problematiko prostorskega planiranja in urbanizma je imel predsednik sveta za gradbene zadeve in urbanizem inž. Stane Omahna. Opozoril je na problem, s katerim se srečujejo med drugim tudi samoupravni organi zaradi pomanjkanja urbanistične dokumentacije in pomanjkljivega vzdrževanja obstoječe. Menil je, da je občinska skupščina pravilno ukrepala, ko je ustanovila Biro - 71, kajti le organizacija, ki dela in živi v občini, bo znala pravilno
prisluhniti potrebam in razvoju občine in temu prilagoditi tudi urbanistično dokumentacijo, vendar pa ji bo treba za to zagotoviti potrebna finančna sredstva. Pomanjkanje sredstev se čuti tudi pri urejanju komunalnih naprav, čeprav bi se precej teh dalo tudi urediti s potrebno mero dobre volje in pripravljenosti za sodelovanje, kar velja predvsem za urejanje otroških igrišč, zelenic, javnih nasadov, parkov in ostalo, kar naj bi dajalo kulturni izgled našim mestom in naseljem. V svojem izvajanju je omenil tudi problem črne gradnje, ki ima svoje korenine tudi v socialni diferenciaciji in kaznovalni politiki. Svet za gradbene zadeve in urbanizem bo to vprašanje še temeljito preučil in potem predložil skupščini predlog ukrepov zoper ta pojav.
Na predlog predsedujočega se je nato skupščina odločila, da bo istočasno obravnavala še naslednjo točko dnevnega reda s podobno tematiko, to je analizo dosedanjega razvoja stanovanjskega gospodarstva v občini in informacijo o resoluciji in novih zakonih s področja stanovanjskega gospodarstva. Obširno gradi vo v zvezi s tem je pripravila pristojna občinska služba in Biro 71, predvsem v zvezi s problematiko gospodarjenja s stanovanjskim in polovnim skladom, s katerim upravlja navedenega organizacija, nadalje o dohodkih od stanovanjskega in poslovnega sklada in drugem. V pismenem gradivu je tudi povzetek bistvenih načel resolucije o nadalj
njem razvoju stanovanjskega gospodarstva in nove zakonodaje na tem področju ter naloge v zvezi s tem. Podpredsednik občinske skupščine JAKOB CKRNK je podal nekaj uvodnih misli in med drugim ugotovil, da gre za prelomnico v stanovanjskem gospodarstvu, ki naj bi hitreje napredovalo, predvsem pri razreševanju stanovanjskih problemov občanov. V zvezi s tem je skupščina republike sprejela že omenjene tri pomembne akte, ki dajejo vsa pooblastila in moč za ukrepanje občinskim skupščinam in pristojnim organom. Pomembne dolžnosti nalagajo tudi krajevnim skupnostim in organizacijam združenega dela in določajo, kakšen naj bi bil vpliv občanov za delo organizacij za stanovanjsko gospodarstvo in pri tem poudarjajo vlogo samoupravnih interesnih skupnosti v občini.
Predsednik skupščine je odprl razpravo, v kateri je odbornik Milan Jenčič najprej opozoril na izdelavo zazidalnih načrtov za središče Mengša, ki se bo, po pojasnilu direktorja Biroja 71 urejal v smislu predloga krajevne skupnosti in pripravila v zvezi s tem ustrezne spremembe dosedanjih načrtov. Podjetje je namreč opravilo doslej ogromno delo v zvezi z inventarizacijo obstoječega stanja ter zbralo vse sklepe in zahteve pristojnih organov v zvezi z urbanizacijo in pripravilo predlog za izboljšanje stanja. Podjetje je pripravilo tudi predlog za 11 zazidalnih načrtov, katerih realizacija bo odvisna od politike občinske skupščine, medsebojnih dogovorov in pogodbenih odnosov, predvsem pa od zagotovitve finančnih sredstev. Tudi inž. Janez Kovač je kot vodja občinskega upravnega organa pristojnega za gradbeništvo in komunalne zadeve spomnil na težave, na katere naleti omenjeni upravni organ in inšpekcijska služba, predvsem zaradi pomanjkanja urbanistične dokumentacije ali, ker ta ni bila dopolnjevana z vsemi spremembami in dopolnitvami. Za nekatera območja občine so določeni zazidalni načrti, ki pa jih še ni in zato tudi ni mogoče izdajati dovoljenj za gradnjo. Potrebna je torej zagotovitev sredstev za zazidalne načrte ali poiskati predele, ki bi jih lahko uredili z lokacijsko dokumentacijo. Pomanjkanje te dokumentacije je vsekakor tudi vzrok za črno gradnjo, zato je treba najti vse možnosti, da se omogoči interesentom legalna gradnja, potem pa dosledno ukrepa proti vsem, ki bodo gradili brez dovoljenja; posebno zoper črnograditelje, ki grade v rezervatih, bo treba rigorozno ukrepati.
Odbornik Zlato Repnik se je zanimal, kako je z urbanistično doku mentacijo za naselje Homec in Nožice, kjer je tudi veliko interesentov za gradnjo. Velika ovira ja gradnjo pa je rezervat, za katerega se je po sednjih raziskavah hidrometeorološkega zavoda pokazal kot nepotreben, ker na tem območju ni vodnih rezerv. Zato bi bilo treba pričeti z urbanističnim urejanjem tudi tega predela. Marija Ivkovič, predsednica IO TSOV, je posredovala skupščini stališče te interesne skupnosti, da je namreč treba v okviru prostorskega planiranja zagotoviti tudi ustrezne prostore za vzgojnovarstvenc ustanove in obenem zagotoviti zelene površine oziroma prostore za igrišča. Tudi odbornik Albin Pcnič je povedal željo občanov za gradnjo na območju Vrhpolja in okolice, kjer je stanovanjska gradnja omejena, medtem ko je 50 m od vasi dovoljena grad-urbanisti v zvezi s tem dogovarjati nja vikendov. Meni, da bi se morali tudi s krajevnimi skupnostmi. Tako je za omenjeno območje predvidena stanovanjska gradnja na močvirnem predelu, namesto, da bi se iz-
TITU NAJVIŠJE JUGOSLOVANSKO ODLIKOVANJE
Dopolnjuje se 80 let življenjske poti našega velikega voditelja tovariša Josipa Broza Tita. Njegov delež v zgodovini naših narodov je neprecenljiv. Iz začetkov razdrobljenega socialističnega gibanja v Jugoslaviji je z vso odločnostjo in vsemi svojimi silami ustvaril močno in ugledno partijo, ki je zmagovito povedla naše narode v boj proti okupatorju in izvojevala revolucijo.
Njegova osebnost je tesno povezana z razvojem našega samoupravnega socializma v povojnem obdobju. V vseh hudih trenutkih zgodovine jugoslovanskih narodov je znal s svojo napredno mislijo genialno ustvariti najboljšo pot in zanjo navdušiti še ljudsko množico, predvsem pa delavski razred.
Nadvse pomembna so tudi njegova prizadevanja za bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov in neizmeren je njegov prispevek za mir na svetu in sodelovanje med vsemi narodi sveta.
Zaradi tega in vseh drugih zaslug predlagamo odborniki obeh zborov skupščine občine Domžale, Izvršni odbor Občinske konference SZDL Domžale, ter občinski sindikalni svet Domžale, da se tovarišu Josipu Brozu Titu ponovno podeli najvišje jugoslovansko odlikovanje — odličje narodnega heroja.
Hkrati pa se pridružujemo predlogu, ki so ga sprejele že številne družbeno politične organizacije in samoupravne družbeno politične skupnosti v Sloveniji, da zvezna skupščina prouči predlog novega odlikovanja Reda svobode in miru. Če bo Zvezna skupščina to odlikovanje sprejela, predlagamo, da ga kot prvi prejme tovariš Josip Broz Tito.
sušil za travnike ali drugo kulturo, ne pa da se višje ležeči skalnati predeli določajo za obdelavo. Odbornik Ivan Vidic se je pridružil ugotovitvi predgovornika in menil, da je Moravska dolina glede urbanističnega urejanja in same gradnje močno zpostavljcna, zato naj se dovoli gradnja vsaj domačinom, da se ne bo ta dolina še bolj osiromašila s kmečkim prebivalstvom.
Inž. Janez Kovač je ugotovil, da so pripombe obeh razpravljavcev umestne, vendar skupščina še lahko sprejme ustrezne spremembe svojih predpisov, zaenkrat pa se jc treba
držati teh, ki so v veljavi. Direktor Biroja 71 je zagotovil, da ima omenjena organizacija v programu za leto 1972 tudi delno revizijo urbanističnega programa, kompleksno spremembo urbanističnega reda, da se omogoči gradnja za izpopolnitev vrzeli na podlagi lokacijske dokumentacije. Predlog TSOV se mu zdi pravilen in ga bo mogoče realizirati v sodelovanju organov, ki delajo na tem področju. Zagotovil je tudi sodelovanje s KS, vendar v kratkem času obstoja Biroja 71 organizacija še ni mogla navezati stikov z vsemi krajevnimi skupnostmi.
Odbornik Jože Knep je spomnil na ponovne zahteve KS Jarše, da se omogoči pozidava vrzeli v obstoječih naseljih. Pohiteti je treba tudi ureditev obrtne cone Sever-II, da ne bi prišlo do podobnega stanja in neurejenosti kot je na zazidalnem območju Sever-I.
Peterka Pavel je prepričan, da bo verjetno precej vprašanj na zborih volivcev tudi v zvezi z dokončno traso avtoceste, zato je predlagal naj bi občinska skupščina poslala zahtevo pristojnemu republiškemu organu, naj pohiti z izdelavo načrtov, v katerih je treba na ustreznih mestih predvideti tudi priključke oziroma odcepe, da ne bodo ti zaradi neprimernosti kasneje predmet kritike in negodovanja. Inž. Stane Omahna je dal priznanje občinski upravi, ki je v tako kratkem času sanirala to področje in poskrbela za ustrezno strokovno zasedbo. Tudi Biro 71 ima kot strokovna urbanistična organizacija dovolj strokovnjakov z izkušnjami, zato je pričakovati, da se bodo problemi na področju urbanizacije in gradbeništva pospešeno reševali, vendar pa brez denarnih sredstev tudi tukaj ne bo šlo.
Sandi Rihtar je v zvezi s tem opozoril na postavko, ki jo predvideva Biro 71 za izvedbo najnujnejših ukrepov na področju prostorskega planiranja, to je v višini 32,5 milijona SD. V dosedanjem osnutku proračuna ta sredstva niso v celoti zagotovljena, zato je spomnil na možnost za znižanje te razlike s prodajo geodetske karte celotnega območja občine.
Republiški poslance Franci Ger-bec je opozoril še na vrsto problemov in vprašanj na obravnavanem področju in predlagal določene rešitve. Med drugim je menil, da mora urejanje urbanistične dokumentacije temeljiti na programu razvoja krajevnih skupnosti, nadalje je ugotovil, da gre v praksi za nekoliko spremenjen urbanistični načrt razvoja občine od tistega, ki je bil sprejet. V misli hje imel orientacijo na bivalna naselja, ki so ekonomsko tako pomembna vprašanja, da bi jih bilo treba širše obravnavati. Menil je, da bi bilo treba že letos preiti na ekonomsko najemnino in bi morali najkasneje ob polletju preiti tudi na diferencirano subvencioniranje stanarin glede na premoženjsko stanje posameznikov. Spomnil je tudi na predlog sindikatov za ustanovitev samoupravnih interesnih skupnosti na tem področju in nato na vlogo hišnih svetov, ki bi morali imeti bistveno večjo vlogo kot doslej in, ki bi jih moral Biro 71 v bodoče bolj aktivirati. Umesten predlog je imel tudi glede določanja režije v zvezi, z upravljanjem združenega stanovanjskega fonda. Določila naj bi se namreč pogodbeno med Birojem 71 in organizacijo, ki združuje stanovanjski fond. Opozoril je tudi na združevanje sredstev v solidarnostni sklad za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu in v zvezi z dosedanjo prodajo stanovanjskih hiš družbene lastnine predlagal revizijo te prodaje.
Predsednik skupščine je ugotovil, da je bila razprava zanimiva in pestra in v zvezi z nakazanimi problemi, med drugim je predlagal, da skupščina pooblasti Biro 71, da prične s pripravami za spremembo urbanističnega programa in usklajevanjem z dejanskim stanjem. Strinjal se je tudi s predlogom za prodajo geodetske karte območja občine in glede dokončne trase za avtocesto in povedal, da bo po zagotovilu pristojnih republiških organov trasa dokončno določena do konca letošnjega leta. Strinjal se je
(Nadaljevanje na 14. strani)
tudi s predlogom, da se bo treba pravočasno zanimati in določiti odcepe oziroma priključke. Na pripombo odbornikov Albina Peniča in Ivana Vidica je pojasnil, da za kmete, ki žele graditi ali obnavljati svoja stanovanjska ali gospodarska poslopja že doslej ni nobene ovire. Urbanistična obdelava posameznih krajev bo morala napredovati postopoma, pač v skladu z denarnimi možnostmi, treba pa bo tudi upoštevati, da se uvedejo večji centri in predvsem, da se Domžale dograde kot mesto. Spomnil je na obveznosti, ki jih je sprejela skupščina med drugim tudi za izgradnjo šolske mreže in na nadaljevanje potrebe glede nujne komunalne ureditve na območju Scver-I in drugod. Treba pa bo najti in zagotoviti sredstva tudi za urbanistično dokumentacijo, ker sicer ni mogoče pričakovati nadaljnjih uspehov na tem področju. Kljub temu je upati, da se bo letos gradilo okoli 500 družbenih stanovanjskih blokih in čc bo vse pripravljeno tudi toliko ali vsaj 200 dd 300 zasebnih stanovanjskih hiš. Glede črne gradnje se ponovno obrača na odbornike naj opozarjajo graditelje, naj namero za gradnjo brez dovoljenja opuste, ker gradnje, posebno v rezervatih ne bodo dokončali.
Šc več pozornosti so odborniki posvetili naslednji temi, to je problematiki komunalnega urejanja v občini. Občinska služba, ki je pristojna za to področje je pripravila obširno pismeno gradivo. V njem je med drugim obdelana problematika v zvezi vzdrževanja cest in mostov. Hiter gospodarski razvoj občine je namreč presegel zahteve vzdrževanja in modernizacije cest tako, da se nahajajo sedaj v zelo slabem stanju. Na območju občine je 342 kilometrov cest od I. do IV. reda, od tega je asfaltiranih 98 km. Cest IV. reda pa je po kategorizaciji, ki je bila napravljena leta 1971 skupaj 229 km, od tega jih 183 km vzdržujejo KS, ostale pa komunalno podjetje Domžale. Z ozirom na potrebe so sredstva, ki so vsako leto namenjena za vzdrževanje teh objektov, premajhna. Verjetno tudi v letu 1972 ne bo mogoče zagotoviti sredstev za dela po predlaganem programu, kljub temu, da se mora stanje na cestah in objektih občutno izboljšati. V poročilu je bila obdelana tudi preskrba naselij z zdravo pitno vodo. Poseben problem je moravski vodovod, ki naj bi ga prevzelo domžalsko komunalno podjetje, pa tudi ostali vodovodi bi se morali v doglednem času povezati v enotno vodovodno omrežje. Za rešitev problema elektrifikacije so potrebne številne nove trafopostaje, poskrbeti pa bi bilo treba tudi za sredstva za razsvetljavo, da bi bila naselja lahko osvetljena tudi preko noči. V poročilu je obdelana tudi gradnja zbiralnega kanala, ki se gradi v sodelovanju s kamniško občino. Na vso to in še drugo problematiko je opozoril tudi predsednik sveta za komunalne zadeve Albin Pavlin ter seznanil odbornike tudi s predlogi in sklepi, ki jih je sprejel omenjeni svet. Opozoril je na predlog programa financiranja komunalnih del za leto 1972; ki predvideva različnih del v znesku preko 793 mio SD. Pri financiranju naj bi sodeloval občinski cestni sklad s približno 291 mio SD. sklad za urejanje mestnih zemljišč z zneskom okoli 185 mio SD, oziroma naj bi se ta znesek povečal skladno s predvideno spremembo ustreznega odloka. Nekaj naj bi prispeval tudi občinski proračun, manjkajoča sredstva pa bi bilo treba dobiti iz zunanjih virov. Svet za komunalne zadeve je razpravljal tudi o prioriteti pri gradnjah in rekonstrukcijah cest in mostov in posvetil posebno po
zornost modernizaciji cest IV. reda. Za to pa je predlagal določena merila, med katerimi so: lastna udeležba, načelo sofinanciranja, stanje cestišča, obremenitev v zvezi s prihodom in odhodom z dela ter prometna frekvenca. Predlog programa predvideva tudi izdelavo raznih načrtov, ki so lokalnega pomena in načrtov splošnega pomena. Po predlogu sveta naj bi prve financirale krajevne skupnosti, za načrte splošnega pomena pa naj bi zagotovil sredstva občinski proračun in ustrezni skladi. Zagotoviti bo treba tudi možnosti financiranja gradnje trafo-postaj in nizkonapetostnega omrežja.
V razpravi je odbornik Franc Mušič, ugotovil, da pogreša v programu gradnjo mrliške vežice v Mengšu, kasneje pa je odbornik Jenčič Milan pojasnil, da ima KS sredstva že zagotovljena, nima pa šc določene lokacije. Sandi Rihtar pogreša v programu razširitev dosedanjega ali ureditev novega pokopališča v Dobu, kakor tudi program za izboljšanče razsvetljave in elektrifikacije na območju KS Vir-Dob. Glede programa zdrave pitne vode je ugotovil, da je program dolgoročnega značaja, zato naj se v okviru letne dinamike predvidi tudi izgradnja vodovodnega omrežja. Na ta problem je odbornik Jože Knep na vezal problematiko izgradnje kanalizacije, za katero naj bi veljali podobni principi financiranja kot za izvajanje programa zdrave pitne vode, namreč udeležba občinskega proračuna, KS in občanov ter komu nalncga podjetja. V programu del je pogrešal tudi ureditev dostopa do nove šole Roje, medtem ko je odbornik Miro Varšek ponovno ■pomnil na neodložljivo ureditev Savske ceste v Domžalah in ob njej ureditev vsaj enega pločnika in svojo zahtevo oziroma zahtevo KS tudi obširno utemeljil. Odbornica Vida Bogataj je tudi že predlagala vir sredstev za financiranje te ureditve, kajti pri tem ni mogoče računati na posebno udeležbo občanov, ker je cesta predvsem tranzitnega značaja. Odbornik Janez Cerar je seznanil odbornike s stališčem komunistov terena Domžale in ZV glede nadaljnjega financiranja izgradnje komunalnih naprav, in sicer naj bi se sredstva za to določila v obliki procenta v odnosu do občinskega proračuna. Tak način določanja sredstev naj bi sc vpeljal že letos. Odbornik Albin Penič je zahteval večje razumevanje za urejanje komunalnih problemov tudi v odročnih krajih ter v zvezi s tem opozoril na napore in prizadevanja občanov Vrhpolja in okolice pri gradnji vodovoda in drugih komunalnin naprav. Predlagal je tudi naj se enkrat napravi pregled komunalnih in drugih del na določenih območjih in kolikšna je pri tem udeležba občanov s teh območij.
Odbornik Mavricij Orehek je zahteval nadaljnje izvajanje programa zdrave pitne vode, odbornik Rudolf Osolin pa v zvezi s tem ureditev vodovoda Žeje. Odbornik Pavel Peterka je med drugim seznanil odbornike z uspehi, ki jih dosega KS Dragomelj na področen financiranja oziroma sodelovanja občanov pri urejanju komunalnih problemov Verjetno obstaja enaka pripravljenost za sodelovanje tudi pri drugih občanih za urejanje komunalnih problemov svojega kraja, zato je svet za komunalne zadeve na svoji razširjeni seji sklenil, da se pripravi pravilnik za financiranje komunalnih objektov. Nemogoče je namreč, da bi brez sodelovanja KS in občanov financirali vse potrebe in zahteve za komunalno ureditev, saj je teh, po hitro izvedenem popisu za preko dve miljardi SD. Sekretar občinske konference SZDI, Domjale Andrej Drmal je pozdravil pobudo za združevanje sredstev za
odpravljanje problemov na področju komunalnega gospodarstva, saj je to tudi v skladu z ustreznim amandmajem k republiški ustavi. Tudi občinska konferenca SZDI, pripravlja ustrezne materiale in v sodelovanju s strokovnimi službami občine tudi predlog statuta krajevnih skupnosti in tudi sicer spremlja in koordinira dogajanja na tem pod ročju, Predsednik skupščine je menil, da bi bila naslednja akcija nujna tudi za razširitev kanalizacijskega omrežja, za kar kažejo občani zanimanje in pripravljenost za sodelovanje. Druga večja akcija je nujna za ureditev cest, za katere naj bi se zagotovilo letos 100% več sredstev kot v lanskem letu. Treba pa bi bilo ta sredstva še obogatiti z drugimi prispevki. Tudi krajevnim skupnostim bi morali letos nameniti še enkrat več sredstev kot v preteklem letu. Seveda pa bi šlo to povečanje na račun drugih proračunskih potrošnikov, saj se predvideva povečanja proračuna občine za leto 1972 le za 18.6%. Zdi se mu umestna pripomba, da bi prišlo na dnevni red ene od sej skupščine tudi poročilo KS, ki naj bi v njem pojasnile tudi načinu porabe sredstev, in koliko je posamezna KS zbrala še sredstev iz drugih virov in kako je bilo s porabo zbranih sredstev. Pred zaključkom razprave sc je prijavil k besedi šc odbornik Rudolf Osolin v zvezi s popisom prometa na cestah IV. reda, medtem ko je odbornik
Andrej Pangeršič na pojasnilo pred sednika skupščine, da sc dela na tem, da bi večja pokopališča prevzc-v upravljanje Ljubljanski pogrebni zavod Zale, spomnil, da je eden od pogojev za to tudi postavitev mrliških vežic. Odbornik inž. Lojze Av-šič pa je opozoril na še dodatne dohodke od takse pri neposredni nabavi goriv pri grosistu, medtem ko je odbornik Franc Kocjan dobil še pojasnilo glede gradnje Irafopostaj.
Sledila je daljša razprava o problemu dvorane komunalnega centra v Domžalah. Pregled dohodkov in izdatkov za čas od 1969 do 1971, ki ga je pripravil Biro 71, katere predhodniku je bila dana navedena dvorana v upravljanje, izkazuje za okoli 12 mio SD neplačanih obveznosti. Predvsem so neporavnane obveznosti nanašajo na neplačane račune za uporabo dvorane od strani športnih organizacij. V zvezi s tem je že upravljavec pripravil predlog za sanacijo takega stanja, pa tudi predstavniki Sob, družbeno političnih organizacij in občinskih kulturno prosvetnih organizacij, katerih stališča in mnenja je odbornikom še ustno posredoval podpredsednik skupščine Jakob Cerne. Med drugim je ugotovil, da gre za bodoči ustreznejši način gospodarjenja z dvorano in zato, da se sanirajo dolgovi, ki so nastali pri dosedanjem koriščenju dvorane. V zvezi s tem je omenil
(Nadaljevanje na 15. strani)
predlog, da bi se izguba iz naslova športne dejavnosti pokrila s sredstvi, ki naj bi se namensko zagotovila občinski zvezi za telesno kultu ro. Sandi Rihtar je ugotovil, da se pretežni del dolga nanaša na KK Domžale in predlagal, naj sc zapadle obveznost i poravnajo sporazumno s tem, da bi Biro 71 kot upravljavec terjatev za določen znesek znižal in da bi KK Domžale plačal dejansko uporabo dvorane po primerni ceni, razliko pa bi poravnali iz sredstev tekoče rezerve. Občinska skupščina je namreč tudi sklepala o tem, da je pravilno, da sc košarkaškemu klubu omogočijo ustrezne priprave za nadaljnje vzdrževanje kvalitete, ki je potrebna, da se obdrži klub v II. zvezni ligi. Predstavnika BirOja-71 sta odločno zavrnila vsako popuščanje glede terjatve, kajti Biro 71 lahko krije stroške za dvorano le iz sredstev, ki so ustvarjena iz naslova obratovanja komunalnega centra. V razpravi je sodeloval šc Stane I.az-nik, predsednik sveta za telesno kulturo in med drugim spomnil na ureditev osnovnih odnosov med lastnikom, upravljavcem in koristni-ki dvorane komunalnega centra. Odbornik Ivan Cerar je zahteval obračun KK od dotacije, ki jo je prejel omenjeni klub od občinske skupščine. Republiški poslanec Fran-ei Gerbec je menil, da mora KK prav tako sodelovati pri pokrivanju izgube in postavil na prvo mesto zahtevo za pravno ureditev odnosov med lastnikom in upravljavcem ter opozoril na to, da ni mogoče pričakovati, da bo obravnavani objekt rentabilen. Peter Primožič, načelnik oddelka za splošne zadeve in družbene službe, jc spomnil na minimalno udeležbo telesne kulture v sredstvih občinskega proračuna in predlagal, da se v bodoče ta udeležba poveča. Inž. Ivan Brcgar, načelnik oddelka za gospodarstvo in komunalne zadeve, je spomnil na ekonomski problem, do katerega bi prišlo pri Biro-ju 71, če bi popuščal glede poravnave zapadle obveznosti. Stane Habe, predsednik IO kulturne skupnosti Domžale, je zagotovil, da so bili od strani te skupnosti doslej sproti poravnani vsi računi, in jc to pričakovati tudi v bodoče. Predsednik skupščine je v svojem daljšem izvajanju spomnil na milijonska sredstva, ki jih zagotavlja proračun za oskrbnine v domovih za prevzgojo mladih ljudi, ki so krenili na stran pota, ki pa bi se dvakrat obrestovala, če bi bila vložena v športne objekte in naprave. Na vsak način bo treba dolg iz preteklosti poravnati in to v sporazumu z občinsko skupščino. Birojem 71 in občinsko Zvezo za telesno kulturo. Pozdravil je entuzi-azem in požrtvovalnost voditeljev KK Domžale glede na to, da dejansko nimajo nikoli na razpolago dovolj sredstev za svoje delo za treninge in tekmovanja. Strinjal se je z ugotovitvijo, da bi postale Domžale znane tudi po športnih dosežkih, k čemer so domžalski šahisti že tudi prispevali, saj so zavzeli prvo mesto v republiki Sloveniji.
Seja sc je nato nadaljevala po vprašanju družbenega in zasebnega kmetijstva v občini. V zvezi s tem jc bilo pripravljeno zajetno gradivo, katerega povzetek jc uvodoma podni inž. I.ojze Avšič, predsednik sveta za kmetijstvo in gozdarstvo Občinska služba zn plan in analize jc pripravila obsežno analizo družbenega in zasebnega sektorja knte lijslvn, nadalje so bila pripravljena poročila o delu sklada za pospeševanje kmetijstva, sveta za kmetijstvo in gozdarstvo, kmetijske občinske pospeševalne službe, kmetijske, gozdarske in veterinarske inšpekcije,- pripravljen pa je bil tudi program dela za tekoče delo. Iz pred-
ložene analize in ustreznih poročil izhaja, da jc število kmečkega prebivalstva v občini od leta 1953 do 1970. leta občutno padlo in da je I o upadanje v občini večje kot je republiško povprečje. Vzrok za to je v možnosti zaposlitve v industriji, mimo tega pa jc precejšen odliv tudi s kmetov v inozemstvo. Vzporedno z upadanjem kmečkega prebivalstvu so se zmanjševale tudi obdelovalne površine. V občini odpade na enega kmečkega prebivalca 2.5 ha obdelovalne zemlje, v Sloveniji pa 1.5 ha, kar kaže na to, da je v občini Domžale hitrejše razslojcva-njc kot v Sloveniji in verjetno tudi hitrejše kot v sosednih občinah. Padel je tudi narodni dohodek skup nega kmetijstva, za kar so delno vzrok tudi cene kmetijskim pridelkom, ki so sorazmerno nizke. V lanskem letu jc zabeležena nekoliko višja uporaba gnojil v zasebnem sektorju kmetijstva, verjetno tudi za to, ker jc občinski sklad za pospeševanje kmetijstva odobravala regres, sicer ne velik, vsem tistim kmetom, ki so kupili več kot 1000 kilogramov gnojila. Največji odkup v občini jc bil dosežen pri živini, mleku in lesu. Odkupne cene so pod republiškim povprečjem. V lanskem letu jc bilo plačanega davka s strani kmetovalcev v višini 109 mio SD, k temu jc prišteti še vodni prispevek v znesku 30 mio SD, tako da je v lanskem letu znašala, skupna davčna obremenitev 139 mio SD, medtem ko jc zdravstveno zavarovanje, zahtevalo 183 mio SD. Za leto 1972 je stopnja prispevka za omenjeno zavarovanje šc povišana, in sicer za
0. 50 %, to je na 34.5 % od katastrskega dohodka, ukinjena jc glavnina na člana kmetijskega gospodarstva in vpeljan prispevek v znesku 40 tisoč SD na gospodarstvo. Skupaj bo v letu 1972 za 12 mio SD povišanja iz tega naslova. Če bo sprejel predpis o starostni upokojitvi kmetov pa. sc bodo te dajatve šc dvignile. V nadaljevanju jc obravnaval gospodarjenje v družbenem sektorju kmetijstva ter opozoril na težave Agrokombinata oziroma njegovega Obrata, ki je kol ostali obrati te organizacije obremenjen z anuitetami za vložene investicije in za kredite, ki so jih najemali za pokrivanje izgube. Vse dotlej, dokler krediti ne bodo odplačani bo tej organizaciji težko uspešno gospodariti. Spomnil je tudi na akcijo, ki se jc pričela v lanskem letu v občini za pospeševanje zasebnega kmetijstva ter v zvezi s tem predlagal povečanje kreditov za kmetijsko dejavnost ter šc ustreznejše kreditne pogoje.
V razpravi je odbornik Anton
1. ebar podprl predlog za večje in ugodnejše kreditiranje zasebnega kmeta in predlagal šc nadaljnje regresiranje umetnih gnojil od strani občinskega sklada. Zavzel se je tudi za ugodnejše pogoje za nabavo kmečke mehanizacije in za ustreznejše odkupne cene za vse kmetijske proizvode.
Glede na obširni dnevni red oziroma problematiko, ki jo jc skupščina žc obdelala na seji je bil predsednik skupščine prepričan, da ni bilo pravilno, da je bila postavljena na dnevni red še tako pomembna tema kot je vprašanje kmetijstva. Ker je seja trajala že skoraj pet ur bi to področje verjetno preveč površno in na hitro obdelali, zato je predlagal, naj problematika kmetijstva pride ponovno na dnevni red seje, ki bo sledila proračunski seji, ki bo v mesecu marcu. Odborniki so se s predlogom soglasno strinjali na predlog predsednika sveta za kmetijstvo in predsednika skupščine le še potrdili program dela sklada za pospeševanje kmetijstva v letu 1972 in njegov predlog financiranja.
V nadaljevanju jc nato skupščina soglasno sprejela odlok o sub-
vencioniranju stanarine v letu 1972 s tem, da se diferencirano subvencioniranje čimpreje uredi; nadalje odlok o občinskih upravnih taksah in odlok o prenehanju veljavnosti odloka o občinskih sodnih taksah. Po krajši razpravi je bil sprejet odlok o nadomestilu osebnega dohodka odbornikom ter voljenim in Imenovanim funkcionarjem občine Domžale z dopolnitvijo, ki jo je predlagal odbornik Jože Knep in s tem, da se na prihodnji seji skupščine seznani odbornike o višini osebnega dohodka oziroma nagrade voljenih in imenovanih funkcionarjev občinske skupščine.
Na predlog komisije za volitve in imenovanja, ki ga jc podal njen predsednik Miro Varšek so odborniki soglasno sklenili
Morda je gornji naslov malce predolg, vendar bo zajel vsaj štiri Krajevne skupnosti, ki spadajo v področje Krajevnega urada Radomlje. S ponovnim rednim uradova-njem Krajevnega urada v Radomljah, je zaživelo tudi delo Krajevnih skupnosti, ki spadajo v to področje. Na iniciativo Krajevnega urada v Radomljah jc v lanskem letu prišlo do koordinacijkega sestanka predstavnikov štirih Svetov Krajevnih skupnosti. Tega so se udeležili tudi nekateri občinski odborniki s tega področja. Namen sestanka je bil, koordinirati delo teh Svetov KS. hude kritike na zborih volivcev, neaktivnost večine odbornikov teh Svetov, vse to je dalo Krajevnemu uradu v Radomljah pobudo za sklic takega sestanka. Sestanek je delno uspel, ker večine vabljenih ni bilo Slabe izkušnje iz dosedanjega dela, sprejeti predlogi Krajevnega urada za nadaljnje delo. Med temi naj omenimo vsaj nekatere:
1. Da bodo Sveti v bodoče organizirali svoje delo po sekcijah in tako dejansko zadolžili vse odbornike Sveta.
2. Da bodo sestavili delovni in sinančni plan za leto 1972 tako, da bo realen, in da ga bo mogoče realizirati, če bodo zagotovljena tudi finančna sredstva.
Ko se človek zamisli deset let nazaj, mu stopijo pred oči nekdanja zelo živahna zborovanja in sestanki prosvetnih delavcev bivšega kamniškega okraja. Koliko lepih in prijetnih spominov me obdaja iz tistih časov. Takrat smo se vsi prosvetni delavci med seboj dobro poznali. Veselili smo se že vnaprej dne, ko se bomo zopet zbrali, pa naj bi bilo to zborovanje, hospitacija ali pa skupna konferenca, študijska konferenca ipd. Takrat smo čutili, da smo ena sama velika družina z istimi problemi in istimi cilji. Živahne razprave, pa četudi so bile včasih ostre, so rodile vedno obilen sad in dale vsem koristne napotke za nadaljnje delo. Posebno doživetje so bila taka zborovanja za tiste naše tovarišice in tovariše, ki so službovali v oddaljenejših krajih, kjer so bili največkrat prepuščeni sami sebi in niso imeli nikogar, ki bi jim pomagal reševati njihove probleme. Obisk predagoškega svetovalca, če
— da se Franc Sarb razreši dolžnosti člana sveta za industrijo in namesto njega imenuje v omenjeni svet inž. Rade Popovič, direktor Biroja 71
— da se občinski kmetijski inšpektor Franc Plibcršek imenuje še za vodnogospodarskega inšpektorja občine,
— in da se pooblasti Franca Korošca občinskega inšpektorja da opravlja tudi posle sanitarnega inšpektorja.
Nato so se odborniki domenili še glede priprav in gradiva za uspešno izvedbo zborov volivcev, ki jih je predsednik skupščine sklical za mesec marec letos.
3. Da bo treba v letu 1972 realizirati postavke plana iz leta 1971.
4. Da je treba delovne in finančne plane, temeljito obrazložene, dati na zbore volivcev, ki naj le-te dopolnijo, sprejmejo ali odklonijo.
Velike nepravilnosti se dogajajo pri pobiranju in določanju prispevka za uporabo mestnega zemljišča. Te prispevke plačujejo le nekateri, drugi se temu upirajo in ne pustijo pooblaščenim osebam izmeriti svoje stanovanjske prostore. Imajo sto in sto izgovorov. Po evidenci, ki jo je napravil Krajevni urad v Radomljah, manjka na seznamih v KS Radomlje 55, v KS Preserje 89 in v KS Homec-Nožice 76 zavezancev, ki še ne plačujejo tega prispevka. KS Radomlje in KS Preserje sta na iniciativo KU Radomlje že pristopile k izpopolnitvi tega seznama, upamo, da bo to storila tudi KS Homec-Nožice.
Opozarjamo vse občane na področju Krajevnega urada Radomlje, da lahko dobe odgovor na vse nejasnosti med uradnimi urami, ki so vsak ponedeljek in petek od 8. do 12. ure in vsako sredo od 14. do 18. ure v Kulturnem domu v Radomljah, vhod s severne strani.
Nace Vodnik
je sploh bil to, je bilo vse. Na takih službenih mestih so bili največkrat naši najmlajši tovariši in tovarišice. Dan zborovanja je bil zanje pravi oddih. Pa danes? Koliko let je že preteklo, ko naših nekdanjih zborovanj, sestankov ni več! Mar smo se spremenili mi, mar se je življenje obrnilo, mar današnji prosvetni delavec ne čuti več potrebe po nekdanjem medsebojnem sodelovanju in tovariški pomoči? Zakaj vse to? V našem stanovskem glasilu, ki ga mnogi naši prosvetni delavci sploh ne čitajo (na žalost), piše, kako delavni so naši tovariši na Štajerskem, v Prekmurju, na področju Celja in Novega mesta. Tam letno organizirajo vsaj po nekaj takih zborovanj, organiziran pa imajo tudi poseben »Dan prosvetnih delavcev«. Pa pri nas? Zakaj bi tudi pri nas ne organizirali takega dne, če že nekdanjih zborovanj ne potrebujemo? Prav vesel bi bil odgovora na to vprašanje!
Iz naših krajevnih skupnosti
KAJ PRAVITE?
Občanovo javno vprašanje
II i i
Kolodvorska ulica v Domžalah v zadnjem času postaja življenjsko nevarna in domala neprevozna. Ne samo osebni avtomobili, ampak tudi tovornjaki, ki vsako dnevno koristijo to ulico, ovirajo promet in občan se sprašuje:
1. Zakaj imamo nasproti samopostrežne trgovine »Mercator« velik prostor kjer bi lahko z minimalnimi sredstvi uredili parkirni prostor;
2. Zakaj prometni organi in pristojni organi pri Sob dovolijo, da parkirajo avtomobile kljub postavljenim znakom, ki prepovedujejo parkiranje na obeh straneh?
3. Ali nimamo za Veleblagovnico dovolj velikega parkirnega prostora kjer bi lahko parkirali redni avtobusi in tovornjaki, ki sedaj parkirajo v Kolodvorski ulici?
4. Če vemo, da so štirikrat na teden izpiti za voznike amaterje, ki jih organizira AMD Domžale, potem bi morali nujno urediti režim v tej ulici tako, da nebi motili ostalih občanov.
Ker so ta vprašanja bistvenega pomena še posebej v zimskem času sem prepričan, da bodo pristojni organi uredili to vprašanje in dali svoj odgovor na to, zakaj se ne uredi parkirišče nasproti samopostrežne trgovine Mercator.
Občan
ODGOVOR:
Letos aprila ali maja meseca bo »Biro 71« izdelal zazidalni načrt za dokončno izgradnjo centra Domžal. Takrat bomo predvideli in uredili parkirne prostore kot je določeno v 12. členu odloka o ureditvi cestnega prometa v Domžalah.
Prometni organi oziroma delavci PM Domžale večkrat kontrolirajo in urejajo prometno varnost v samih Domžalah. Treba je razumeti, da imajo delavci milice poleg urejanja prometa še druge važne naloge. Občan oziroma občani, ki smatrajo, da bodo miličniki uredili promet, se morajo zavedati, da je dolžnost vsakega voznika in občana, da bolj spoštuje »Kodeks etike« v cestnem prometu, t. j., da naj prometni znak velja kot, da ureja promet miličnik. Tudi delavci milice morajo zaradi nekaterih voznikov, predvsem Domžalčanov, poslušati razne žaljivke češ, da nimajo drugega dela kot, da »sekirajo« in kaznujejo občane. Zaradi tega se moramo sami zavedati, da moramo biti disciplinirani vozniki in spoštovati
cestno prometne predpise. Pešce in otroke pa je treba še zlasti upoštevati in nanje paziti.
Prostor med Veleblagovnico in Zdravstvenim domom ni primeren parkirni prostor za tovorne avtomobile in avtobuse, ker se bo plato pred komunalno halo uporabljal v druge namene. Prostor mora biti čist, znano pa je, da tovorni avtomobili in avtobusi pri čiščenju puščajo razne odpadke in drugo zdravju škodljivo nesnago.
Glede izpitov voznikov motornih vozil je Kolodvorska ulica najbolj primerna za zadrževanje AMD avtomobilov, ker se inštruktorji sestajajo s kandidati ter z ostalimi inštruktorji. Tudi za izpitno komisijo je to primeren prostor, ker kandidati predhodno opravijo pismeni del izpita v sejni sobi, praktična vožnja pa se prične in konča v Kolodvorski ulici. Kandidat, ki uspešno opravi izpit mora ponovno na občino, kjer dvigne potrdilo o opravljenem izpitu.
Zaradi tega bi prosili ostale udeležence v prometu, da se ne zadržujejo brez potrebe v Kolodvorski ulici in s tem spravljajo v nevarnost kandidate in same sebe. Najboljši dokaz, da ulica ni tako prometna, je ugotovitev v dneh, ko jc bilo gostišče Florjan zaprto. Inštruktorji in člani izpitne komisije so ugotovili, da je cesta skoraj prazna.
Na koncu bi dali priporočilo vsem udeležencem v cestnem prometu, da so Domžale manjše mesto ~ močno motorizacijo. Vseh vozil jc 5723, vsako drugo gospodinjstvo v občini ima osebni avtomobil. Registriranih voznikov motornih vozil jc 8552, poleg tega so Domžale povezane z medkrajevnim avtobusnim prometom, saj dnevno vozi v obeh smereh po 172 avtobusov. Velikokrat pa jc opaziti rudi vozila druge registracije kot so Koper, Kranj, Celje itd.
Vse to nam nalaga, da bomo morali »Kodeks etike« v prometu bolj spoštovati in se zavedati, da na cesti nismo sami ter, da je temeljni dejavnik v sodobnem cestnem prometu človek. Zato je nemogoče, urejati promet miličnikom in postavljati prometne znake, če sami nismo disciplinirani udeleženci v prometu in če s svojim vedenjem delamo vtis voznika brez srčne kulture. Posebno poudarjamo, da morajo biti vozniki obzirni do otrok in starejših ljudi.
Prosimo vse udeležence v prometu, predvsem tiste, ki tega še niso  storili, da prečita jo Kodeks
etike udeležencev v cestnem prometu, ki ga je izdelala komisija za vzgojo in varnost v cestnem prometu SR Slovenije, leta 1971.
Poleg tega, prosimo vse voznike in druge občane, da odgovornim organom prijavljajo objestneže, ki uničujejo prometne znake, ter s tem
delajo materialno škodo in spravljajo v nevarnost vse uporabnike cest.
Skupščina občine
Domžale
Odsek
za notranje zadeve
RAZŠIRITEV OKOLIŠA POŠTE DOMŽALE
Podjetje za ptt promet Ljubljana je na predlog prebivalcev naselij Vir, Količevo, dela Podrečja in krajevne skupnosti Vir ter s soglasjem krajevne konference SZDL na Viru sklenilo, da omenjena naselja izloči iz okoliša pošte 61233 Dob pri Domžalah in jih priključi okolišu pošte 61230 Domžale.
Spremeba se jc izvršila dne 1. marca 1972, narekovale pa so jo tako potrebe prebivalcev navedenih območij kot tudi Podjetja za ptt promet Ljubljana.
Mesto Domžale s svojim živahnim gospodarsko-političnim in kul turnim življenjem vse močneje širi svoj vpliv na neposredno okolico in vse do gosto naseljenega območja sevega brega Kamniške Bistrice. Slednja je še pred nedavnim bila pomembna ločnica med Domžalami in njihovim zaledjem na levem bregu, sedaj pa bo v kratkem izročen v promet most, nekaj sto metrov višje od sedanjega mostu, ležečega na magistrali Ljubljana—Maribor.
Z novim mostom bodo razdalje med mestom in zaledjem znatno skrajšane, računati jc, da bo povezava bistveno močnejša kot jc v sedanjih razmerah.
Najbolj so se zanimali za priključitev v okoliš pošte Domžale prebivalci Vira, naselja, ki šteje že okrog 2.300 prebivalcev in se naglo razvija. Naselje ima povsem mestni značaj in jc porazdeljeno na številne ulice po uličnem sistemu kot mesto Domžale. Z dograditvijo novega mostu bo mestni značaj naselja še bolj izražen, predvsem pa bo še bolj čutiti pripadnost predmestja k njegovemu naravnemu središču.
Med naselji, izločenimi iz okoliša pošte Dob pri Domžalah, in na-
seljem Dob pri Domžalah je precejšen nezazidan pas površin, ki jc dovolj širok, da močno vpliva na opredelitev prebivalcev z Vira, Količevcga in Podrečja za priključitev k okolišu pošte Domžale. To ve Ija še zlasti za Podrcčjc, ki jc bilo že doslej delno vključeno v okoliš pošte Domžale. Z najnovejšo spremembo pa bo pripadnost naravnej-ša in enotnejša.
Občani navedenih naselij se zasebno in poslovno čedalje več zadržujejo v Domžalah, kjer so osredotočene skoraj vse javne službe in industrija. Razumljivo je, da tudi svoje opravke na pošti hitreje opravijo v Domžalah. Tu jc pošta odprta do 18. ure, da imajo občani ugod nejše možnosti za dvig pošiljk kot na pošti Dob pri Domžalah. Ob nedeljah lahko dvignejo na pošti v Domžalah dnevno časopisje, ker ta pošta ob nedeljah izdaja časopise, pošta Dob pri Domžalah pa ne.
Poštni službi pride sprememba tudi prav. Predvsem so tu napoti neustrezni in tesni prostori pošte Dob pri Domžalah, v večjem delovnem kolektivu pa jc tudi lažje razporejanje delavcev po delovnih mestih v času močnega prometa, dopustov, bolezni itd. Vredno jc omeniti tudi večjo učinkovitost kontrole služb in strokovnega usposabljanja delavcev. Skratka ta sprememba je v skladu s sodobnimi koncepcijami organizacije dostave in z racionalnostjo poslovanja.
Upamo, da bo novi način dela prebivalcem Domžal in okolice pogodu. Želimo je obilo zadovoljstva
Franc Pečar, referent za organizacijo dostave
NA TROJANAH KRAJEVNO GLASILO SZOL
Vsem občanom sporočamo veselo novico, da bomo na Trojanah v mesecu marcu 1972 pričeli izdajati približno vsaka dva meseca lokalni informator »ATRANS« za območje krajevnih skupnosti Trojane in Scntgotard oziroma območje vzhodnega dela občine Domžale in severnega dela občine Zagorje ob Savi.
Informator bo obravnaval predvsem domačo tematiko. Namen izdajanja jc v tem, da občane preko njega seznanjamo s splošnimi zadevami, s področja dela vseh družbenopolitičnih organizacij, z uspehi in neuspehi komunalne, gospodarske, kulturne, športne in druge aktivnosti. Zc v prvi številki bo izšel izvleček predvidenih rubrik, iz česar bo mogoče razbrati njegovo vsebino. Da bi informator dosegel svoj cilj je potrebno, da v njem obravnavamo čimveč raznih zanimivosti kot so mortaliteta in nataliteta, lestvica najstarejših občanov, statističnih podtakov s popisa prebivalstva, nasveti s področja kmetijstva, intervjuji, literarna dela domačih avtorjev idr.
Mislim, da se prav vsi ukvarjamo z vprašanjem informiranosti občanov, sa jih na sestanke težko
dobimo, druge oblike obveščanja pa nimamo. Idealna priložnost za odpravo tega problema pa se nam nudi z začetkom izdajanja svojega internega informatorja. Za informativni del bodo prišla v poštev na primer poročila o delu posameznih družbeno-političnih in drugih organizacij, sklepi sej in njihova realizacija, obvestila občinske skupščine, občinske konference SZDL itd. ter vse druge infor macijc, ki nam jih bo praksa sproti prinašala.
Vse občane z območja KS Trojane obveščamo, da jim bomo prvi izvod ATRANS-a poslali zastonj. Kolikor pa se za naš informator zanimajo tudi drugi občani, naj nam to sporoče.
Uredniški odbor sestavljajo: Stana Gabršck iz Sentgotarda, Tončka Baloh in Ciril Smrkolj iz Sentožbolta, Mira Goričan iz Zidov ter Peter Macerl s Trojan. Za odgovornega urednika jc bil izvoljen Lado Goričan.
Zc sedaj se v imenu vseh občanov in uredniškega odbora zahvaljujemo za pomoč, ki nam jo bodo prav gotovo nudile politične in druge organizacije.
Lado Goričan
Občni zbor mengeške godbe
Zadaje dni meseca februarja so se zbrali člani mengeške godbe na občnem zboru, da pregledajo delo zadnjih dveh let. Občnega zbora so se udeležili tudi predstavniki Mestnega odbora SZDL Mengeš, ZB Mengeš, Krajevne skupnosti Mengeš. Občinskega sveta ZKPO Domžale ter Kulturne skupnosti Domžale in kot gost skladatelj in dolgoletni kapelnik Gvido Učakar, ki je mengeški godbi poklonil že več svojih del.
Predsednik Lojze Skok je v poročilu navedel, da so imeli v obdobju zadnjih dveh let, 12 sej in 90 nastopov, izrazil je željo, da bi se tisti mladinci, ki so obiskovali glasbeno šolo v večjem številu vključili v godbenc vrste. Zahvalil se je tudi za sredstva, ki so jih dobili s strani Občinskega sveta ZKPO in Kulturne skupnosti Domžale, kajti s sedaj nakazanimi sredstvi sc da vse drugače delati kot preje, ko za to de-dclo ni bilo denarja.
Tajnik Žarko Urankar je pa predvsem želel, da bi tudi tisti člani, ki so sedaj neaktivni vestnejc hodili na vaje in tudi na nastope. Kapelnik Tone Mchle je pohvalil godbenike, ki so nastopili na oddaji Iz naših krajev, ki jih organizira RTV Ljubljana. Ta nastop je bil v dvorani Kulturnega doma v Mengšu. Cc bo več takih in podobnih nastopov, boljši bo tudi obisk na vajah in seveda na samih nastopih.
Predsednik IO Kulturne skupnosti Domžale tov. Stane Habe, ki je obenem ravnatelj Zavoda za glasbeno izobraževanje Domžale je v diskusiji zagotovil, da bo zavod našel denar za pouk večjega števila trobilcev na oddelku zavoda v Mengšu to pa jc predvsem vprašanje samih Mcngšanov, če bodo znali zainteresirati mladince, da bi vstopali v godbene vrste.
Občni zbor so pozdravili tudi predstavniki družbeno političnih organizacij Mengša. Tov. Tone Blcjc se jc v imenu Krajevne skupnosti Mengeš zahvalil godbi za uspešno sodelovanje. Izrazil jc zadovoljstvo, da jc Kulturna skupnost Domžale tudi finančno podprla mengeško godbo in dodelila tudi sredstva za vzdrževanje kulturnega doma v Mengšu.
Predsednik Občinskega sveta ZKPO Domžale, ki jc istočasno tudi predsednik Mestne konference SZDL Mengeš, tov. Slavko Pišck jc pozdravil občni zbor in sc godbenikom zahvalil za številne nastope. Omenil je, da sta tako Občinski svet ZKPO, kot Kulturna skupnost Domžale sklenila, da bosta financirala društva po izvršenih akcijskih programih, tisti ki dela, naj dobi tudi denar. Mengeška Svoboda bo letos gostovala z Molicrovim: Skopuhom pri koroških Slovencih, s katerimi imajo žc dolgoletne prijateljske stike. Ob tej priliki naj bi sc srečanja z njimi udeležila tudi godba, ki bi imela v kraju, oz. krajih kjer bi gostovali tudi promenadne koncerte. Zato jc še kako važno, da sc godbeniki redno udeležujejo vaj. Kdor ni resen in vesten pri delu, je bolje da ga ni v godbenih vrstah.
Predstavnik Gasilskega društva Mengeš tov. Blejc se jc godbenikom zahvalil za delo in sodelovanje. Mengeško gasilsko društvo sc bo prihodnje leto udeležilo srečanja gasilcev v Brnu. Izrazil je željo, da bi sc tega srečanja skupaj s člani gasilskega društva udeležila tudi godba.
Občni zbor je pozdravil tudi predstavnik ZB Mengeš tov. Tom-
šič in se godbenikom zahvalil za njihovo delo.
Na občnem zboru so sprejeli nova pravila društva.
Za predsednika jc bil izvoljen tov. Žarko Urankar. Dosedanjemu dolgoletnemu in požrtvovalnemu predsedniku tov. Lojzetu Skoku se jc za njegovo delo zahvalil predsednik Občinskega sveta ZKPO Domžale tov. Slavko Pišek in mu ob tej priliki izročil tudi priznanje občinskega sveta.
CIani novoizvoljenega odbora so se nato dogovorili, da bodo čim-prejc sklicali prvo sejo, na kateri se bodo dogovorili kako uresničiti stprejete naloge, takoj pa bodo pristopili k pripravam za 90-lctnico društva, ki bo leta 1974.
Tone Ravnikar
Proslava 28-letnice na Oklem!
24. februar jc takorekoč praznik Krajevne skupnosti in občanov Ihana. Vsako leto, krajevna org. Zveze borcev skupaj z osnovno šolo priredi na samem prizorišču padlih 72 borcev, to je pred spomenikom na Oklem, komemoracijo z bogatim programom, ki ga pripravi osnovna šola iz Ihana.
Taka svečanost je bila tudi letos. Mesto odhoda je bilo pri šoli, od kjer jc odšlo poleg otrok tudi večje število občanov. Le-ti sc te spominske svečanosti udeležujejo v vedno večjem številu. Mnogo jc bilo tudi borcev, med njimi tudi predstavnika občinskega odbora ZZB NOB Domžale tovariš Avbelj Alfonz — Savo, ki jc poleg zastopnika krajevne org. ZB Ihan spregovoril o pomenu proslave in dal kratek oris borbe neoboroženih ljudi proti mnogo močnejšemu nemškemu osvajalcu, ki jc pokončal toliko mladih življenj za svobodo. Po končani proslavi so se borci in predstavniki KS, šole in ZB zedinili, da bodo ob 30-Ictnici tc tragedije organizirali večjo proslavo, ki bo simbolirala in pritegnila širši krog občanov Domžal. Na to proslavo bodo povabili tudi vse preživele borce iz te borbe, ki naj bi naši mladi generaciji pripovedovali dogodke, ki so jih sami doživeli na Oklem 24. februarja 1944. leta.
R. F.
Programsko delo mladih s Trojan
Čutimo se dolžnega, kot eden najaktivnejših mladinskih aktivov v občini, da vas sedaj, ob začetku leta, na kratko seznanimo z vsebino našega dela v letu 1972.
Program smo klasificirali po dejavnostih družbeno-politično, izletniško, izobraževalno, kulturno, publicistično, socialno-ckonomsko, športno, tehnično in zabavno. Kulturna, športna in publicistična dejavnost so vsebinsko najobsežnejše in zahtevajo določeno samostojnost, zato imajo svoje vodje. Prizadevamo pa si, da bi se osamosvojili še družbeno-politična in tehniška dejavnost. Ostale opravlja še predsedstvo.
Poleg programa, ki jc klasifici-
1 ^It"I
Dela pri gradnji mostu čez Kamniško Bistrico, ki bo povezoval zgornji Vir z novo osnovno šolo na Rojah lepo napredujejo. Dokončana je že plošča, tako izgleda, da bo v bližnji prihodnosti dan v uporabo
Neznani storilci so v noči od 1. na 2. marec 1972 poškodovali grobišče partizanov na pokopališču v Šentvidu. Vandalizem, ki mu ni primere kliče po ostri obsodbi storilcev. Občani — preiskovalcem bo dobrodošla vsaka informacija, zato pomagajmo iskati storilce tega gnusnega dejanja
Pionirji ihanske šole in člani krajevne organizacije ZZB NOV Ihan se vsako leto 24. 2. udeleže komemoracije pred spomenikom 72 padlim v Oklem
nad Ihanom
ran po dejavnostih, imamo razdeljenega tudi po mesecih, tako da za vsak mesec vemo, kaj je potrebno napraviti. Želimo si, da bi tudi letošnje
leto tako uspešno zaključili kot smo lansko.
Predsednik aktiva ZM Trojane Olga Macerl
Delo mladinskega aktiva Lukovica
Mladinski aktiv Lukovica je mlad aktiv v naši občini; o njem vemo le malo. Zato smo se odločili, da o našem delu napišemo nekaj vrstic.
V aktivu se zbira mladina iz vseo kolice; tako dekleta kakor tudi fantje; zato je zelo živahno. Za namizni tenis komaj prideš na vrsto. Mladincev je veliko, toda mizi sta samo dve. Pred nekaj dnevi je bil zaključen namiznoteniški turnir našega aktiva. Lepo je uspel. No, naša športna sekcija ni samo namiznote-niška, zelo sta aktivni tudi smučarska in sankarska sekcija. Naši smučarji so se udeležili tekmovanja v Kosezah in dosegli zelo dobro prvo mesto.
Vendar je najzanimivejše delo drsalne sekcije. Na romantičnem brd-skem jezeru, ki je obdano z vrbami in smrekami ostajamo na svežem zraku vse dni; drsamo in igramo hokej. Ko zapade sneg, stopimo v akcijo in pod vodstvom gospodarja očistimo led. Takrat nam ob naši povezanosti zavida druga mladina, ki vidi, kako smo prizadevni. Pridruži se nam tudi mladina iz Prcvoj, ker njihova drsališča do takrat največkrat niso očiščena. Drsamo dolgo, skoraj v noč, ko se s sankami po eden ali dva skupaj spustimo v Lukovico. Spomladi mislimo ustanoviti košarkaško sekcijo in morda šc kako drugo. Športa je torej pri nas dovolj.
Pa še nekaj besed o našem kulturnem življenju, ob kateremu nam morajo zavidati marsikateri mladinski aktivi.
V preteklih nekaj tednih smo organizirali plesne vaje, ki jih vodi eden izmed naših članov. Udeležba je bila številčna, kar je pokazalo, da je takih akcij med mladino premalo.
Omenimo naj še našo zadnjo akcijo (upamo pa, da ne bo zadnja): ustanovili smo tudi zabavno — dramsko sekcijo, ki pripravlja nekaj, o čemer boste še slišali.
Vendar brez težav ne gre. Več let smo se preseljevali iz prostora v prostor in menjavali mladinske sobe, dokler nismo ostali brez njih. Za mladince ni bila potrebna soba. Potrkali smo na mnoga vrata, le osnovna organizacija Zveze komunistov in njen sedanji sekretar tovariš Marjan Stopar, nam je priskočila na pomoč. Z njeno pomočjo smo nekako prišli do dveh prostorov v kleti Zadružnega doma. Ta prostor urejamo sami in seveda zelo potrebujemo denar. Tega pa ni. Poklicali smo predsednika občinske konference Zveze mladine Domžale tovariša Janka Kralja, da pride k nam in se spozna z našimi problemi, čakali smo ga celo uro zatem pa odšli. Domov smo se vrnili brez upanja, da bi od tam prišla pomoč.
Kljub temu nismo ostali brez upov, če smo sami začeli bomo delo tudi dokončali. Prepričani smo, da nam bo nekdo vendarle pomagal: tako strokovno, kakor tudi denarno, da bi naš aktiv lahko normalno delal naprej in združeval mladino Lukovice in okolice.
Mladinski aktiv Lukovica
Vesela šola na Brdu
Že dalj časa sem se pripravljala na naše tekmovanje v znanju iz Vesele šole. Ker nisem naročena na Pionirski list, mi ga je posodila so-
šolka. Vestno sem reševala naloge in potem pregledovala rešitve.
V šoli smo zvedeli, da bomo tekmovali 18. februarja. V dneh pred tekmovanjem sem bila zelo nestrpna. Venomer sem premišljevala kakšne bodo naloge.
V petek smo se po šesti učni uri zbrali tekmovavalci iz vseh razredov. Tovarišicc mentorice so nam dale navodila o reševanju in nam nato razdelile vprašalnike. Nologe sem najprej prebrala in sc začudila, kajti bila sem prepričana, da ne bom nobene rešila. Vse so sc mi zdele strašno težke. Po premisleku pa sem bila drugačnega mnenja. Zadnjo nalogo sem najprej rešila, saj je bilo v tem času veliko govorjenja o olimpiadi in gotovo vsakdo pozna olimpijske kroge. Najtežja pa je bila naloga, ki je zahtevala letnice v zvezi z nekimi pomembnimi možmi. Za reševanje nalog smo imeli le 20 minut časa.
Ko smo v ponedeljek prišli v šolo, smo takoj pregledali izide tekmovanja. V našem razredu je bila prva Lidija Prebil, jaz pa sem bila druga. Z doseženim mestom sem zelo zadovoljna in upam, da bom tudi drugo leto dosegla vsaj tak uspeh.
Lebar Marinka, uč. 5. b razreda OŠ Janko Kersnik — Brdo
Vesela šola je v Mengšu dobila domovinsko
pravico
Po lanskoletnem shromnem začetku, ko je tekmovalo le manjše število učencev in učenk, je »Vesela šola« letos zajela lepo število šolarjev od 4. do 8. razreda.
Sodelovalo je skupaj 107 otrok in to 10 iz četrtega razreda, 20 iz petega, 21 iz šestega, 19 iz sedmega in 37 otrok iz osmega razreda.
Borba za najboljšega učenca je bila posebno zanimiva v 7. c razredu, kjer je 7 tekmovalcev doseglo enako število točk. Po dodatnih vprašanjih sta bili dve učenki še vedno enaki in šele tretja dodatna vprašanja, ki smo jih sestavili sami, so prinesla končno odločitev, kjer je Majdič Silva prehitela svojo nasprotnico Ves Heleno za dve točki.
Uvedba tega tekmovanja je zelo primerna, saj učencem daje možnosti, da pokažejo svoje znanje in razgledanost.
Zmagovalcem želimo, da bi tekmovanje tako uspešno nadaljevali tudi v II. stopnji in naprej.
Roman Maligoj
Brdski pionirji
in mladinci so se pomerili na snegu
Kljub kratkim zimskim počitnicam so učenci naše šole z vsem veseljem hodili na smučarski tečaj. Ker je bila zima ugodna za smuko, je bil tečaj še bolj privabljiv. Udeležilo se ga je 40 učencev in sicer sta dve skupini vadili v Krašnji ostali dve pa na Brdu.
Prava zima se je bližala koncu, sneg je že izginjal, ko smo zvedeli, da bomo imeli 9. februarja športni dan. Ta dan je bilo veselo. Imeli smo tekmovanja v veleslalomu in drugih zimskih igrah. Učenci razred ne in predmetne stopnje so sc"sankali in postavljali snežnega moža. V tem jc tekmovalo več ekip. V smučanju pa so tekmovali predvsem učenci predmetne stopnje. Udeležba smučarjev je bila velika. Na smučišču sc jc zbralo 64 tekmovalcev, od tega 46 dečkov in 18 deklic. Ker jc bil sneg moker, nekaterim učencem ni uspelo priti do najboljšega rezul
tata, nekateri pa so sc odrezali zelo dobro. Med najboljšimi so bili pri deklicah Avbelj Anka prva, Avbclj Panika druga in Pczdirc Marija tretja, pri dečkih pa jc bil Avbelj Marjan prvi. Šum Peter drugi in Kveder Tone tretji. Vsi ti učenci so prejeli diplome.
Čeprav jc bilo megleno in dež jc rosil, smo bili na snegu veseli in razigrani Predvsem pa smo bili veseli, ker se jc športni dan končal brez nesreče.
Marinka Prvinšck
uč. 7. b razreda
Oz Janko Kersnik — Brdo
Aktivnost Gasilske zveze občine Domžale je usmerjena tudi v izobraževanje gasilskih kadrov. Program vzgoje je zelo zahteven. Slika prikazuje tečajnike na Brdu pri Lukovici
Iz domžalske Gasilske zveze
Društveno življenje v domžalski Gasilski zvezi kljub zimskemu času ne počiva. Saj morajo biti naši gasilci vedno pripravljeni ubraniti ljudsko premoženje pred požarom in drugimi elementarnimi nesrečami. Sedaj jc minil tudi čas občnih zborov po naših gasilskih društvih, kjer so gasilci polagali obračun svojega dela za preteklo poslovno leto. Prodno pa napišem nekaj besed o občnih zborih, naj omenim družabni tovariški večer, ki ga jc priredila Obč. Gasilska zveza za člane upravnega in nadzornega odbora, ki vse leto ne prejemajo nobenega nadomestila za opravljeno delo. Zveza jc povabila na ta večer tudi bivšega dolgoletnega predsednika Zveze tov. Andrejka Martina, bivšega poveljnika Zveze tov. Vinka Habjana in častnega člana Zveze tov. Načeta Vodnika. Večer jc vse prehitro minil in je kljub zabavi padlo mnogo predlogov za izboljšanje dela v naših gasilskih organizacijah ter v sami Zvezi. Vsi navzoči, posebno pa gostje so se prisrčno zahvalili inicia-torjem tega srečanja.
V januarju in februarju 1.1. so sc vršili redni občni zbori gasilskih društev širom domžalske občine. Prisostvoval sem trem takim občnim zborom in to na Homcu, v Radomljah in na Rovah. Povsod sem se lahko prepričal o napredku in aktivnosti naših gasilcev. Iz poročil jc bilo razvidno, da so člani teh društev dosegli po operativni plati v letu 1971 prav lepe uspehe v požarno varnostni službi in tudi v preventivi, da so obogatili in izpopolnili gasilsko opremo kljub mnogim finančnim težavam. Da so na Rovah ljudje s prostovoljnimi prispevki, ki niso bili majhni, pomagali društvu do nabave gasilskega avtomobila in nove večje motorke. Da so radommeljski gasilci znali žc drugič organizirati veliko gasilsko
tombolo in, da sc homški gasilci nc boje nobenega dela, samo, da pridejo do potrebnih finančnih sredstev. Pri vsem tem, pa dosegajo operativci teh treh društev zavidljive uspehe na občinskih, republiških in medrepubliških tekmovanjih. V svojih delovnih planih so dali po seben povdarek še večji aktivnosti in disciplini. Skušali bodo pritegniti šc več pionirjev in mladincev v svoje vrste in s tem počastili gasilski kongres, ki bo v juniju v Murski Soboti. Za dosedanje delo zaslužijo vso pohvalo, vnaprej pa vso podporo merodajnih forumov in ljudstva.
N. V.
Tudi ihanski smučarji v reprezentanci
V četrtek 2. t. m. so odpotovali na mednarodno tekmo v Avstrijo Innsbruck mladinci državne reprezentance, ki bodo zastopali barve Jugoslavije v solo tekih na 6 km in štafeti 3 X 4 km.
V ekipi, ki jc odšla jc bil tudi mladinec Rak Franc iz Ihana, kar jc vsekakor uspeh ne samo tega mladinca ampak tudi smučarskega kluba Ihan.
Ekipo sestavljajo: Gabor, Maribor, Kavčič in Mohorič, Kranj, Ko-vačič, Fužinar Ravne. Pokljukar, Gorje in Rak, Ihan.
Pripominjamo, da so v letošnji sezoni tekmovalci Ihana žc osvojili kar štiri medalje na republiškem in državnem prvenstvu.
K. R.
70 prometnih nesreč letos
Komaj dva meseca sla minula v letu 1»72 In na PM Domžale beležimo že 7» »prometnih nesreč«, ki so se pripetile na naših cestah. Znano je da PM odstopa v dokončno reševanje prometnih nesreč OJT ali sodniku za prekrikc. Sodniku za prekrške pošiljamo vse nesreče pri katerih je nastala materialna škoda pod 10.000 din in da v nesreči ni bil nihče telesno poškodovan. Ce nastanejo telesne poškodbe mora PM zapisnik obvezno odstopiti pristojnemu Javnemu tožilstvu.
Oglejmo si prometne nesreče, ki so bile odstopljene JIi
Voznik osebnega avtomobila, ki mu je bilo odvzeto vozniško dovoljenje je 16. 1. 1972 ob 22,50 uri jc povzročil prvo hujšo prometno nesrečo v tem letu. Iz Kamnika proti Domžalam je vozil po cesti III reda. na Rodici je zapeljal v skupino moških, ki so se pretepali na cesti, ter telesno poškodoval Miroslava KRSTIĆA.
V Mengšu na Gorenjski cesti jc prišlo is i 1972 do hujše prometne nesreče. Vozniku tovornega avtomobila jc nenadoma prečkal cesto pešec Voznik kljub zaviranju nesreče ni mogel preprečiti.
Na cesti I. reda med Trzinom in Dobravo jc 20. 1. 1972 prišlo do prometne nesreče med voznikom avtobusa in kole sarjem ORF.I. i-1 .m' itn udeleženca sta ne srečo prijavila na PM šele zvečer, kljub temu, da se jc pripetila ob 05,37 uri.
Zaradi prometne nesreče jc bil 21. 1. 1972 odpeljan v bolnišnico mopedist Jože ŠTRUKELJ. Voznik osebnega avtomobila jc izsiljeval prednost in prišlo jc do trčenja.
Skupina otrok na sankah se jc 24. 1. 1972 zaletela v stoječi avto Antona ZAJCA. Otroci so se sankali po cesti iz Brda proti Lukovici. Na nepreglednem ovinku se niso mogli pravočasno ustaviti.
SIREC Martin, voznik neregistriranega motornega kolesa se jc 25. 1. 1972 zaletel v vprežni voz Janeza SLF.VECA. Mopedist jc bil odpeljan v bolnišnico
Otrok P. J. je dne 2. 2. 1972, neprevidno prečkal Savsko cesto v Domžalah in tako zaprl pot vozniku osebnega avtomobila Stanislavu VALTE.
Zaradi težke telesne poškodbe, ki jo jc dobil ob prometni nesreči dne 2. 2. 1972, je bil pešec Marko KAVClC odpeljan v bolnišnico Voznik osebnega avtomobila jc nesrečo hotel preprečiti, vendar zaradi prekratke razdalje tega ni mogel storiti.
Dne 5. 2. 1972 je prometno nesrečo povzročil pešec Pavle PAVLIC. Z vrečo žagovinc, katero jc nosil na rami, jc stopil na cesto, ne da bi se prepričal, če jc ista prosta.
Maksu CERARJU, vozniku osebnega avtomobila, jc 6. z. 1972 nenadoma prečkal cesto otrok Matjaž HROVAT. Voznik je storil vse, da bi nesrečo preprečil, vendar tega zaradi prekratke razdalje nI mogel.
Zaradi neprimerne hitrosti je v Radomljah dne 10. 2. 1972 prišlo do prometne nesreče, pri kateri je nastala materialna škoda za ca. 15.000 din. Voznik osebnega avtomobila Boris KUHAR ni upoSteval stanja ceste, ki jc bila neprimerna za hitro vožnjo.
Zaradi izsiljevanja prednosti na cesti I. reda v Domžalah se jc 10. 2. 1972 laže telesno  poškodoval  voznik  Stane SKR-
JANC. Pred njegovim vozilom jc izsiljeval prednost voznik Huscin 5KRGIC.
Prva prometna nesreča s smrtnim izzi-dom v letu 1972 sc jc pripetila dne 15. 2. 1972. Voznik osebnega avtomobila LJ 960-12, ki jc vozil iz Mengša proti Trzinu je na cesti II. reda povozil na cesti ležečega pešca. Poškodbe katere jc dobil so bile tako hude, da jc pešec na kraju nesreče umrl.
Otrok R. A. jc nenadoma prečkal cesto v Ihanu. Voznik osebnega avtomobila nesreče zaradi prekratke varnostne razdalje ni mogel preprečiti.
Pešce Franc VOMBERGAR, jc 24. 2. 1972 neprevidno prečkal cesto, z reševalnim avtomobilom jc bil odpeljan v bolnišnico.
Iz neznanega vzroka jc 27. 2. 1972 padel kolesar Anton KRIŽNIK, na Ljubljanski cesti št. 102 v Domžalah. Pri padcu jc dobil telesne poškodbe in bil odpeljan v bolnišnico.
Dne 28. 2. 1972 jc prišlo do prometne nesreče med pešcem HRIBAR Rudolfom in voznikom osebnega avtomobila Milanom VIDICEM. HRIBAR je bil zaradi te lesiih poškodb odpeljan v bolnišnico.
Z motornim kolesom moped reg. št. L J 54-334 jc dne 28. 2. 1972 Anton POD-I.OGAR zadel pešca Hermana KLEINLER-CHER-ja. Pešec jc dobil hude telesne po škodbe in bil odpeljan v bolnišnico.
Te zapiske o prometnih nesrečah kot jc že navedeno jc PM Domžale odstopila javnemu tožilstvu, razen v enem primeru in to v nesreči s smrtnim izidom, ko jc bil zapisnik poslan Okrožnemu JT v Ljubljani. Ostalih 61 prometnih nesreč bo-obravnaval sodnik za prekrške v Domžalah.
Oglejmo si še nekaj statističnih podatkov, o vzrokih prometnih nesreč, ki bodo prav gotovo zanimali občane.
— neprimerna hitrost 22
— prekratka varnostna razdalja 11
— izsiljevanje prednosti 11
— vinjenost 8
— nepravilno prečkanje ceste 7
— nepravilno prehitevanje 3
— brez vozniškega dovoljenja 2
— ostali vzroki 15 Posledice prometnih nesreč:
— ena oseba jc izgubila življenje
— pet oseb jc bilo huje telesno poškodovanih
— šest oseb jc bilo lažje poškodovanih. Udeleženci v prometnih nesrečah 1
— raznih osebnih avtomobilov 109
— raznih tovornih avtomobilov 9
— pešci 11
— kolesarji in motoristi 8
— ostali 5 Po času so se prometne nesreče pripetile :
od 6—14. ure 22 od 14—22. ure 46 od 22.—6. ure 11 Vzroki prometnih nesreč nas opozarjajo, da vozniki v zimskem času še vedno ne znajo  ali  nočejo  prilagoditi hitrosti in stanju cestišča  in  vremenskim prilikam. Zelo žalostna jc ugotovitev, da tudi pešci v tem času ne skrbijo dovolj za osebno varnost saj so kar v 7 primerih zakrivili nesreče, ki so sc vse končale s hudimi posledicami.
D. K.
Zimski športni dan v Mengšu
4. februarja 1972 jc imela Osnovna šola Mengeš svoj redni športni dan v smučanju in sankanju na Gobavici. V smučanju in sankanju jc tekmovalo skupaj 1G7 tekmovalcev. Samo v smučanju jc tekmovalo 88 otrok vseh kategorij. Najboljši so dobili lepe diplome. Športni dan jc uspel saj jc bilo skupaj več kot 300 nastopajočih. Tako so bili otroci kot učitelji zelo zadovoljni saj smo vsi preživeli lepo in zdravju koristno dopoldne.
To jc bilo obenem izbirno tekmovanje za jugoslovanske pionirske igre (JPI) in za občinsko prvenstvo osnovnih šol.
Čeprav so, ZTK Domžale, DPM Domžale in aktiv učiteljev telesne vzgoje or ganizirali to prvenstvo pa jc žal zaradi nenadne odjuge odpovedano.
Sankanje 1
ml. pionirke: 1. Merše M., 2. Bcr-gant S.
ml. pionirji: 1. Križnar C. 2. Ules C. 3. Trampuž M.
st. pionirke: 1. Bravhar Z., 2. Kuhar T., 3. Gcrlica D.
st. pionirji: 1. Fartck J., 2. Kopitar Z., 3. Kuhar Z.
ml. mladinke: 1—3. Smalc M., Cchun M., Mikula D.
ml. mladinci: i. Malus J., 2. Burgar F., Hribar J.
Miklavž Trobec
Rezultati tekmovanja na Gobavici
Smučanje:
cicibanke: 1. Oražcm J, 2. Smole U., 1. Trobec B.
cicibani: 1. Skarja M.. 2. Testen M., 3.
Zabkar u.
ml. pionirke: 1. Zabret L, 2 Podbor-
šck D.
ml. pionirji: 1. Maver Igor. 2. Majcen T., 3. Maver Iztok
st. pionirji: 1. Oražem B„ 2. Mlakar L, 3. Klcmcnčic L.
st. pionirke: 1. Lužar D., 2. Lužar S., 3. Zalokar I.
ml. mladinke: 1. Hrovat J., Skok M., 3, Hrovat M.
Program dela telesnokulturnih organizacij za leto 1972
I. DRUŠTVA ZA TELESNO VZGOJO PARTIZAN
1. TVD PARTIZAN Domžale
— redna vadba vseh oddelkov
— telovadni nastop v sklopu šole
— plavalni tečaj
— telovadna akademija na Dan JLA
2. TVD PARTIZAN Mengeš
— redna vadba vseh oddelkov
— telovadni nastop
— tekmovanje sekcij v namiznem tenisu in šahu ter košarki
3. TVD PARTIZAN Jarše
— aktiviranje redne vadbe
— tekmovanje društvenih sekcij v namiznem tenisu, odbojki in strclstvu
H. ŠPORTNA DRUŠTVA
I. KOŠARKARSKI KLUB Domžale Prvo moštvo — II. zvezna liga: prvenstvene tekme 26 prijateljske tekme 24
treningi 102
B. Članska ekipa II. Republiška liga: prijateljske tekme 30 treningi 84
Mladinci 8 rep. mladinska liga:
prvenstvene tekme 18 prijateljske tekme 19
občinsko prvenstvo 4
treningi 86
Pionirji:  rep.  pionirska liga:
— prvenstvene tekme 18
— prijateljske  in  turnirske  tekme 22
— treningi 80
Mladinke: podzvezno tekmovanje:
— prvenstvene tekme 28
(Nadaljevanje na 21. strani)
Smučarski tečaj SD Mengeš
Na svoji 4. seji jc UO SD Mengeš sprejel samo en sklep: Organizira se smučarski tečaj za mladino in starejše v času zimskih šolskih počitnic.
Takoj so bili določeni najvažnejši okviri tečaja:
1. Kraj — smučišče v Martuljku
2. Cas — 26.-29. I. 1972
voditeljem. Vsaka vrsta ima svoje zahteve, svoje želje, svoje sposobnosti enako tudi vaditelji.
Prvi dan tečaja.
Vožnja je vesela, polna pričakovanj. Postankov ni veliko in kmalu smo na cilju. Vaditelji so »sortirali« svoje učence po velikosti, po znanju, po starosti. Po vojaško postrojene vrste so šle na svoje učne terene. Polno smučišče je bilo, od najmanjše krtine do livade za gozdičkom, vse jc bilo polno »Mengša-nov«.
Začel se je najtežji dan. V nekaterih vrstah se ni vedelo ali vrsta stoji ali sedi. Težki so bili prvi koraki, malo jih je olajšal mehak sneg. Marsikomu je šlo vse narobe. Kadar je vaditelj zahteval obrat k bregu, ga je zaneslo od brega, kadar je zahteval »plug« noge niso hotele narazen, kadar je hotel noge skupaj so pa kar same lezle narazen. Ni lahko, prvič na »dilcah«. K sreči je bilo kmalu poldne in čas za zasluženi odmor v hotelu. Kosilo je bilo kratko, pa zopet na sneg. Marsikdo se jc veselil, da je zimski dan kratek. V avtobusu je bilo vso pot živahno. Komentarji so bili na visoki »strokovni ravni«. Mengeš je kar
3. Zaključek — na Gobavici 30. I. s tekmovanjem tečajnikov
4. Prevoz — vsakodnevno z avtobusi — odhod ob 7.uri in prihod ob 18. uri
5. Kosilo — hotel Špik v Martuljku
^ Seveda je bilo potrebno tudi določiti osnovne nosilce organizacije. Za organizacijskega vodjo in blagajnika smo določili Čanžek Cveta, za strokovnega vodjo — pa smučarskega učitelja Branka Smrekarja. K sreči sta oba pristala in lahko so pričele konkretne priprave. Blagajnik je izdelal predračun, UO pa določil višino dnevnega prispevka tečajnika. Idealno bi seveda bilo organizirati brezplačen tečaj. A kaj, ko društvo nima toliko denarja. Tako je član društva plačal le 20 din dnevno za prevoz, enolončnico, vožnje z vlečnico in učenje. Poiskušali smo omogočiti udeležbo tudi skromnejšim in uspeli smo, kar je dokazala udeležba.
Strokovni vodja jc zbral voditelje, ker pa jih je premalo si je moral pomagati tudi z boljšimi mlajšimi smučarji, kar se je kasneje jx>kazalo, da so bili vredni zaupanja. Dva dni pred začetkom tečaja smo sestavili vrste. Nič manj kot dvanajst jih je bilo. Tri vrste otrok do 10 let, štiri vrste od 11—15 let, tri vrste starejših in dve vrsti tekmovalcev. Ni lahko razdeliti vrste
zaživel ko sta se avtobusa ustavila, marsikdo od čakajočih pa oddahnil, ker so bile vse kosti cele. Štiri dni je trajalo to preseljevanje Mengša-nov v prelepi Martuljk in nazaj. Dan je bil podoben dnevu, a vendar vsak drugačen. Vreme se je menjalo, sneg pa je ostal ves čas lep bel in mehak, znanje vsak dan večje, noge pa težje. Začetniki, ki so prvi dan vadili le v spodnjem delu, so vse bolj pogumno gledali proti vlečnici in vrhu smučišča. Tretji dan so jih vaditelji zapeljali v tako željeni vhod pred vlečnico. Ni bil majhen dogodek prvič drseti po hribu navzgor brez »štanfanja«. Razgled je od vrha sicer zelo lep, vprašanje je le »kako priti dol«. No, z več ali manj »postanki« so kmalu vsi zopet v vrsti pred vlečnico. Vse lažja je pot navzgor, še lažja navzdol. Ta dan je bil za marsikoga prekratek. Enolončnica, ki jo je bilo prvi dan preveč, je postajala vse manjša, zrak in gibanje sta opravila svoje.
Hitro, prehitro so minili štirje dnevi. Učenja je bilo konec, v nedeljo je bilo treba pokazati kaj se jc kdo naučil. Veliko je bilo takih, ki pred tečajem niso znali stati na smučeh, v nedeljo pa so tekmovali v veleslalomu. Prijetno je bilo pogledati smučišče na Košeninah. Preko sto tekmovalcev in vsaj dvakrat
(Nadaljevanje na 20. strani)
(Nadaljevanje z 19. strani)
toliko gledalcev se je zbralo. Tekmovalci so gledali progo in razmišljali kako najhitreje priti do cilja. Nekaterim se to ni posrečilo, vendar so se verjetno tolažili z mislijo »ni važno zmagati, važno je sodelovati posebno če je bilo prvič. Videlo pa se je tudi nekaj zelo lepih voženj, dokaz da je v društvu tudi nekaj dobrih, obetajočih mladih tekmovalcev. Z enako zagrizenostjo so se lovili cicibani, kakor mladinci ali člani.
Tekmovanje je bilo zaključeno, številke in zastavice pobrane, vlečnica je zopet zabrnela, tečaj pa končan. Lahko smo zadovoljni, tečaj je vsestransko uspel, brez poškodb, s kopico novih smučarjev.
UO je lahko zadovoljno ugotovil:
Sklep sprejet na 4. seji je bil zelo uspešno realiziran, pridobili smo nekaj novih članov in povečali vrste ljubiteljev smučanja, tega lepega zimskega športa.
E. M.
Zvesti tradiciji     Šahovske novice
ŠPORTNIKI, ENTUZIASTI IN PREDVSEM MOČNI — TUDI KOT KOLEKTIV
Prizadevni, marljivi, preračunljivi, čeprav so v povprečju zelo mladi, takšni so dvigalci uteži, ki trenirajo v Domžalah, kot člani TAK Prevoje. Pred desetimi leti so se zbrali mladi, ki so imeli veselje za dviganje uteži. Marljivo delo in prizadevanja posameznikov so vodila društvo do uspehov. V decembru 1971 je bilo izvoljeno novo vodstvo. Med seboj so si naloge porazdelili, kajti postali so številnejši in tudi naloge so večje odkar tekmujejo v drugi zvezni ligi.
V pogovoru s tov. Janezom Ve-lepcem, ki je novi predsednik društva, sem izvedel, da sta trenerja Lojze Dolenc in Primožič Jože — že prej zaslužna v tem klubu in pobudnika tega športa v občini. Gospodar društva je Škarja Anton, finančne posle vodi Flor-jančič Matevž, blagajnik pa je že več let Jožica Brlcc.
Vprašanje:
Tovariš Velepec, kaj je karakteristično za vaš klub?
ganja oz. propagandne nastope. V načrtu imamo tudi sekcijo v Dolu pri Ljubljani, da bi naši člani, ki ne tekmujejo v prvi ekipi, lahko tekmovali v nižji ligi, obenem pa bo to tudi vir kadrov za prvo ekipo. Želeli bi tudi ustvariti pogoje za treniranje, kjer bi se to pokazalo kot potrebno; morda v Moravčah, Homcu ali Mengšu.
V načrtu imamo tudi izprašane-ga oz. kvalificiranega trenerja, ker želimo mladim tekmovalcem omogočiti maksimalen razvoj.
Vprašanje:
Koga posebej hvalite? Odgovor:
Ne izbiramo športnika meseca, fantje kot ekipa pa postavljajo dobre rezultate tako v športu kot v razvijanju čuta za kolektivizem.
Vprašanje: Kakšno sporočilo?
Odgovor:
Treniramo vsak dan od 18. do 20. ure razen ob sobotah. Tudi gledalci se radi zberejo, kadar tekmujemo doma. V Domžalah nas čaka srečanje z Banja Luko in Splitom.
Odgovor:
Štejemo 40 članov, od tega jih je 36 mladih med šestnajstim in triindvajsetim letom. Že sedaj so zelo marljivi, če pa pomislim, da dvigalec doseže višek po psihofizični lestvici med petindvajsetim letom, potem lahko upravičeno dvomim, da bi uspeh izostal.
Klub je znan tudi po dobrem razumevanju med tekmovalci samimi in vodstvom. Če se problem pojavi, potem to ni problem posameznika ampak celega kluba.
Vprašanje: Kaj pa načrti? Odgovor:
Želimo pridobiti nove člane. Zato organiziramo ekshibicijska dvi-
V mesecu aprilu pa upamo, da bomo organizatorji republiškega prvenstva za mladince.
Naši tekmovalci so zdravniško pregledani vsake tri mesece, tako, da so okvare izključene.
Vprašanje:
Imate finančne težave? Odgovor:
Star milijon nam je bil v prejšnjem letu premalo, čeprav smo vsi delali volontersko. Za letošnje leto smo predvideli pet starih milijonov, da bomo lahko pokrili stroške za dvorano, najeli novega trenerja in si kupili novo ročko za dviganje. Včlanli se bomo v počitniško zvezo, da nas bo tudi pot na tekmovanja manj stala .
M. Popovič
Nogomet je edina še živa športna panoga v Dobu, ki ima dovolj »strastnih« mladih privržencev, da se iz leta v leto bolj ali manj uspešno prebija skozi težave, ki jih je vedno dovolj.
Na letošnjem rednem letnem občnem zboru NK Dob, ki je bil v nedeljo, 23. januarja, so člani ocenili lanskoletne rezultate, stanje v klubu in izvolili novo vodstvo.
Člansko moštvo kluba se je po jesenskem delu tekmovanja znašlo na nezavidljivem predzadnjem mestu v Ljubljanski nogometni podzvezi, mladinci pa so bili nekoliko uspešnejši (sedmo mesto v mladinski ligi B skupine). Vendar člani ne bijejo plat zvona zaradi slabe uvrstitive, ampak predvsem zaradi nediscipline nekaterih igralcev, neodgovornega odnosa do kolektiva in premajhne borbenosti v prvenstvenih srečanjih. Igralski kader je bil kvalitetno vsekakor sposoben doseči drugačne uspehe, toda klub je brez trenerja, kar je trenutno najbolj pereč problem poleg velikih finančnih težav, s katerimi se srečuje. Brez redne vadbe, strokovnega vodstva in trdne discipline pa v športu ni uspehov. Težko pa je verjeti, da bi klub lahko plačeval trenerja ob minimalni dotaciji ObZTK in gradnji garderobe, ki kljub ogromnemu deležu prostovoljnega dela nogometašev angažira precejšnja finančna sredstva.
Vsekakor pa gre vsa pohvala članom in mladincem, ki so namesto treninga zgrabili za lopato ali kramp ali zidarsko orodje na gradbišču garderobe, še zlasti pa tistim navdušencem, ki so gradnjo vodili in niso prenehali z delom tudi v najkritičnejših trenutkih.
Gotovo jc kritično stanje v klubu tudi posledica premajhnega posluha občinske zveze za telesno kulturo za »podeželske« klube. Predstavnika ObZTK sploh ni bilo na občni zbor kljub temu, da je bil vabljen.
Zanimiva jc tudi delitev dotacij klubom v občini, saj je znano, da domžalski nogometni klub prehaja v finančno nagrajevanje igralcev prvega moštva, ki dobivajo honorar celo za udeležbo na treningu (din 10.—) za dobljeno prvenstveno tekmo pa precej več, na drugi strani pa NK Dob životari v izrabljenih dresih, z le nekaj žogami in raztrganimi mrežami, brez strokovnega vodstva.
Kljub vsem tem težavam pa so dobski nogometaši na občnem zboru izrazili trdno voljo, da bodo v spomladanskem delu prvenstva zaigrali z vso resnostjo in srčnostjo in se brezpogojno obdržali v ligi.
Ker jc vodstvo kluba to pot naletelo na razumevanje Sveta KS Vir-Dob in njenega predsednika, ki je obiskal občni zbor, se bodo nogometaši lahko takoj pričeli — dvakrat tedensko — v dvorani delavskega doma na Viru — pripravljati na spomladanski del prvenstva in to brezplačno! Treninge bosta nekaj časa vodila dva člana kluba, rovi odbor pa bo skušal čim hitreje rešiti problem strokovnega vodstva in pripraviti natančen program dela do pričetka spomladanskega dela prvenstva.
Resnost in volja s katero so se nogometaši v Dobu lotili dela, obeta dobre rezultate!
Maks Jeran
BRZOTURNIRJI:
Januarskega brzoturnirja sc je udeležilo 22 igralcev iz Ljubljane, Kamnika, in Domžal. Najboljši so sc zvrstili takole: 1—3, Ivačič, Kar-nar (oba D) in Kcglovič (Lj) 16 1/2 točk, 4.-5. Vavpctič (D) in Konva-linka (Lj) 14 točk, 6. Lorbck (D) 13 1/2 točk, 7.-9. Slak (D), Braz in Zorman (oba Lj) 12 1/2 točke itn.
Februarskega brzoturnirja sc jc v odsotnosti najboljših domačinov udeležilo 14 igralcev. Vrstni red je bil naslednji: 1. Zorman (Lj) 12 točk, 2.-3. Skok (D) in Kutin (Lj) 10 točk, 4.- Kcglovič (Lj) 8 1/2 točke, 5.—6. Braz (Lj) in Jagodic (M) 8 točk itn.
Kar 25 igralcev sc je pomerilo na marčnem brzoturnirju; najprej v dveh polfinalnih skupinah, najboljši pa še v finalu. Zamagal jc Ivačič (D) 111/2 točke, pred Konvalinko (Lj) 9 1/2 točke, sledijo pa Vavpctič (D) in Zorman (Lj) 8 1/2 točke, Karnar (D) in Kutin (Lj) 7 točk, Janjič (Lj) 6 1/2 točke, Kodcla (Lj) 6 točk, Lorbck, Skok (oba D) in Kcglovič (Lj) 5 1/2 točke itn.
TURNIRJI:
Lansko leto meseca decembra je bil v Portorožu odigran 26. šampio nat Jugoslavije, ki je veljal za leto 1970. Udeležba je bila zelo številčna. Kar 38 igralcev je po švicarskem sistemu odigralo 13 kol. Pravico nastopanja sta imela tudi člana našega društva Bajec in Ivačič. Prav tako kot druga dva slovenska predstavnika Jelen in Halik sta sc z 5 1/2 osvojene točke uvrstila v sredino.
Prizadevni šahisti iz Radomelj so se po dolgoletnem premoru ponovno organizirali v sekcijo. Februarja je 16 igralcev odigralo turnir za prvenstvo in kategorizacijo. Najboljša sta bila znana šahista Mitja Zupančič s 13 1/2 točke in Viktor Žitko s 13 točkami. Nadaljnji vrstni red pa jc bil takle: 3. Martin Capuder 12 točk (osvojil jc IV. kategorijo), Franci Kaplja 10 točk, 5.—6. Miran Jereb in Brane Zupan (osvojil jc IV. kategorijo) 9 1/2 točke, 7. Metod Mrčun (osvojil IV. kategorijo) 9 točk itn.
IV. kategorijo so osvojili še Rudi Pirš, Silvo Tič, Janez Kramar in Jože Roje. Domžalsko šahovsko društvo želi vsem še mnogo uspe hcv in zadovoljstva, posebno zahvalo pa jc dolžno organizatorjem M Zupančiču in J. Rojcu.
S. L.
»HELIOS«
KEMIČNA INDUSTRIJA DOMŽALE
SPREJME NA DELO UPOKOJENCA ZA UREDITEV ARHIVE PODJETJA.
INTERESENT MORA IMETI DOLOČENO PRAKSO V ARHIVIRANJU.
NAGRADA SE DOLOČI S POGODBO O DELU.
PRIJAVE SPREJEMA KADROVSKI ODDELEK PODJE-TJA DO 15. 3. 1972.
Najmlajši kot astronavti v sprevodu — posegajo k zvezdam že danes pa čeprav za pust — ali bodo jutri res poleteli v vesolje?
Veselo pusto vanje
Ekipa Domžal — prvak Slovenije
Republiško ekipno šahovsko prvenstvo za leto 1971 je potekalo decembra lansko leto ter januarja in februarja letos. Razdeljeno je bilo na vzhodno in zahodno skupino. V vzhodni jc tekmovalo 8 ekip, med katerimi je presenetljivo zmagal mariborski Kovinar. V zahodni skupini pa jc tekmovalo G ekip. Zmagala jc ekipa Domžal z 28 t., pred Zmajem (Lj) 27 1/2 t.. Novim mestom 24 12 t., Lescami 17 t., Koprom 13 t. in Borcem (Kranj) 10 t.
Domžale so premagale Borca iz Kranja in Lesce s 7 : 1, Koper s 5 1/2 i 2 1/2, ekipo Zmaja iz Ljubljane 4 1/2 : 3 1/2, neodločeno pa so igrale z Novim mestom 4 : 4, ki je presenetilo tudi ekipo ljubljanskega Zmaja in ga premagalo s 4 1/2 : 3 1/2.
Prvaka skupin Kovinar in Domžale sta sc pomerila za republiško prvenstvo dvokrožno. Obakrat so zmagale Domžale, doma s 6 i 2, v Mariboru pa s 5 1/2 : 2 1/2. Tako je ekipa Domžal dosegla svoj največji uspeh in pravico za kvalifikacije v II. zvezno ligo.
Za ekipo so nastopali in osvojili točke tile člani: Ivo Bajec 2 t. (2 partiji — premagal jc tudi velemojstra Planinca!), Zvone Kržišnik 4 1/2 t. (f> part.). Vlado Ivačič 3 1/2 točke (S), Marjan Slak 4 t. (7 part.), Vide Vavpctič S t. (0 part), Marjan Karnar 6 t. (7 part.). Hrane Cizcj
1 1/2 t. (2 part),  Rihard Lorbck
2 1/2 t. (4 part.), Anton Trcbušak 1 1/2 t. (2 part). Peter Zupančič o točk (1 partija), mladinec Boris Bavčar 4 t. (7 part), in članica Katica Dedič 5 t. (7 part).
Ob izrednem uspehu jc ekipo sprejel in jim čestital tudi predsednik Občinske skupščine Albin Klemene.
Stane Laznik
Planinski kotiček
Na zadnji seji UO Planinskega društva jc razprava tekla predvsem o tovorni žičnici na Veliko planino in njeni bodočnosti. Po ugotovitvah UO bo treba žičnico zopet postaviti. Zato sc UO dogovarja s sosednimi društvi, ki imajo tudi potrebe po hitrem in cenejšem prevozu blaga iz doline. Potrebna jc le še odločitev, za vrsto žičnice in kako si bodo zainteresirana društva razdelila stroške med seboj. Hitro bo pomlad in treba bo pohiteti z delom. Tež-koče bodo, kakor vedno, z delavci. Delo bo najbolje in najceneje na predovalo, če bodo člani vseh sodelujočih planinskih društev zopet sami prijeli za delo. Tako zastonj-sko delo danes večina smatra za smešno, toda čc ni mogoče dobili delavcev, niti za drag denar, ne kaže drugega, kot da sami primejo za delo.
Na seji je bilo govora tudi o mladinskih odsekih na osnovnih šo lah. Na I. osnovni šoli, jc nekaj časa zelo uspešno deloval planinski kro žck, ki jc sedaj brez vodstva. Da ta krožek sploh še dela, jc zasluga društvenega mladinskega vodnika. Ta je lansko leto organiziral 6 izletov za planinsko značko in več predavanj, vse je zelo dobro uspelo. Za drugo osnovno šolo pa društvu še ni uspelo dobiti vodnika.
Pa še o domu na Veliki planini. Med polletnimi šolskimi počitnicami jc prebivala v domu večja skupina učencev iz Ljubljane. Bili so zelo zadovoljni z vsem. V domu je vsako leto veliko šolskih skupin iz vseh krajev Slovenije pa tudi iz Hrvatske. Lahko bi jih bilo še več, čc bi imeli več prostora. Zato ni potrebno posebej poudarjati, kako potrebno jc nedokončan objekt na planini usposobiti za sprejem turistov. Tu pa se začne stara pesem: denar, pomoč, čas itn.
A. S.
Cas norčij in pustnih zabav jc minil. Pust, katerega sc predvsem veselijo otroci, ni šel neopaženo mimo naših učencev. Žc v nedeljo 13. februarja se je nekaj učencev in učenk iz Mengša udeležilo pustnega rajanja v Domžalah. Vendar jc bil višek veselja lc na pustni torek.
Ob pol štirih popoldne sc jc v avli šole zbralo 196 prikupnih in domiselno napravljenih »maškaric«. Z mnogimi so prišli tudi starši. V avli so imeli pustno rajanje; razpoloženje jc bilo nadvse veselo. Ob glasbi je bila potem revija mask. Vse maske do dobile skromno darilce, dar pionirske organizacije. V lepem vremenu sc je potem razvil sprevod po mengeških ulicah. Ob-
čudovalci in mimoidoči so z zanimanjem spremljali živopisane »maškare« in se zabavili ob igrivosti otrok.
Zelja staršev jc, da so podobne prireditve vsako leto in, da sc pripravijo v še večjem obsegu. Mislimo, da bomo skupaj s pionirsko organizacijo, društvom prijateljev mladine in vodstvom šole te želje lahko izvedli v veselje otrok in zadovoljstvo staršev.
Za res dobro organizacijo »ma-škaradc« gre predvsem zahvala to-varišici Mlakar Štefki, mentorici pionirskega odreda in vsem njenim pomočnicam.
Roman Maligoj
(Nadaljevanje z 19. strani)
— prijateljske tekme 10
— treningi 60 in Mengša.
v tekmovanju sodelujeta ekipi Domžal Organizacija ostalih prireditev:
'   — šola košarke za pionirje in pionirke I
(zimski in letni del)
— organizacija občinskega in medobčinskega prvenstva osemletk
— organizacija tečaja za mladinske sodnike in trenerje
— sodelovanje na prireditvah Ob ZTK.
NOGOMET
1  TVD NK DOB — redni treningi —
— člani 84
— mladinci 80
2. NK DOMŽALE -~ redni treningi
— člani 96
— mladinci BO
— pionirji 106
— mladinke M
3. NK INDUPI.ATI — redni treningi
— člani 88
4. NK IHAN — redni treningi
— člani 86
— mladinci 86
I. N K MENGEŠ — redni treningi
— člani ro
(. NK NAPREDEK, Krašnja — redni treningi — člani 48
TEKMOVANJA IN OSTALE PRIREDITVE
Januar — NK Domžale — prvenstvo NPI. za pionirje v malem nogometu
Februar—marec — treningi na prostem in kondir.ij ;kc priprave za tekmovalno sezono — vsi klubi
Marec — NK Domžale — mednarodna tekma s članom nemške Jugolige
April—maj—junij - Podzvczno prven-slvo NPL — pomladanski del NK DOTI NK DOM2ALE, NK IHAN
Člani —• prvenstvene tekme
Mladinci: NK Dob, NK Domžale NK Ihan
Pionirji NK Domžale
— prvenstvene tekme 33
— prvenstvene tekme 9
Prijateljske tekme
Člani NK Dob, NK Domžale, NK Ihan 28
Mladinci NK Dob, NK Domžale, NK Ihan 22 Pionirji NK Domžale 8 Mladinke NK Domžale 3
Podzvczno prvunstvo NPI. I. razred —
člani NK Induplati. NK Mengeš
— prvenstvene tekme 20
— prijateljske tekme 10
NK Ihan: organizacija občinskega sindikalnega prvenstva v nogometu
Tekmovanje za pokal Maršala Tita — člani NK Dob, NK Domžale, NK Ihan, NK Mengeš, NK Induplati 12
— mladinci NK Dob, NK Domžale in t K Ihan 4
JUllj
Občinski nogometni pokal za člane (NK Dobi tekme 4
Občinski pokal v nogometu za mladince (NK Domžale) tekme 4
NK Dob, NK Domžale, NK Ihan, NK Induplati, NK Mengeš
— sodelovanje na prireditvah za občinski praznik
Avgust
NK Domžale — so letnica kluba — turnir
NK Domžale — republiško sindikalno prvenstvo v nogometu za gradb. podjetja
NK Domžale — mednarodna tekma z SV I.ienz
Vsik lubi: sodelovanje v občinski rc-pre-entanci na občinskem prazniku v Zagorju
September—oktober—november
Podzvczno prvenstvo NPL — jesenski del
Člani NK Dob, NK Domžale, NK Ihan 33 tekem
Mladinci NK Dob, NK Domžale, NK Ihan 33 tekem
Pionirji NK Domžale 9 tekem Prijateljske tekme
Člani NK Dob. NK Domžale. NK Ihan 20 Mladinci  NK   Dob,   NK  Domžale, NK Ihan IS
Pionirji NK Domžale 6 Mladinke NK Domžale 2 Podzvczno prvenstvo NPL I razred Člani NK Induplati, NK Mengeš 20 Prijateljske tekme NP Induplati in NK Mengeš 8
TAK PREVOJE
Člani in mladinci 120 treningov
Prvenstvena tekmovanja -j- II zvezna liga .1 tekem
Prijateljska srečanja in turnirji 3 tekme Mednarodna tekmovanja 1 tekma
Republiško prvenstvo posameznikov 1 tekma
Zvezno prvenstvo posameznikov — mladinci 1 tekma
HOKEJSKI KLUB PREVOJE
Člani in mladinci. 80 rednih treningov Republiška liga. prvenstvo 4 tekme Prijateljske tekme 6 Pokalne tekme 1
Športno društvo INVALID
Redni  treningi 84 Prvenstvo ljubljanske skupine 26
Turnir Kočevje—Zagorje—Domžale 1
Sodelovanja na občinskem prazniku v Zagorju 1
Prijateljske tekme 5
ŠAHOVSKO DRUŠTVO DOMŽALE
mesečni brzoturnirji posameznikov 12 prvenstvena    tekmovanja posameznikov 8
prvenstveno tekmovanje ekipno 11 tekmovanja — posamezniki 8 tekmovanja — ekipa 12 mednarodna tekmovanja — ekipa 4 sodelovanja posameznikov v reprezentanci 2
oreanizaciin ostalih tekmovanj 3 sodelovanje   na   občinskem prazniku Domžale 1
sodelovaije na občinskem praz-niku Zagorje 1
STRELSKO DRUŠTVO
aktiviranje družine in strclstva v Domžalah
SMUČARSKO DRUŠTVO DOMŽALE
— društveno tekmovanje v smuku za vse kategorije na Velikem vrhu Corjuši
— mcddrušlvcno tekmovanje v slalomu (Kamnik, Mengeš, Domžale) za vse kategorije na Veliki planini
— občinsko prvenstvo v veleslalomu (odprlo) za vse kategorije na Veliki pla nini
— troboj Kamnik—Mengeš—Domžale v veleslalomu za vsek alegorije na Veliki planini.
Udeležba na kategorijskih tekmovanjih, republiškem in državnem prvenstvu
mlajši poinirji in pionirke 4 tekme starejši pionirji in pionirke 5 tekem mlajši mladinci in mladinke 6 tekem starejši mladinci in mladinke 6 tekem člani 12 tekem Smučarski tečaji 1
— začetni in nadaljevalni tečaj za predšolsko mladino in šolsko mladino v Domžalah in Radomljah
— začetni in nadaljevalni tečaj za mladino in odrasle na Veliki planini
— seminar za strokovne kadre — predelava vaj .
— seminar za vaditelje smučanja (2 kandidata)
SMUČARSKI KLUB IIIAN Organizacija tekmovanja
— društveno prvenstvo v tekih za vse kategorije in skokih za pionirje, mladince in člane
— občinsko prvenstvo v tekih in skokih (odprto)
— skakalna turneja treh skakalnic Ki-sovc—Dol—Ihan
Udeležba na zunanjih tekmovanjih v tekih in skokih, ter udeležba na republiških in državnih prvenstvih 40 tekem
Smučarski tečaji
2 tečaja v tekih za šolsko mladino
SMUČARSKO   DRUŠTVO MENGEŠ Organizacija tekmovanj
— društveno prvenstvo v veleslalomu in slalomu za vse kalegorijc na Gobavici
— sindikalno občinsko prvenstvo v veleslalomu na Veliki planini.
Udeležba na kategorijskih tekmovanjih in republiškem prvenstvu
— cicibani in cicibanke
— mlajši pionirji in pionirke
— starejši pionirji in pionirke
— mlajši mladinci in mladinke skupaj IS tekem.
Smučarski tečaji
— Začetni in nadaljevalni tečaj za predšolsko in šolsko mladino na Goba vici ali Mojstrani,
— seminar za strokovne kadre — predelava vaj in tečaj za klubske vodnike.
Ob ZTK
Predstavljamo vam rojaka Franka Česna
Lani 2. julija je obiskal domovino dobski rojak Frank Česen, sicer znani napredni prosvetni delavec in publicist med ameriškimi Slovenci. Svoje popotne vtise s popotovanja po domovini je po vrnitvi objavil v osmih nadaljevanjih v Prosveti, slovenskem časopisu ameriških Slovencev. Časopis izdaja Slovenska narodna podporna jednota v Čikagu (CHICAGO). Česen je celo urednik humoristične rubrike tega časopisa. Iz njegovega potopisa povzemam nekaj značilnih zapisov, ki se nanašajo na naš kraj.
Lepa kot nevesta se mu je zdela domovina, ko je potoval po njej v sončnem juliju. Zapisal je-. »Kipela je v svojem razkošju z zelenimi hribi, značilnimi cerkvicami, starodavnimi gradovi, dolinami posejanimi z ljubkimi vasmi in njivami z žitom, koruzo in krompirjem, da so izgledale kot umetniško izdelani mozaiki. Pogrešal pa sem žanjice, kajti sedaj delajo povečini s stroji.«
1764) je potem obširno pisal v Prosveti.
Potem sta mu podpredsednik in predsednik domžalskih jamarjev pokazala jamarski dom na Gorjuši in stalno jamarsko razstaoo (fotografske posnetke številnih jam na domžalsko moravskom krasu in gradivo o prvem jamarju Simonu Robiču), ki je urejena v klubskih prostorih doma. Ogledal si je tudi Babjo jamo, kjer so v letu 1967 odkrili bivališče pračloveka, ki je prebival d njej pred približno 12.000 leti. Med ogledom turistične Železne jame je pohvalil prizadevnost jamarjev, ki so te skrite prirodne lepote z ureditvijo približali navadnim zemljanom — nejamarjem. Ob pogledu na Ravbarjev — krumperški grad se je Česen spominjal zadnjega gra-ščaka, ki je bil zagrizen Nemec, svojim otrokom ni pustil govoriti slovensko. Ker je kot otrok zadnja leta prejšnjega stoletja (rojen je bil 1890) hodil tja po mleko, je dobro poznal razmere na gradu.
Frank Česen — slikan na Krumperku pod vejami stoletne lipe
Naslednji dan se je Česen srečal s predstavniki Slovenske izseljeniške matice v Ljubljani, uredniki in sodelavci revije Rodna gruda in Slovenskega izseljen iškega koledarja. Popoldne pa je prišel v rojstni kraj Dob, kjer se je sestal z znanci in sorodniki.
Dne 4. julija, to je na »Dan borca«, se je udeležil izseljeniškega piknika v Skofji Loki, kjer je bilo nad pet tisoč ljudi, med njimi veliko ameriških Slovencev. Na zborovanju je tudi govoril. V govoru je med drugim dejal približno takole: »Vam, dragi rojaki v domovini, ni treba iskati Amerike v Ameriki, ker jo imate doma!« Na proslavi se je srečal z Mitjo Ribičičem, Borisom Ziherlom in drugimi slovenskimi predstavniki.
Že jeseni 1970, ko sem mu poslal Kroniko Doba, za katero je bil prvi naročnik in jo je domačinom v Ameriki priporočal, mi je pisal, da me bo obiskal in, da bi rad obiskal tudi Jamarski klub Domžale kot založnika knjige. Sredi avgusta je bil Česen res na obisku pri domžalskih jamarjih.
Le-ti so mu med drugimi zanimivostmi pokazali tudi muzej Jelov-škovih fresk v grobeljski cerkvi. O teh znamenitih freskah in njihovem mojstru  Francu  Jelovšku (1700—
V svojih vtisih s popotovanja po domovini se Česen zelo navdušuje in hvali napredek v Sloveniji od njegovega zadnjega obiska (1963). Vseh osem nadaljevanj v Prosveti je polno prijetnih vtisov, pohvalnih izjav o našem razvoju in našemu vodstvu. O našem predsedniku je zapisal: »Iz pogovorov z ljudmi se vidi, da je Tito zelo priljubljen in njegova slika visi v vseh javnih prostorih. Vsled svoje stvarne politike in iskrenosti si je ustvaril velik ugled tudi zunaj države!« O samih Domžalah je dejal, da spričo razvoja niso več podobne nekdanjim Domžalam. Tu si je ogledal spominsko ploščo rojaka in znanega pevca, dirigenta in vodje slovenskega zbora v Ameriki, Antona Šublja.
O življenju naših izseljencev v Ameriki piše: »Ameriška Slovenija sicer umira, vendar se krepko upiramo. Imamo še dva dnevnika: napredno »Prosveto« in katoliško »Ameriško domovino«, en tednik in pet glasil naših organizacij. Močan steber slovenstva so naša podporna društva, ki štejejo z mladino vred 175.000 članov. Imamo tudi več socialnih in družabnih organizacij!« Največja naselbina Slovencev v Ameriki je v Clevelandu. Tu je dejavnost rojakov tudi največja. V tem
mestu imajo kar devet Narodnih domov, kjer goje petje in dramatiko. Imajo deset pevskih zborov, med njimi dva mladinska. Vsak zbor priredi po dva koncerta na leto. Pojejo največ slovenske narodne pesmi. V zborih pojejo tudi mladi ljudje, to je že tretji ali četrti rod. Škoda, da dramatika, ki je zelo pomembna za ohranitev slovenskega jezika, ni več tako uspešna, kot je bila pred leti. Uprizorili so celo več oper, med njimi tudi Adama Rav-barja. Mlajši generaciji v Ameriki povzroča materin jezik velike težave.
Česen je v Prosveti pisal tudi o slovesnem praznovanju 750-letnice Doba, njegove rojstne vasi in o ljudeh, s katerimi se je med svojim obiskom srečal in vzbujal spomine na otroška leta. O vsem tem in še o marsičem prijetnem in edinstvenem, kar je srečal in doživel med obiskom v domovini, je pisal. Ta sestavek naj zaključim tako, kot je Česen začel svoj potopis z našim ameriškim pesnikom Ivanom Zor-manom v poezijah »Pota ljubezni«: Sijajni plašč lepote tvoje pred mano zopet se blešči: d cvetoča polja v sinje gore zamikajo se spet oči.
Stane Stražar
Kulturniki v Ihanu so delovni
Vaščani Ihana praznujejo 24. februarja krajevni praznik v spomin na bitko na Oklem, kjer je dne 24. februarja 1944 padlo 72 borcev Kamniško-zasavskcga odreda. Učenci Osnovne šole iz Ihana so se v spomin na to bitko pred 28. leti zbrali pri spomeniku na Oklem, ime li tu krajšo komemoracijo in okrasili spomenik s prvim pomladanskim cvetjem.
Istega dne zvečer pa so v dvorani Gasilskega doma v Ihanu, ki služi za vse kulturne prireditve, učenci tc šole izvedli uspele recitacije, o pomenu krajevnega praz, nika pa je s pregovoril šolski upravitelj tov. Anton Križaj.
Nato so člani KPD »Svoboda« Ihan izvedli enodejanko Milcta Klopčiča.- »Mati«. Poleg številnih vaščanov, ki so dvorano napolnili do zadnjega kotička, so se prireditve udeležili tudi predstavniki Občinskega sveta ZKPO in Kulturne skupnosti Domžale ter predstavniki krajevnih družbeno-političnih organizacij.
Po igri jc bil občni zbor KPD »Svoboda« Ihan. Dosedanji predsednik tov. Ivan Hribar jc poročal o delu društva v obdobju zadnjih dveh let. Poročal je, da je v tem času društvo pod vodstvom režiserja Antona Križaja uspešno izvedlo veseloigro »Lumpacij Vagabun-dus«, ki so jo štirikrat zaigrali v Ihanu, petkrat pa so gostovali. Lani so igrali Finžgarjevo igro: »Razvalina življenja«, ki so jo večkrat igrali v Ihanu, enkrat pa so tudi gostovali. Pod vodstvom Anice Lenič so mladi igralci večkrat uspešno zaigrali igro »Lepota in zver«.
Člani društva so sodelovali tudi na raznih proslavah in komemo racijah. Za člane so priredili tudi več uspelih izletov. Stroške izletov so krili člani večinoma sami, nekaj pa tudi društvo. Imeli so izlete na Dunaj, Plitvice, peljali so se tudi čez Vršič in obiskali Logarsko dolino. Na občnem zboru so predvajali tudi filme s teh izletov, ki jih
jc posnela filmska sekcija. Prav ti izleti še tako družijo članstvo, zato ni čudno, da je bil občni zbor v nabito polni dvorani. Vsak si je hotel ogledati filmske posnetke s teh potovanj.
Po blagajniškem poročilu, ki ga je podala Bctka Rode, so za dolgoletno delo v društvenih vrstah iz rok predsednika Občinskega sveta ZKPO, ki jc pred tem pozdravil navzoče in vaščanom čestital za občinski praznik, prejeli Linhartove značke in priznanja, s katerimi jih je odlikovala Zveza kulturno prosvetnih organizacij Slovenije. Značke in priznanja so prejeli Maks Lenček, Minka Hribar, Lenka Set-nikar. Za predvojno in povojno delo pri društvu, Andrej Zaje ki je deloval v društvu že pred vojno, predvsem pa po vojni kot režiser, scenarist in neumoren organizator. Za režisersko delo Anica Lenič in neumornemu kulturnemu delavcu Antonu Križaju. Njihovo delo je navzočim na kratko opisal tajnik ZKPO Domžale. Nato jc predsednik Občinskega sveta tov. Slavko Pišck izročil navedenim tudi knjižne nagrade, s katerimi jih je nagradil občinski svet ZKPO. Darila jc podelil tudi predsednik društva tov. Ivan Hribar. Vsi prisotni so nagrajence pozdravili z dolgotrajnim aplavzom. Pohvalo sta prejeli tudi lictka Rode in Dragica Pire:
V novem odboru Svobode jc prevzel predsedniško mesto Tone Lenček, tajniško Francka Hribar, blagajniško Bctka Rode, gospodar pa je postal Tone Mežnar, predsednica nadzornega odbora jc Anica Lenič.
Omenim naj še, da so letos preuredili oder, obložili so ga s stiro-porom, v gledališču so nabavili rabljene kulise in urtdili električno napeljavo. Veliko so naredili s prostovoljnim delom, sredstva pa so dobili tudi pri Občinskem svetu ZKPO in od Kulturne skupnosti občine Domžale.
Novemu odboru želimo pri bodočem delu veliko uspehov.
Tone Ravnikar
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
ČLANKE ZA
OBČINSKI POROČEVALEC SPREJEMAMO DO
VSAKEGA
PRVEGA
V
MESECU
Zlata poroka na Škerjančevem
Oba zlatoporočenca izhajata iz družin s številnimi otroki. V Jakcovi družini, odkoder izhaja zlatoporoče-nec Lojze Cerar je bilo sedem otrok, zlatoporočenka Helena, rojena Rode pa izhaja iz Udamičove družine iz Nožic, kjer je bilo kar deset otrok. Pred 50. leti sta se poročila na Homcu.
Ukvarjala sta se z govedorejo. Mama je v torkih vozila pridelke na trg v Kamnik, oče pa je iz struge Bistrice vozil, gramoz in mivko. Treba je bilo delati, če sta hotela dati kruh otrokom, Mariji, Heleni, Andreju, Francetu, Lojzetu in Rezki. Marija se je izučila za šiviljo, Helena se je poročila na kmetijo v Šmarco,
Osnovno šolo je oče Lojze obiskoval v Radomljah, kjer je bila takrat še dvorazredna šola.
Na Jakcovi domačiji ni bilo za vse kruha, kajti starši jubilantov so bili zelo zadolženi. Kljub temu pa so leta 1863 prenovili hišo. Na zemlji so malo pridelali, zaslužka ni bilo. Večkrat so jedli ovsen kruh.
Po poroki je bilo treba krepko prijeti za delo. Oče Lojze je bil tega že vajen, kajti delati na kmetiji je moral skupaj z mamo takoj po očetovi smrti, ko mu je bilo komaj 12. let. Dela pa je bila vajena tudi mama. Prvi zaslužek je imel oče, ko je hodil »furat« v bližnji Vrbičev mlin, kadar le-ti niso imeli hlapca. Moko je vozil v Kamnik in Ljubljano. Včasih je tudi po cel teden vozil les iz Tuhinjske doline za lesnega trgovca Kanca iz Radomelj.
Leta 1915 je moral oče v vojsko. Najdalj časa je bil na tirolski fronti. Bil je tudi udeleženec upora v Judenburgu od 11. do 12. maja 1918, katerega so hoteli izvesti že 1. maja, za delavski praznik. Upor so pričeli tisti slovenski vojaki, ki so se vračali iz Rusije. Tega upora se do podrobnosti spominja. S fronte se je vrnil oktobura 1918, k sreči nič ranjen in s štirimi medaljami na prsih.
Tudi v drugi svetovni vojni je bil vpoklican v vojsko in dodeljen delavskemu bataljonu, toda že po tednu dni je prišel domov, ker je jugoslovanska vojska sramotno razpadla.
Že v letu 1941 se je vključil v OF in bil imenovan za vaškega poverjenika. Vsa leta vojne so se pri njih shajali partizani, saj soiV šupi imeli bunker. V partizane je vozil zdravila, moko, prevažal ranjence in nosil poročila.
Že preje sem omenil, da sta morala z mamo krepko prijeti za delo.
Andrej je postal električar v Papirnici Količevo, France korektor v tiskarni Toneta Tomšiča v Ljubljani, Lojze, ki je zaposlen pri Slovenija-lesu obrat Radomlje, bo ostal gospodar na domu. Rezka pa je tudi zaposlena kot uslužbenka v Papirnici Količevo.
S pridnostjo in trudom otrok sta preuredila dom, dokupovala zemljo In preuredila kmetijo.
Oče se je tudi društveno udej-stvoval, bil je med ustanovitelji Gasilskega društva Radomlje. Bil je tudi med najbolj prizadevnimi, ki so po prvi svetovni vojni obnovili Mlekarsko zadrugo v Radomljah in med tistimi, ki so pristopili k obnovitvi Kmetijske zadruge Radomlje. Dolga leta je bil v nadzornem odboru te zadruge. Pred vojno je bil tudi odbornik občine Radomlje.
Ob 50-letnici poroke so se zbrali vsi otroci z ženami in možmi ter številnimi vnuki. Z jubilantoma so se poveselili in obujali spomine na prehojeno pot.
Želimo jima, da bi tako krepka ostala še dolgo vrsto let.
Tone Ravnikar
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦t
VLAGAJTE V LB PODRUŽNICA DOMŽALE
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Turistično društvo
Domžale pred novo sezono
Dolga leta smo čakali na prepo-trebni prospekt Domžal in bližnje okolice in res, s pričetkom nove turistične sezone je bila dolgoletna želja tudi uresničena! Domžale so dobile prospekt, ki ga je opremil ing. arch. Amalietti, stal jc cca. 4 milijone S din. Če hočemo, da bo tudi v Domžalah večji dotok turistov, je prav prospekt še kako važen posredovalec. Odborniki »Turističnega društva« so na zadnji seji razpravljali o tem, da Domžale potrebujejo hotel, če hočejo nuditi prenočišča turistom, kajti gostinski obrati, ki jih je v Domžalah precej in so zelo kvalitetni, temu ne bodo kos. Iz finančnega poročila za leto 1971 je razvidno, da jc bilo v Domžalah prav gotovo dosti več nočitev, kot znaša nakazani znesek turistične takse 400 starih tisočakov. To je znesek, ki ga je društvo dobilo od turističnih taks s strani Sob Domžale. Odborniki so govorili tudi o tem, da bi prostori Biološke fakultete v Grobljah, ki so sedaj tako slabo zasedeni, služili v turistične namene, saj imajo Groblje čudovito lego.
V domžalski občini bo v kratkem formiran koordinacijski odbor, oz. Občinska turistična zveza, katere člani bodo vsa turistična društva v občini. V ta odbor sta bila izvoljena ing. arch. Feliks Hribernik in ing. Franc Škofic, oba člana upravnega odbora Turističnega društva Domžale.
Čimpreje bo treba rešiti vpadnice v Domžale, kajti prav vsled te neurejenosti gre mimo Domžal ogromno turistov, ki bi se, če bi bilo to urejeno prav gotovo ustavili tudi v Domžalah.
Govora je bilo tudi o tem, da bi morala Krajevna skupnost Domžale bolj skrbeti za zunanji videz Domžal in zaposliti za urejanje zelenic in parkov ter vzdrževanje cest več ljudi. Bolje bo treba tudi urediti camp. Društvo bo poskrbelo tudi za to, da bo v centru zasadilo lc-potično drevje, saj je tega premalo. Ing. arch. Feliks Hribernik je predlagal naj bi se zaščitil predel Stoba, ki je vsaj kolikor toliko še ohranil vaški značaj.
Člani upravnega odbora pa že sedaj razmišljajo o akciji za olepšavo Domžal, k temu naj bi pripomogla tudi turistična predavanja, ki bi jih kazalo ponovno oživiti.
Tone Ravnikar
Proslavili smo »Dan žena«
Leto je prišlo naokrog in zopet so bile proslave »Dneva žena«. Eno takih jc v nedeljo, 5. marca ob 14. uri organizirala osnovna organizacija invalidov v Domžalah. Proslava je bila v menzi usnjarske šole. Zbrale so se vdove in matere padlih lior-cev NOV. Obisk je bil kljub dokaj lepemu vremenu, za ta čas, bolj majhen. Vsako leto ugotavljamo, da obisk pada, ker smrt neizprosno kosi med našimi tovarišicami. Bolezen in starost iz naših vrst iztrga poprečno po dvanajst tovarišic na leto.
Proslavo je pričel predsednik osnovne organizacije tov. Mile Dedič, ki jc navzoče pozdravil in zaželel vse najboljše za 8. marec in, da bi se kar najboljše počutile in pavoselile. Lenčkovi mami iz Ihana,
eni najstarejših udeleženk, je izročil nageljne. Potem je mladina II. osnovne šole Domžale, pod vodstvom tov. Jožeta Naroločnika izvedla kulturni program. Nato so bile udeleženke deležne pogostitve. Za razpoloženje pa je poskrbel Franci Flere s svojo harmoniko. Tako je čas hitro minil in morali smo se posloviti z željo, da se drugo leto zopet vidimo čili in zdravi.
Odbor invalidske organizacije se zahvaljuje občinski skupščini ter vsem organizacijam in društvom, ki so finančno pripomogle, da je proslava in pogostitev tako lepo uspela. Naša zahvala gre tudi vodstvu in učencem osnovne šole »Venclja Perica« za izvedeni program, končno pa tudi vodstvu menze, ki nam je odstopila prostore.
Vsem hvala za izvedbo proslave.
Janez KOVAČ
,XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXV<
I
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx'<
Tudi pionirji osnovne šole Trzin so delavni
V tem šolskem letu, ko smo prešli na petdnevni delovni teden, smo na naši šoli razširili izvenšolsko dejavnost učencev. Ustanovili smo štiri krožke, in sicer: dramski, likovni, šahovski in krožek ročnih del. Tako je skoraj vsak učenec naše šole vključen v izvenšolsko dejavnost. Krožke radi obiskujejo in tudi radi pokažejo, kaj so naredili. Vsak krožek vodi tovarišica. Število prijavljenih se jc sicer že nekoliko zmanjšalo, ker nekateri starši svojih otrok zaradi slabega uspeha pri rednem šolskem delu, ne pustijo k krožku. Vsaka izmed tovarišic si po svoje prikroji čas v popoldanskem času, ker po pouku zaradi govorilnih ur s starši, dopolnilnega pouka in različnega števila rednih šolskih ur, ne moremo imeti.
Že več let deluje na šoli tudi prometni krožek, v katerega je včlanjenih trinajst učencev četrtega razreda. To so naši prometni miličniki, ki skrbijo za varen prehod učencev čez cesto. Imajo dve delovni mesti: eno pred šolo in eno na križišču Mengeške in Ljubljanske ceste, kjer je sicer delo bolj nevarno zaradi velikega prometa. Pri opravljanju svoje dolžnosti so redni, kljub dežju^ snegu ali mrazu. V zimskem času smo začasno ukinili delovno mesto na križišču, ker je večkrat gosta megla in vidljivost zmanjšana. Na svojem delovnem mestu stojijo vsako jutro in vsako popoldne dvajset minut pred pričetkom pouka. Zaradi boljšega poznavanja prometnih predpisov bo AMD Mengeš organiziralo za učence prometnike Osnovne šole Mengeš in naše šole posebno predavanje, kjer se bodo lahko še bolje seznanili s svojim delom!
TeB
t
;WXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX^
OBČANI, DELOVNE ORGANIZACIJE, USTANOVE UDELEŽITE SE KRVODAJALSKE AKCIJE PO PROGRAMU, KI JE OBJAVLJEN NA 7. STRANI
XXXXXXXXXXXX\\XXXXXXXXXXXXXXXXXXX\\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX^
Predavanje o zundnje politični situaciji s poudarkom na odnosih s Kitajsko, je na seminarju sekretarjev OOZK posredoval, načelnik oddelka za mednarodne stike predsedstva ZKJ tov. Nace Golob
ŽENE VIRA IN DOBA PRAZNOVALE
Ko ob 8. marcu praznujejo vse žene naprednega sveta svoj praznik, ko se ta dan ozirajo v času pred vojno, med njo in po vojni do današnjega dne, se naša ženska, delavka in samoupravljalka, mati in žena s ponosom zave, da je njeno žrtvovanje in njeno revolucionarno delo obrodilo bogate sadove. Ta pot je bila težka in premnoge jo v najtežjih dneh niso zmogle. Omagale so na poti, ali pa jim je to težko in edino pot presekala sovražna krogla, zatiralski škorenj ali zublji ognja. Mnoge pa so zastavo revolucije ponesle naprej in ob njej združevale še vse, kar jc združitev želelo.
Veliko teh žensk jc danes ostarelih, njihova starostna preskrbljeno« I pa je različna.
V združeni akciji krajevne skupnosti so: svet skupnosti, SZDL Vir in Dob ter RK organizirali veliko manifestacijo v delavskem domu na Viru. Skupno so zbrali preko 3.000 din in na ta način omogočili praznovanje žensk v dvorani z lepim kulturnim sporedom, ki so ga izvedli učenci glasbene šole Domžale in Mengeš. Uvod v praznovanje je podala Francka Avbelj, v katerem je poudarila pomen današnjega dne, ko moramo razreševati protislovja, ki nam jih dinamika časa prinaša v občutnih socialnih razlikah in pa o praktičnem pomenu novih ustavnih dopolnil, ki tistemu, ki ustvarja, gre tudi pravica o odločanju.
Organizatorji proslave so poskrbeli tudi za to, da je ca. 100 starejših žensk iz območja krajevne skupnosti bilo obiskanih na domovih, kjer so jim voščili za praznik, sc z njimii pogovorili in jih tudi skromno obdarili.
Skoda lc, da je proslava bila v soboto in ne v nedeljo, kot jc bila doslej navada. Poznalo se je na ude ležbi.
Vsem sodelujočim na proslavi, posebno pa učencem, lepa hvala za izvedbo bogatega programa.
I. K.
KINEMATOGRAFI PREDVAJAJO:
KINO DOMŽALE:
KINO MENGEŠ:
22.-23. III. 25.-27. III. 29 —30. III. 1.—3. IV. 5.-6. IV 8—10. IV. 12.—13. IV. 14.—17. IV.
19—20. IV.
fr. b. film angl. b. tilm angl. b. film amer. b. film nem. b. film amer. b. film dan. b. VV tilm amer. b. CS film
zap. nem. film
POT V KATMANDU
V AVTOBUSU
DIRKA S ČASOM
QUO VADIŠ
JAVNA H ISA
RANC.ERJI NAPADAJO
DEVICA IN VOJAK
LOVE STORY — LJUBEZENSKA
ZGODBA
CUDE2 LJUBEZNI
22.-23. III. 25.-26. III. 28 —30. III. 1.—2. IV. 5.-6. IV. 8.—9. IV. 12,—13. JV. 15—16. IV. 18—20. IV.
it  nem. b  CS film amer. i). CS film amer b. VV film nem b. film meh. b. film jap. b. CS film amer. b. fi'm amer. b. VV film amer. b. CS film
NEUSTRAŠNA TROJICA
BUTCI I CASIDY IN KI D
QUO VADIŠ
HURA. ŠOLA GORI
DIVJI: SRCE
TAJNI AGENT 101
VOJNA ZA PETROLEJ
DREVO SPOZNANJA
LOVE  STORY  — LJUBEZENSKA
ZGODBA
KINO RADOMLJE:
21.—23. III.
25.-27. III. 28 —30. III. t,—2. IV. 4.-6. IV. 8—9. IV. 11—13. IV. 15—16. IV. 18—20. IV.
nem. b. fdm
amer. b. VV film fr. b. VV film amer. b VV film nem. b. film fr. b. film nem. b. film fr. b. CS film amer. b. VV tilm
KAM ASUTRA — POPOLNOST
LJUBEZNI
QUO VADIŠ
KRIK V TEMI
ZAROTNIKI
CARLI |EV STRIC
BLAŽEN MED 2ENAMI
LEGIJA PROKLETIH
SIRENA MISISIPIJA
VENEC CVETNIH POPKOV
POTUJOČI KINO:
amer. b. film
HEROJI GVADALKANALA
21. III.   v MORAVČAH
22. III.   v IHANU
24. III.   v BLAGOVICI
25. III.   v KRASNJI
26. III.   v PREVOJAH
amer b. film JUNAKI ZAPADA
28. III.   v MORAVČAH
29. III.   V IHANU
31. 111.   V BLAGOVICI
1. IV.   V KRASNU
2. IV.   v PREVOJAH
amer. b. CS film HUDIČEVA BRIGADA
4. IV.
5. IV.
7. IV.
8. IV.
9. IV.
v MORAVČAH
V IHANU
v BLAGOVICI
V KRASNJI
V PREVOJAH
it. nem. b. CS film NEUSTRAŠNA TROJICA 11   IV    v MORAVČAH 12. IV.   v IHANU
14. IV.   V BLAGOVICI
15. IV.   v KRASNII
16. IV.   v PREVOJAH
amer. b. film
DAN REVOI.VERASA
18. 19. 21.
22. 23.
v MORAVČAH v IHANU v BLAGOVICI v KRASNJI v PREVOJAH