Didakta 195 11 UVOD Današnjim generacijam, rojenim v svet digitalnega, za učenje ne zado- stuje več le beseda, ampak za učenje potrebujejo digitalne podpore. Uče- nje in usvajanje znanja je časovno in prostorsko odprto. Digitalizacija je povzročila, da učenje presega ozko definicijo pomnjenja in vključuje raz- iskovalno, sodelovalno delo, pomeni tudi iskanje pravih in preverjenih informacij na medmrežju, pri čemer je učeči se subjekt kritičen in avto- nomen uporabnik. »Informatizacija učenja« (Martin 2005) ne zanika tra- dicionalnih pristopov v izobraževal- nem procesu, temveč jim daje novo dimenzijo, ki jih naredi zanimivejše in posledično učinkovitejše. Da bi v tem modernem, z digitalnim prežetem okolju učitelj dosegel cilje in bil učinkovit, mora biti pri delu kreativen in inovativen, saj bo le tako učenca aktivno vključil v učni proces, usmerjen k učencu. Dopolnilo pri poučevanju drugega tujega jezika (izbirnega v osnovi šoli ali obvezne- ga tujega jezika v gimnazijskih pro- gramih) je lahko uporaba aplikacije Duolingo, ki učencu ponuja, da je pri usvajanju jezika samostojen, avtono- men, in kot celota ponuja cel spekter možnosti za uporabo tako pri pouku kot tudi zunaj njega, kjerkoli in ka- darkoli. V pričujočem prispevku se osredoto- čam na uporabo aplikacije Duolingo pri poučevanju ruščine. Ugotovitve, ki ji navajam, so moje lastne, so tudi povratne informacije učencev in dijakov, hkrati pa so moja anali- za aplikacije Duolingo v luči teorije didaktike poučevanja tujega jezika in ocen aplikacije drugih jezikoslov- cev ali običajnih uporabnikov; pri tem izpostavljam prednosti uporabe te platforme, osvetlim pa tudi njene morebitne slabosti in pomanjkljivo- sti. VLOGA UČITELJA DOBI DIGITALIZACIJE Pogosto slišimo, da se funkcija uči- telja z digitalizacijo izobraževanja manjša – dejansko pa se le spreminja v tem smislu, da je dinamizirana. Na- loga učitelja v informacijski dobi ni le v tem, da prenaša znanja, ampak da pritegne otroka k aktivnemu sode- lovanju in lastni jezikovni produkciji (tako pri pouku kot tudi zunaj njega) oz. ga navduši za samostojno iskanje informacij zunaj razreda. Poučujemo namreč populacijo, ki ima, kot piše Šink (2011), visoko razvite spretnosti pri uporabi modernih tehnologij, ki pa jih je, kot močno komunikacijsko področje, potrebno naprej razvijati, saj delo v digitalnem okolju dodatno motivira; uporaba spleta je neodtuj- ljiv medij pri poučevanju, saj pogla- blja in razširja znanja, ki jih učenec nezavedno ponotranji, in sicer v oko- lju, ki je mladim blizu. Kvaliteten pouk je tisti, pravi Johnson (2000), ki »nas aktivno vključuje in povezuje z drugimi sodelujočimi, [pri čemer pride] do iz- menjave izkušenj in zanimivih idej«. V digitalni dobi mora zato pouk vsebovati tudi internetne vire, družabna omrež- ja, s pojavom pametnih telefonov pa so uporabne tudi aplikacije – kot podlaga za avtonomno učenje. Johnsonu pritrdi tudi Levy (1999), ki pravi, da je v modernem času bolj pomemben učiteljev »prilagojen pe- dagoški stil« kot tehnologija sama. Učenci si želijo novosti, izvirnosti in odklona od rutine. Levy trdi tudi, da učitelj postaja »animator kolektivne inteligence« učencev, hkrati pa opa- zovalec in vodja ter podpornik in- dividualnega učnega procesa, ki ga omogočajo aplikacije na pametnih telefonih. Vloga učitelja v moderni dobi se torej le redifinira in ni bo- jazni, da bi digitalizacija prekinila osebni stik med učiteljem in učen- cem – le oplaja ga. Uporaba aplikacij pri učnem proce- su pomeni kompromis med tradicio- nalnim in modernim, ki ne zahteva poglobljenega znanja na področju digitalnega, kot pravi Levy, zahteva »le posluh« učitelja, da prepozna in pozna potrebe mladih. Za populacijo današnjih najstnikov, tj. screenagerjev, je to stik z digitalnim, njim lastnim svetom, kjer dominirajo aplikacije in družbena omrežja, v katerem se po- čutijo doma. Za integracijo aplikacije Duolingo v pouk tujega jezika učitelj ne potrebuje poglobljenega znanja, saj je brezplačno dostopna na spletu le en klik stran v t. i. spletnih trgovinah. Potreben je le didaktični premislek o tem, kakšno vlogo bo imel Duolingo pri izobraževalnem procesu in kakšne cilje želimo doseči z njegovo uporabo. KAJ JE APLIKACIJA DUOLINGO? Duolingo velja za eno najbolj popular- nih aplikacij za učenje jezika na trgu. DRUGI TUJI JEZIK VEDNO IN POVSOD? – DA! Alan Paradiž, prof. angleščine in ruščine, Srednja vzgojiteljska šola in gimnazija Ljubljana Ob pogledu na zastarel in neživljenjski učbenik in delovni zvezek za drugi tuji jezik dijaki lenobno zavzdihne- jo … Je vaš odgovor »Ja, res«? Potem je čas za spremembo in skok v prihodnost, ki je med tem časom postala sedanjost in realnost. Za nas in za generacije mladih, ki jih poučujemo. Čas je za Duolingo! Duolingo velja za eno najbolj popularnih aplikacij za učenje jezika na trgu. 12 Didakta 195 S pomočjo aplikacije se lahko nauči- mo osnov tujih jezikov, pri čemer je vir za učenje angleščina. Aplikacija ponuja učenje jezikov tako za zače- tnike kot tudi za tiste s predznanjem, istočasno pa se lahko uporabniki učijo več jezikov. Začetniki začnejo s prvim sklopom nalog, ostali pa reši- jo uvrstitveni test, ki jih razvrsti na lestvico znanja tujega jezika. Naloge urijo tako bralno kot slušno razume- vanje, pisanje, slovnico in besedišče ter tvorbo (vedno kompleksnejših) stavkov, kar v luči didaktike tujega je- zika pomeni bogato jezikovno kopel,v katero se uporabnik potopi. Naloge se dotikajo jezika na več načinov: preko povezovanja, pre- vajanja v ciljni tuji jezik iz anglešči- ne (ki je izvorni jezik v aplikaciji) in obratno, poslušanja stavkov in zapiso- vanja ali prevajanja le-teh (kot kratek narek); glas v aplikaciji omogoča, da urite tudi pravilno izgovarjavo besed ter intonacijo v vseh oblikah stavkov. Aplikacija je narejena tako, da je tre- ba vsak dan vaditi (na kar nas z zvoč- nim signalom ali elektronsko pošto opomni maskota sova). Pri tem je pomembna specifičnost aplikacije v tem smislu, da si količino nalog vsak določa sam, kar hkrati pomeni mo- žnost, da vsak reši količino nalog, ki jo zmore, želi oz. mu jo narekujeta in določata njegov čas in motivacija (no- tranja ali zunanja), kar implicira tudi nekakšno tekmovanje s samim sabo. Med učenjem (tj. igranjem) ne more- mo preprosto preskakovati nalog (tj. stopenj), saj moramo najprej usvojiti osnove. Aplikacija nas skozi različne tipe nalog povezuje z jezikom tako, da si od vsake vaje zapomnimo čim več, kar doseže na ta način, da pri določeni temi (npr. družina) ponuja naloge vseh vrst (upošteva dejstvo, da imajo učenci različne stile uče- nja), da je odstotek memoriranja čim večji. V jezikoslovju to pomeni bogato »jezikovno kopel«, v katero se učenec potopi. Ob kon- cu (odvisno od hitrosti napredka), ko učenec dokonča vse vaje, ima dovolj znanja, da se v ciljnem jeziku spora- zumeva v vsakodnevnih situacijah in razume osnove jezika, kar ima prak- tično vrednost tudi v resničnem ži- vljenju zunaj šolskih klopi. DUOLINGO KOT UČNI PRIPOMOČEK V RAZREDU IN ZUNAJ NJEGA? Vsekakor. Kot učitelj drugega tujega jezika vidim uporabno vrednost apli- kacije Duolingo v razredu in zunaj njega na več ravneh usvajanja tuje- ga jezika in tudi v genialnosti njene zasnove same, ki upošteva človeško naravo in um. Poglejmo nekaj njenih specifičnosti: (1) Aplikacija razume človeško na- ravo in problem prokrastinacije: če je neka naloga ali zadolžitev razdeljena na manjše, obvladljive dele, se bomo s takšno prepreko prej spopadli in jo tudi prej prese- gli. Duolingo je program učenja tujega jezika razdelil na preko 50 kratkih vsebinskih sklopov, ki so nato še dodatno razdeljeni na kratke podsklope, ki jih rešimo v manj kot petih minutah in jih je mogoče »stlačiti« v odmore za ma- lico, ko čakamo v vrsti na pošti ali pa ko se zjutraj peljemo v šolo. (2) Učenje in usvajanje tujega jezi- ka je dolgotrajen proces, ki traja mesece ali celo leta, kar pomeni, da lahko brez motivacije in samo- discipline hitro obupamo. Tu se vključi igrifikacija (angl. gamifi- cation), ki vzbuja v nas naravno otroško željo po raziskovanju, kar naredi učni proces zanimivejši in bolj oseben, saj vsak učenec (tj. igralec) igra igro, narejeno »po meri« glede na njegove potrebe in želje, ki si jih kreira sam. Duolin- Posameznik si sam določi količino rešenih nalog. Opravljen sklop nalog (na določen dan) Aplikacija je narejena tako, da je treba vsak dan vaditi (na kar nas z zvočnim signalom ali elektronsko pošto opomni maskota sova). Didakta 195 13 go “igrica” igralca spodbuja, da je aktiven v procesu učenja (saj tek- muje s samim sabo ali z drugimi kot v računalniški igrici) in skozi to avtonomnost prevzema odgo- vornost za svoje učenje, napredek in znanje, vsaka na novo usvojena stopnja (tj. spretnost) pa prinaša občutek zmage in zadovoljstva. Aplikacija preoblikuje običajno, tradicionalno usvajanje jezika v zaporedje jedrnatih nalog, kar dela učenje prijetnejše, zaradi sis- tema točkovanja, napredovanja po lestvici, odklepanja novih sto- penj in treh življenj pa vse skupaj spominja na računalniško igrico, ki nas lahko zasvoji. Uporabnik za vsako opravljeno nalogo prejme točke (oz. jih za napačen odgo- vor izgublja). Spretnost je usvoje- na, ko uporabnik reši vse naloge, povezane z določeno spretnostjo. Tedaj se sklop obarva zlato. Upo- rabniki skozi učenje oz. igro za zaključene posamezne sklope slu- žijo zlatnike lingot in so dodatno nagrajeni, če naloge rešujejo se- dem dni zapored. S temi zlatniki lahko v »trgovini« trgujejo in od- pirajo nove možnosti za razširitev igre (tj. učenja). (3) Aplikacija Duolingo ne porablja časa za razlago slovničnih struk- tur, ampak je usmerjena na izgra- dnjo besedišča preko (preprostih) stavkov in tudi slikovnih iztočnic, ki pomagajo pri usvajanju osnov- nih samostalnikov. Igralec se torej znajde sredi situacije (tj. jezikov- ne kopeli), v kateri mora najti pravi odgovor v nalogah branja, pisanja, poslušanja in tvorjenja govorjenega besedila takoj in na licu mesta, pri čemer postopo- ma uvaja nove besede v že znane strukture. Vse to posnema resnič- no življenjsko situacijo. Vsaka ne- uspešno rešena naloga se obarva rdeče, opremljena pa je tudi z gumbom »diskusija«, kjer sodelu- joči pripišejo svoj argument oz. razlago za pravilen odgovor (ki se tudi sicer izpiše) in tako omogo- čijo, da igralec razume, zakaj je njegov odgovor napačen. Naloge se med sabo povezujejo in preže- majo in jezik se gradi po principu snežene kepe ter postaja vedno bogatejši in kompleksnejši. (4) Duolingo razvija vse štiri jezi- kovne spretnosti, skozi katere uri besedišče in slovnico. Aplikacija vsebuje naloge pisnega sporo- čanja (po nareku ali prevodu), razvijanja in urjenja govornih spretnosti in izgovarjave ter in- tonacije v stavku, ki torej na več načinov prepletajo besedišče (združeno v smiselne pomenske družine, da je pomnjenje lažje) in slovnične zgradbe. Naloge tako pokrivajo raznolike kontekste in se »dotikajo« jezika z vseh strani, kar je za usvajanje jezika ključno. – Čim več je kanalov, skozi katere jezik prihaja do nas, bolj bogata je jezikovna kopel, hitreje in bolj efektivno in v krajšem času se ne- česa naučimo. Naloge se razveja- jo v obliki drevesa in si sledijo po zaporedju od lažjih k težjim, kjer je integriranih vse več besednih sklopov in slovničnih zgradb, ki so združene v karseda življenjske situacije. (5) Kot učitelj tujega jezika vidim veliko vrednost tudi v sami za- snovi aplikacije, saj zbira podat- ke o reševanju uporabnika (iz angl. “data-based”), kar pomeni, da tiste slovnične strukture ali besedišče, ki učencu povzročajo največ težav, le-ta večkrat rešuje, in sicer vse dokler jih povsem ne usvoji. Primer: Neka slovnična struktura je zahtevnejša, zato se pojavlja tudi v drugih vsebinskih sklopih (npr. hrana) in pogosteje. Na ta način je učenec soočen z dejstvom, da bo strukturo moral usvojiti, če želi napredovati na naslednjo stopnjo. Ko je vrzel v znanju zakrpana, se ta struktura pojavlja enako pogosto kot druge. (Začasno) zlato obarvana spretnost Spremljanje napredka in količine rešenih nalog učencev (lestvica vodilnih) 14 Didakta 195 Vsak učna izkušnja s to aplikacijo je torej drugačna in personalizira- na, narejena po meri uporabnika. (6) Kot smo zapisali, aplikacija Duo- lingo posnema naravno učenje in memoriranje jezika. Del tega uče- nja je tudi pozabljanje, kar pome- ni, da je vsebine treba nenehno utrjevati, da jih povsem ponotra- njimo. Funkcija (a) strengthen bar se odziva na ta naravni proces pozabljanja, saj aplikacija »izra- čuna«, kako dobro so spretnosti zasidrane v spominu uporabnika (slika 3). Sčasoma se stopnja zasi- dranosti v spominu zmanjša, kar uporabnika spodbudi, da vnovič reši isti vsebinski sklop, prikliče pozabljeno snov in jo utrdi, sicer ne more napredovati v naslednje stopnje. Utrjevanje lahko poteka tudi bolj celostno, s pomočjo mo- žnosti (b) strenghten skills, ki in- tegrira strukture in besedišče že vseh usvojenih, predelanih spre- tnosti. Ko je sklop obarvan zlato, spretnost vnovič obvladamo, vse dokler ne dosežemo konca »igre«, tj. kritične mase besed (tj. okrog 2000 besed in struktur), ki omo- gočajo osnovno sporazumevanje in razumevanje jezika v resničnih življenjskih situacijah. (7) In uporabnost v šoli? Posebna funkcija »Duolingo za šole« učite- lju omogoča, da zbere vse učence v virtualni razred in spremlja nji- hov napredek pri usvajanju jezi- ka. Uporaba aplikacije v razredu (in zunaj njega v obliki domačih nalog) omogoča notranjo diferen- ciacijo: ker so učenci avtonomni uporabniki, si sami določajo koli- čino nalog in s tem težavnost in čas, ki ga bodo vložili v reševanje nalog. Učitelj lahko alternativno določi čas, do katerega pričaku- je, da učenci rešijo določeno ko- ličino nalog oz. dosežejo stopnjo znanja, ter spremlja lestvico na- predka (slika 4). Duolingo pa ne omogoča samo učenja jezika, ampak je hkrati tudi pripomoček za prevajanje. Ko uporabnik gra- di in razširja besedišče, aplikaci- ja ponuja kot dodatno možnost tudi prevajanje resničnih besedil s spleta. Uporabnik deli z ostalimi svoj prevod in skupnost glasuje za najboljši prevod. SLABOSTI APLIKACIJE V LUČI DIDAKTIKE POUČEVANJA TUJEGA JEZIKA Kljub številnim prednostim, ki jih ponuja aplikacija Duolingo, je na mestu izpostaviti tudi morebitne za- držke pri njeni uporabi. (1) Začetne stopnje oz. naloge v apli- kaciji so sestavljene pretežno iz osnovnih besed in fraz, kar upo- rabniku omogoča, da postopo- ma, besedo za besedo gradi jezik v enostavčne, enostavne povedi – v tem smislu je tak način odlična popotnica za naprej. Kljub temu velja pripomniti, da so pogosto to osnovni stavki, ki so v resnič- nem svetu kot “fraze preživetja” neuporabni (npr. Mačka je črna namesto Kje je hotel?). “Fraze preživetja” se sicer pojavijo ka- sneje, a morda prepozno. (2) Aplikacija postavlja igralca na sredo jezikovne kopeli, v kateri mora najti pra- vilni odgovor kar takoj in na licu mesta, kar posnema re- snično življenj- sko situacijo. Težava pa lah- ko nastane (od- visno od tujega jezika, ki se ga učimo) zaradi manka strukturi- ranih slovničnih pravil in navo- dil za rabo. Drži, da jih aplikacija pokriva skozi množico nalog, a brez dodanih razlag o tem, ka- kšna je njihova namembnost v rabi, kar lahko pri igralcu pov- zroča frustracijo, saj pri učenju le poskuša, kako priti do rešitve, strukture pa ne zna postaviti v širši kontekst jezika. Kot učitelj in uporabnik sicer razumem, čemu takšen pristop: aplikacija namreč želi posnemati narav- ni proces učenja novega jezika otroka (tj. imitirati jezikovno ko- pel usvajanja maternega jezika). Zato je na tem mestu je učitelj ključni deležnik učnega procesa, ki s svojim znanjem dopolnjuje vsebine aplikacije in jih postavlja v kontekst, dijaka pa usmerja z razlago, čemu je struktura name- njena in kdaj se uporablja, ali pa dijaka napoti, da v drugih virih sam razišče primere rabe neke strukture. (3) Ker je Duolingo aplikacija, se lahko zgodi, da so nekateri pov- sem verjetni in pravilni (saj je- zik ni črno-bel sistem pravilnih odgovorov) odgovori tretirani kot napačni, saj jih program ne prepozna kot ustrezne. Na tem mestu je učitelj zopet neodtujljiv člen učnega procesa, saj učencu pomaga ugotoviti, ali je njegov odgovor res pravilen oz. napačen in zakaj je temu tako. (NA)UČITI SE JEZIKA (LE) Z UPORABO APLIKACIJE DUOLINGO? Strokovnjaki na področju jezika so si enotni, da je potrebno najprej defi- nirati vprašanje, kaj pomeni znati tuji jezik. Odgovor ni enoznačen in je odvisen od po- sameznika in nje- govih potreb. Za nekoga, ki se želi naučiti osnovnih fraz sporazumeva- nja, vprašati za pot ali naročiti hrano in pijačo oz. se znajti v življenjski situaciji v tujem okolju, je aplikacija odličen pripo- moček za učenje – hkrati pa, razu- mljivo, tak človek samo z znanjem, pridobljenim preko aplikacije, ne bo pisal esejev. Aplikacija Duolingo kot celota omogoča prvo, pri čemer sta ključnega pomena tudi individual- na motivacija posameznika in hkrati njegova disciplina, da vsakodnevno rešuje naloge. Sklenemo lahko, da bo aplikacija Duolingo kot učni pri- pomoček najbolj produktivna, ko bo del večjega, kompleksnejšega uč- nega procesa, katerega koordinator Strokovnjaki na področju jezika so si enotni, da je potrebno najprej definirati vprašanje, kaj pomeni znati tuji jezik. Didakta 195 15 je učitelj. Učitelj kot »animator« naj naredi učenje tujega jezika karseda raznoliko, odprto in dinamično in le-to naj izhaja iz čim večjega števi- la virov in naj ne bo omejeno le na pouk. Na ta način učenec najde vir ali pristop, ki mu najbolj odgovarja, in med vsemi možnostmi tudi izbira in si učenje kroji po lastni meri ter ga personalizira – na ta način bo za uče- nje tudi najbolj mo- tiviran in uspešen. Digitalizacija je povzročila preobrat tudi na področju poučevanja. Naš namen je izobraziti generacijo, ki je rojena v svet digital- nega in ki od učitelja pričakuje, da ji bo kos. Učinkovitost pouka druge- ga tujega jezika od učitelja zahteva tudi posluh do učenca, ne le strokov- no znanje na predmetnem podro- čju. Uporaba aplikacije Duolingo kot učnega pripomočka za utrjevanje in usvajanje snovi učenca notranje motivira in postavi v fokus učnega procesa, pri čemer učenec tekmuje s samim sabo ali z drugimi in si sam določa izzive. Prednosti so številne: aplikacija Duolingo ne bo motila že tako natrpanega učnega načrta, am- pak bo pomenila le nov, izvirnejši in kreativen pristop k ponavljanju in memoriranju novih struktur, pisa- nju domačih nalog, s tem pa odmik od rutine, saj je platforma zastavlje- na kot računalniška igrica. Učenci bodo ob avtonomnem učenju – ki bo komplementarno nalogam »klasične- ga« pouka, ki ga učenje jezika seve- da vsekakor zahteva – notranje bolj motivirani in bodo tako ponotranjili več znanja in usvo- jili več jezika. Ker pa velja, da učenje recipročen proces, kjer sodelujeta uči- telj in učenec, sta povratna informa- cija in evalvacija, tudi ko gre za uporabo aplikacije Duolingo, ključni. Literatura Codre-Rado, An. Can I Successfully Le- arn a Language Online? Dostopno na https://www.theguardian.com/edu- cation/2014/feb/21/can-i-learn-a-lan- guage-online, 10. 9. 2017. Eytan, A. Thorough Duolingo Review after Finishing all of French. Dostopno na http://snarkynomad.com/a-thorou- gh-duolingo-review-after-finishing- -all-of-french/, 28. 9. 2017. Johnson, M. (2000) New Roles for Educators. Dostopno na http:// m f f . o r g / e d t e c h / a r t i c l e . t a f ? _ function=detail&Content_uid1=290, 25. 9. 2017. Junge, K. (2007) What Are the EU and Member States Doing to Address Digi- tal Literacy? E-Learning Papers. Dosto- pno na http://www.elearningeuropa. info/files/media/media14196.pdf, 10. 6. 2012. Levy, P. (2000) Cyberculture. Minne- sotta: University of Minnesota Press. Marentič Požarnik, B. (2000) Psiholo- gija učenja in pouka. Ljubljana: DZS. Pallof, R. M, in K. Pratt (1999) Building Learning Communities in Cyberspace: Effective Strategies for the On-line Clas- sroom. Jossey-Bass Publishers. Šink, J. Prihodnost učitelja in šole. Do- stopno na http://www.frodx.com/2012/04/30/pri- hodnost-ucitelja-in-sole/, 28. 8. 2017. Žolnik, N. (2011) Učitelj pri usvajanja digitalne pismenosti pred velikim izzivom. Delo. Dostopno na http:// www.delo.si/druzba/delova-borza-de- la/ucitelji-pri-osvajanju-digitalne-pi- smenosti-pred-velikim-izzivom.html, 29. 8. 2017. Aplikacija Duolingo ne bo motila že tako natrpanega učnega načrta, ampak bo pomenila le nov, izvirnejši in kreativen pristop. Didakta 195 5 VARNOST OTROK V ŠOLI V NARAVI JE NAJPOMEMBNEJŠA. V 25. leti delovanja CŠOD ni bilo nobene poškodbe s trajnimi posledicami. w w w .c so d .s i CŠOD Z VAMI V NAJBOLJŠI UČILNICI NA SVETU – V NARAVI. Šola v naravi s kanuji in kajaki na rekah in morju, s kolesi po kolesarskih in gozdnih poteh, na smučišču, v hribih in gorah, v gozdu in na travniku. w w w .c so d .s i w w w .c so d .s i Park Škocjanske jame – del svetovne dediščine UNESCO Regijski park Škocjanske jame leži na matičnem Krasu, kjer ime pokrajine pišemo z veliko začetnico, saj so raziskovalci prav na tem območju začeli sistematično in strokovno odkrivati in razlagati kraške pojave. Park skrbi tako za zaščito in ohranjanje naravnih vrednot ter kulturne dediščine, ki je zaradi svoje enkratnosti vpisan na Seznam svetovne dediščine pri UNESCU, kot tudi za prepoznavnost in razvoj tega območja. Obisk Parka Škocjanske jame je mogoč vse leto, vse dni v tednu. Jame skozi vse leto zadržijo isto temperaturo, v jesenskem in zimskem obdobju pa je zrak v jami še bolj čist in svež. Meglic, ki so poleti prisotne v jami, pozimi običajno ne vidimo, saj je temperatura v notranjosti podzemnih dvoran in v udornih dolinah skorajda izenačena. Od časa do časa pa jamski zrak še dodatno prepiha kraška burja. V tem obdobju je običajno voda v reki Reki višja, tako da obiskovalec že od daleč sliši njeno mogočno šumenje v kanjonu. Še dodaten razlog za obisk Škocjanskih jam v zimskem času so številne promocijske akcije. Več informacij boste našli na spletni strani parka: www.park-skocjanske-jame.si. Po parku se lahko še sprehodite po Učni poti Škocjan, ki vas popelje po osrednjem delu zavarovanega območja in je še posebej zanimiva za šolske skupine. Informacije in rezervacije za ogled skupin: Park Škocjanske jame, Slovenija E: psj.info@ psj.gov.si , T: 05/70 82 110, 05/70 82 104 www.park- skocjanske- jame.si