Poštnina plačana v gotovini. _ Leto XM št. 5. (»jutrou xix., st. z; a> Ljubljana, ponedeljek 31. januarja 1938 Cena 2 Din Lpravmslvo ujtioijaim. Knafljeva 5 - Telefon št 3122. 3123, 3124, 3125. 3126 Inseratnj oddelek: LJubljana, Selen« burgova ui. — Tel 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon St. 2455. Podružnica Celje Kocenova ulica 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru št 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum- eartneria. Ponedeljska izdaja »življenje in svet" Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ul. B. Telefon flt. 3122, 3123 3124. 3125 in 3126. Ponedeljska Izdaja »Jutra« iztiaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča ne posebej in velja po pošti prejemana Din 4.-. po raznaSal-cih dostavljena Din 5.- mesečno. Maribor Grajski trg St. 7. Telefon št 2440. Celje, Strossmayerjeva uL L Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarif u. ANGLIJA POZNA SVOJO DOLŽNOST če pride do nove vojne, bo na strani svojih prijateljev zastavila vse sile za obrambo demokracije Kodanj. 30 jan. d. Zunanjepolitični sotrudnik »Daily Telegrapha«. mr. Gor-don Lennox. ki ima zelo dobre zveze z angleškim zunanjim ministrstvom, je imel včeraj na sestanku danskih politikov in gospodarstvenikov predavanje o stališču Anglije do perečih mednarodnih problemov Njegovo predavanje j* bu diio =dlnc pozornost. ker postavlja vso angleško politiko v docela drugo luč V svojem predavanju je Lennox med drugim naglasil, da je italijansko-abe-sinski konflikt dokazal neizvedljivost načela kolektivne varnosti Zato se an-l^eška politika vrača k nr^dvoinemu načelu ra^otežja velesil Trikot Rim -Berlin - Tnkio .■»? ie <=icer nadel naziv protikomunistične tvorbe toda to je 'e zunanja etiketa V remici je to proti-demokratič^o blok C'1i Jannrske je izpodrivanje be^ rase na Dalinem vzhodu. C^1 va v Pod.mavju in ustvaritev interesnega nori-nčja. ki bi cpcr^io od Severnega do Črnega moria cilj Ttalre pa je ustanovitev rim^Vepa im-npriia ob Sredozemskem i..orju. ki bi obsegal tudi Egipt. Nobeden teh ciljev se ne da doseči brez uporabe sile. Politika tega trikota stremi za tem, da se povsod na svetu oslabi položaj Anglije in te taktike se poslužujejo tudi napram drugim državam. ki so napoti niihovim ciljem Tež-koče, s katerimi pa morajo predvsQm računati, so v glavnem v skupnem po-manikaniu re~2rv. k: bi jim omogočale voditi tudi dolgotrajno vojno Druga ^ežkoča je v tem. da svoi«3 politike med-seboino ne morejo -^raviti docela v *klad Nemčija danes še ni tako daleč da bi mogla voditi politiko, za katero bi r >p!a riskirati tudi voino Italija ie to že dosegla in smatra danes, da lahko vodi voino na strani dn?im so se na kanonskem puške malo prezgodaj sprožile. Važen za presojo noložaia je vojaški Tauk IH Cfrf Ifl rsor-rirtt 'tab iz dr^avMapcVe voine da 'o namreč pri eT>aVi s+PTilčni moči in ori enaki nKoroži+vi ^He b^ari*3 vedno rnor-^e kakor na sile napadalca *e hi nričlo do nove evrn**=ke vnine, ie ? posebi.im nnn^arkoir par^as?] Tjpnriov — .—n«. -> t™'-'--- -An/, r* o bi Anglija ostala na strani, pa četudi bi si Neničija še tako prizadevala, da bi Anglije ne izzivala. Anglija ne more dopustiti, da bi bile poražene države, ki so njene prijatoHice in ki vodijo isto politiko. kf»kor Anglija Z vso svojo silo se bo Anf*'iia zonprsfavila vsakemu takemu poi7k?io"?l "»s. ko linmo spregovorili tako da nas bodo morali vsi razumeti. Med Anglijo in Francijo vlada pooolno so^asie o tem. da mora Nem^iia ronet koloniie. Ne zato. ker Nem?i*a trdi. da ima do tega pravico, in tudi ne samo za ceno. da Hi Nem?"a ko"-nn mirnvula. So l'"die. ki trde. da spa^a nprnir k vsaki diktaturi, da so i7i»ri>('' '»n«roi ra ohra- nitev teps sistema in da za- radi teca Fvrooa nikds»r ne ho nrišla do ♦o docela napačno naziranje. Pa četudi bi bilo fo rf*s. po*om je tndi »dekadentna« Ansrliia še v«d*»n v stanju, boriti se za člja slavi Hitlerja Po vsej Nemčiji so priredili na peto obletnico režima velike svečanosti Berlin, 30 januarja. AA. Po vsej Nemčiji so danes praznoval' petletnico narodno socialistične vlade Vsa mesta in vse vasi so bile svečano okrašene z zastavami Nemški narod je sijajno proslavi! peto obletnico prevzema oblasti po vodji države in državnem kancelarju Adolfu Hitlerju. V Berlinu so se pričele proslave z defi-fejem vojaških in socialističnih godb po glavrnh u'ičah Glavna točka dopoldanskega programa proslave pa je bil govor, ki ga je imel po radiu propagandni minister dr. Gobbels. Niegov govor je bil v prvi vrsti namenjen nemški mladini. Dr Gobbels je obrazložil težko borbo narodnosocialistične stranke v časih, ko je še kazalo, da smotri ki so danes že doseženi, niso nič dru gega. kakor lepe sanje daljne bodočnosti Kakor sanje, je dejai dr Gobbels. je izgledala težnia narodnega socializma da postane Nemčija spet močn.i m silna da si spet zagotovi primerno mesto, ki ji pripada v krogu evropskih narodov in da se v Nemčiji sam' ustvarijo življenjski pogoji, pod katerimi si bodo Nemci lahko ustvarili srečnejše življenje Vse to pa je danes že doseženo, je dejal minister di Gobbels. V zaključnem delu svojega govr ra je pozval nemško mladino, naj neumorno dela in se uči. da bo vse bolj sposobna ia balkonu predsedniške palače, pozdravljen z orkanskim aplavzom. Nekaj minut je Odzdravi jal in se zahvaljeval za ovacije, ki so mu jih množice.priredile. Nato se je spet umakni! z balkona, toda spričo vedno novih ovacij, se je moral znova pojaviti na njem TeJaj je bil v družbi propagandnega ministra dr. Gobbelsa in tudi tedaj so množice priredile vodji države znova nepopisne ovacije. Zvečer je bila prirejena velika baklada, v kateri so sodelovale vse hitleijevske organizacije. Vsi današnji nemški listi so objavili navdušene članke o pomenu narodno socialističnega režuna in o njegovih uspehih, doseženih na notranje in zunanje političnem področju. Vsllk uspeh republikancev Severno od Teruela so 40«000 frankovcev odrezali od zaledja in jim grozi obkolitev Pariz, 30 jan. d Po poročilih, ki so pri- i stične postojanke. Včerajšnje borbe so bile 4PTil'il i r\ v-rpraicniik k.i.knt, n*<; Tn ' spela semkaj o včerajšnjih borbah pri Te ruelu. se je republikanskim četam posreči-o presekafi cesto in železniško progo, ki vodi iz Teruela proti Saragosi Na ta način ie 40 000 mož frankovskih čet odrezanih od zaledja in jim grozi obkolirev Severno 5d Teruela so repuhhkanske čtte zavzele io hudi borbi glavno cesto in padle fran-nyi. Oficielna objava zaroke bo izvršena v smislu določb čiena 89. albanske u^lave na izredni seji parlamenta, ki-ie sklvana za jutri dojiol ine ol> 10. Bodoča albanska kraljica je pripadnica naj-bouat^iš^ madžarske aristokracije. Poleg oirromnih po^stev na Madžarskem ima tudi velika pos»*t\a na češkoslovaškem. Kdai l»o noroka še ni določena V tem po-gl-»du olfc-lo^aic namreč že težkoče ki jih morajo poprej odstraniti Grofica Apponyi je katoličanka, kralj Zogu pa ie diuslimao. Vatikan do^edaj že ni dal dovoljenja za ta zakon. V Vatikanu so v tem pogledu zelo rezervirani; pri tem opozarjajo na tolganski primer, kjer je Vatikan dal svoj pristanek za poroko kralja Borisa ki je pravoslavne vere. z italijansko princeso Ivano, toda pod pogojem, da se otroci iz tega zakona vzgajajo v katoliški veri. Te določbe pa se r Bolgariji niso držali. Za enkrat še ni zmno, kako bo to vprašanje rešeno. Ni pa izključeno. da bo grofica ApponJa prestopila v mo-hamedansko vero. icescu desavuiran Ministrski predsednik Goga odklanja vsako popuščanje napram Židom in grozi z odpovedjo manjšinske pogodbe ženeva, 30. jan. d Med Rumunijo in Društvom narodov je prišlo do zelo resnega konflikta v vprašanju rumunskih Židov. Prvotno je zavzemal rumunski zunanji minister Micescu zelo spravljivo stališče in je dal zagotovilo, da bo Rumunija revidirala svoje ukrepe proti Židom. Sedaj pa je ministrski predsednik Goga de-savuiral zunanjega ministra ln mu naroČil, da mora docela izpremeniti svoje stališče Spričo pomirljivega stališča Mice-sca je svet Društva narodov prvetno sklenil, da se pritožbe Židov zaradi postopanja rumunske vlade izroče odboru trojice, v katerem bi bili iranski delegat ter angleški in francoski zunanji minister. Sedaj pa je Micescu izjavil, da na to ne more pristati. To postopanje Rumunije je izzvalo v krogih Društva narodov veliko nevoljo. Eden in Delbos sta zaman posredovala pri Micescu. Rumunska vlada noče ničesar slišati o obravnavi židovskih pritožb in je zagrozila, da bo odpovedala pogocJbo o zaščiti narodnih manjšin. Zastopniki židovskega kongresa so poslali tajništvu Društva narodov spomenico, v kateri ostro kritizirajo stališče rumunske vlade, češ da hoče zavreči obravnavo o židovskih pritožbah in se izogniti obveznosti, ki jih je svečano prevzela. židje slej ko prej zahtevajo takojšnjo ukinitev vseh ukrepov proti Židom, ki niso v skladu s pogodbo o zaščiti narodnih manjšin. Kakor se je zvedelo, sta Eden in Delbos opozorila rumunskega zunanjega ministra, da se bosta francoska in angleška vlada obrnili naravnost na kralja Karo La, če ministrski predsednik Goga o« bo odnehal. Pol milijona Rusov pripravljenih na vzhodu Ruski predlog za zavezništvo z Anglijo v skupni borbi proti Japoncem London, 30. jan. d. Z veliko pozornostjo zasledujejo v londonskih diplomatskih krogih pogajanja, ki se vodijo med Anglijo in Rusijo. Kakor se doznava je ruski komisar za zunanje zadeve Litvinov ob priliki zasedanja sveta Društva narodov predlagal angleškemu zunanjemu ministru Edenu. da bi Rusija podpirala Anglijo na Daljnem vzhodu, če prevzame Anglija jamstvo za ruske meje v Evropi. Litvinov je podrobno obvestil angleškega zunanjega ministra o sovjetskih pripravah na Daljnem vzhodu, kjer ima Rusija že sedaj pol milijona svojih najmodernejše opremljenih čet. V kratkem bo poslanih na kitajsko in mandžursko mejo še nadaljnjih devet divizij v popolnem vojnem sestavu. Tudi rusko pomorstvo je pripravlieno, prav tako pa razpolaga Sovjetska Rusiia na Daljnem vzhodu s številnim letalstvom, tako da more uspešno zaščititi svoie in angleške interese. V angleških krogih so glede tega predloga zelo rezervirani, ker angleška vlada noče pristati na nobene nove obveznosti, če* ravno bi ji bilo sodelovanje Rusije v bor* bi za zaščito svojih Interesov na Daljnem vzhodu zelo dobrodošlo. Pogajanja se bodo nadaljevala sedaj v Londonu, kamor je snoči odpotoval Eden iz ženeve, da obvesti o teh predlogih angleško vlado. London, 30. jan. d. Veliko razburjenje je izzvala izjava, ki jo je dal poveljnik japonskih čet v Šanghaju general Ma-cui. Dejal je, da je Japonski kitajsko ozemlje neobhodno potrebno in če se bo Anglija temu protivila, potem mora priti do resnega spopada med Japonsko in Anglijo. Japonska je na to pripravljena, ker je trdno odločena doseči zastavljene cilje. Angleški poslanik v Tokiu je zahteval od japonske vlade pojasnila ln je verjetno, da bo Anglija proti tej izjavi ostro protestirala. V tokijskih diplomatskih krogih gledajo z vedno večjo skrbjo na naraščajočo napetost med Japonsko tn Anglijo. Zadriižno sanacijsko posojilo izročeno Zadružni zvezi Nedeljski »Slovenec« poroča, da je bilo , večino tega denarja naložila pri Zadružni posojilo v višini 63 milijonov dinarjev pri j gospodarski banki, menda okrog 120 milijo-Poštni hranilnici, za katerega obrestovanje ' nov. kjer je denar zamrznil. in amortizacijo je prevzela garancijo dravska banovina realizirano in v soboto izplačano Zadružni zvez: v I jubljani. »Slovenec« utemeljuje ta ukrep s tem, da ima ogromna večina kmečkih zadrug svoje naložbe odvisnega denarja pri Zadružni zvezi, k; bo sedaj postopoma začela izplačevati zadrugam in tako obnovila obtok j milijonov, denarja. Kakor znano, je Zadružna zveza Podeželsko kreditno zadružništvo je prt nas organizirano v dveh zvezah. Pri Zadružni zvezi je 677 kreditnih zadrug, pri Zvezi slovenskih zadrug pa 378. Od skupno vsote 450 milijonov odstopljenih kmečikih dolgov odpade na Zadružno zvezo 300 milijonov, na Zvezo slovenskih zadrug pa 150 Zopet velik finančni škandal v Franciji Pariz. 30. jan. AA. Policijski organi so izvršili danes strogo hišno preiskavo v Tudi današnja številka ponedeljskega »Jutra" ima za prilogo tedensko revijo »ŽIVLJENJE IN SVET« z naslednjo vsebino: Kljukasti črv, povzročitelj najbolj razširjene bolezni (dr. Mak* Kremžar) — Prvi Evropci na Japonskem — Najhujša bolezen — Razburjena dežela — Jabolčni plhi — Gledališče v Italiji — »Kull min Aliah« (Beduinska tragedija) — Trije mušketirji — Emanuel S we d en bor g (dr. Vlad. Travner) — Monolit na otočja Fidži — Jugoslovan o Kitajcih — Mrtvo mesto — Spomin m Otona Župančiča, šestošolca (dr. St. Lapajne) — Pesnik in državna banka — Fofoamater — Fila-telija — Razsvetljava na avtomobilskih cestah — Problem vojiko\ najemnikov Praktične novote — šah — Za bistre glave — Stavbni načrt prostorih društva francoskih poljedelcev, Id , js bilo ustanovljeno pred 8 leti na iniciativo bruseljskega bankirja Andreea Puillea in Francoza Henryja Sarpentiera. Društvo si je zastavilo za smoter pridobitev kreditov za francoske poljedelce. Izdalo je blagajniške bone za 3 milijone frankov in jih p'asiraIo med kmečkimi posestniki po Vzhodni Franc«ji. Poleg tega se je zadolžilo še na druge načine. Zbralo je v celoti okrog 10 milijonov frankov, s katerimi se je spočetka sku=alo lotiti špekulacij s tujimi devizami. Ko pa je pred kratkim zašlo v finančne težave so oblasti dognale, da v blagajni ni na razpolago niti 1000 frankov, bodisi v vrednostnih papirjih ali v go^vini. Proti PuiHeu in Sarpentieru je bila izdana tiralica. Belgijca so prijeli, Sar-pentier pa je zbežal v tujina Beograd. 29. jan. A A. V imenu Ji j. VeL kralia Patra II.. je bila z ukazom kraljevih namestnikov na osnovi čl. 30 ustave odpuščena krivda Božinu Simiču, pohotnemu podpolkovnika v pokoju. »JUTRO«, ponedeljska izdaja S Ponedeljek, 31. L 1935. Kronika od sobote do ponedeljka Ljubljana. 30 januarja. V soboto zvečer je rosilu ln dunajska vremenska napoved je tudi za nedeljo obetala v dolinah dež v planinah pa sneg Nu, p= je ponoči potegnil sevei in zjutraj smo imeli spet poledico. Popolne je sicer zopet nastala odjuga Prej zamrzle suhe ceste so postale na mah mokre in blatne, da so bili izleti in sprehodi v okolico neprijetni. Zato ni čudno, da so Ljubljančani raje ostali doma in polnili gledališča, kavarne in kinematografe. Sicer je pa nedelja potekla brez posebnih dogodkov, mirno in brez večjih nesreč. Žrtev poledice je postal učitelj Anton Vo-dopivec z Drenikovega vrha štev. 12, ki je na strmi poti padel in si nalomU nogo. Reševalci so ga prepeljali v bolnišnico. Prav tako 9-Ietnega Franca Kostanjevca, želez-ničarjevega sina iz Ortneka na Dolenjskem, ki je pri padcu debil resne notranje poškodbe. V Radoljici je posestnik Avsenek čistil puško, o kateri ni vedel, da je nabasana. Orožje se je nenadno sprožilo tn je krogla zadela njegovega triletnega sinčka h ranča v trebuh. Otroka so pripeljali v bolnišnico. Kako se je meja zaprla ln odprla Mali obmejni promet in avstrijska politika Gornja Radgona, 30. januarja Od sobote dalje se mali obmejni promet na črti od Radgone do koroške meje spet v redu razvija. O vzrokih šestdnevne prekinitve m o preklicu zapore smo ugotovili naslednje podrobnosti. Avstrija je zaprla mejo za osebni promet z motivacijo, da gre za varnostne ukrepe pred prenašanjem bolezni slinov-ke in paiMjevke, ki da se je pojavila v doinjelendavskem srezu že pred dobrim mesecem Zapora meje na avstrijski strani pa je bila* pretekli ponedeljek 24. t. m. opoldne izvedena tako nenadno, da je bilo kršenje obmejnega sporazuma na avstrijski strani očitno. Vedelo se je, da strogi ukrepi niso v nikaki zvezi s pojavom parkljevke in slinovke na naši strani. temveč da tiči za grmom čisto drugačen zajec. Nezadovoljstvo obmejnega prebivalstva na avstrijski strani je privabilo v obmejno Radgono deželnega glavarja dr. Steptana, ki je hotel na lastna ušesa slišati težnje obmejnih krogov. Med tem ko so zlasti mali ljudje p redna šali upravičene želje in prošnje po vrnitvi takozvanih »Hausstandskaret« v onem obsegu, kakor so bile pred letom 1933, so obrtniški in trgovski krogi zahtevali na drugi strani ukinitev še obstoječega malenkostnega števila teh kart, dokler Jugoslavija ne dopusti svoj m državljanom v takozvani 10-kilometerski obmejni coni večjega uvoza življenjskih in dragih manjših potrebščin v malem osebnem obmejnem prometu v vrednosti do 10 S. odnosno 50 do 80 di-naijev v naši valuti Hoteli so na ta način vplivati na razvoj trgovinskih pogajanj. Pri tem pa nikakor niso pomislili da je nažemu obmejnemu prebivalstvu itak dovoljen nakup raznih manjših potrebščin (izvzeti so monopolni in trošarin- ski predmeti), vendar pa se naše obmejno prebivalstvo te ugodnosti ne more posluževati zaradi previsokih avstrijskih cen. Vsak mali člevek pač kupuje svoje potrebščine tam, kjer so cenejše. Na prvi pogled je torej jasno, da so ukrepe avstrijskih obmejnih oblasti izpo-slovali le obrtniški in trgovski krogi v obmejnem ozemlju, ki so se za to borili že vsa leta doslej. Avstrijsko obmejno prebivalstvo pripisuje posebno »zaslugo« teh ukrepov oblasti znanemu trgovcu Rudolfu Satlerju v Radgoni in njegovim somišljenikom. Ker pa so met temi tudi znam dvolastniki. ki imajo na naši strani 'epa vmogradna posestva, je veliala zapora meje samo za naše državljane in za male ljudi iz Avstrije, ki so posedovali tako-zvane i Hausstandfkarte«, med tem ko so dvolastniki iz Avstrije lahko mirno Ln ob vsakem času šli čez mejni most ter se sprehajali na svojih vinogradnih posestvih na naši strani. Ce bi bilo šlo avstrijskim oblastem za kakršnekoli varnostne ukrepe zoper slinovko ln parkljevko, bi bili pač uvideli, da lahko bolezen prenašajo tudi avstrijski dvolastniki. Kratko: ob izgonu nekaterih haosburških bujskačev Iz Jugoslavije je bilo ugodeno obmejnemu trgovstvu in obrtništvu v Avstriji, ki od leta do leta nazaduje, in prišla je zapora. Da se pa izigravanje obmejnih pogodb prepreči, so posegle vmes naše obmejne oblasti z represalijami in so v petek 28. t. m opoldne zaprle mejo brez izjeme za ves obmejni promet, tudi za dvolastnike. Razen tega so odredile tudi izgon treh avstrijskih državljanov v obmejni coni, kar je bila le neznatna revanža Avstriji za njene številne izgone naših ljudi iz Avstrije ki so bili v teku zadnjih let poslani preko meje na našo stran. Repre-salije so bile učinkovite, takoj naslednji dan (v soboto) se je meja spet odprla. Na pomoč železniškemu delavstvu Spomenica o moralnem in gmotnem propadanju celili družin Ljubljana, 30. januarja Udruženje jugoslovenskih železničarjev v Ljubljani je pravkar razposlalo na pristojna mesta obširno spomenico, v kateri izčrpno navaja, kako je tre.ia rešiti bednega železniškega delavca pred moralnim in materialnim poginom. Spomenico je odobril oblastni odbor UJN2B v Ljubljani na svoji seji 11. t. m. s sklepom, da jo razmnoži in razpošlje vse povsod, kjer se da pomagati danes najbolj rpeAerru železničar ju-delavcu in s tem celoti narodovega življenja. Gre za postopno odpravo bednega stanja železniškega delavstva v območju ljubljanskega ravnateljstva. življenjski standard že!?zničarskega delavstva ie padel zelo nizko. Njegovi dohodki ro tako majhni da je način njegovega življenja zelo preprost. V večini primerov je mož s svojo družino v stanju stalnega duševnega bi gmotnega propadanja. Nagrade, ki jih dobi, ne zadostujejo za najpotrebnejše osnovne pogoje življenjsKega obstanka. Hrana ie slaba in nezadostna, ravno tako obleka, perilo in obutev. Stanovanje in oprema je v veliki meri ne-higienična. Kaj naj začne družinski oče s 600 do 1000 din mesečnih dohodkov? Kdo je težko delavsko krizo povzročil, kdo nosi odgovornost zanjo ln kdo naj povolino reši to težko socialno vprašanje? Delavec sam ni niti kriv, niti odgovoren in tudi ne v stanju, da bi si iz krize sam pomagal. Kmet in delavec sta dva stebra države in naroda na katerih počiva ves družabni red. Izobraženci pa so poklicani, da ustvarjajo potrebne zakone in pravilnike, po katerih naj se ravna vse družabno življenje. Pri nas je sedaj zelo težko, a vendarle mogoče, da se odpravi obupno stanie, ki se najizrazitejše kaže ravno pri delavstvu. Huda kriza, ki najbolj tlači železniškega delavca, se da vsaj delno in pozitivno odpraviti s tem, da se pravilnik o pomožnem osebju državnih prometnih ustanov čim bolje izkoristi. V praksi se premalo ali skoraj nič ne uporablja določba o uvečani dnevnici. Velik del V3eh delavcev je nagrajen le z osnovno dnevnico. To izdatno slabi kupno moč delavstva. Ta nedostatek se najbolj občuti v območju železniškega ravnateljstva v Sloveniji. če se bodo izplačevale uvefane dnevnice, kakor je treba, bo 6000 delavcev (vštevšl glavno delavnico v Mariboru) preiemalo letno 11 m!li ionov d'n več zaslužka, Tako bi se precej ubl?ž!lo kritično stanje neposredno prizadetega delavstva, a v drugi vrsti bi pridobilo splošno narodno .gospodarstvo. Obustni odbor UJNŽB apelira na vse. ki morejo kaj pripomoči k temu, da zastavijo svoje sile in sposobnosti. Petnajst let dela in uspehov Združenja elektrotehničnih $brti Ljubljana. 30 januarja. V Beli dvorani Uniona so se danes dopoldne zbirali delegati in predstavniki Združenja elektrotehniških obrti dravske banovina da čujejo poročila upravnega odbora o njegovem delu in uspehih v preteklem letu. Prisrčno jih je pozdravil predsednik g Perčinlič Poudarjal je, da Združenje, ki je bilo ustanovljeno leta 1923, proslavlja 15-letnico, jubilej dela za gospodarske. kulturne in socialne interese stanu ter elektriške stroke ter obrti sploh. V tem času je doseglo lepe uspehe, zlasti ukinitev monopolov raznih samoupravnih ustanov ki so si lastile izključno pravico izvrševanja elektrotehniških obrtniških del S tem je bila tudi lani dana osnova za delo in udejstvovanje elektrotehnikov in elektroinstalaterjev Na pod^gi izkušenj je združenje tudi podalo svoje predloge k osnutku zakona o obetih Leta 1931 je začelo izdaiat! strokovno revijo »Elektrotehniški vestnik« ki je upoštevano strokovno glasilo in ima tudi lepo število narezkov Obširno je še predsednik orisal delo in Uspehe združenja v vsej dobi njegovega obstoja in posebej še v preteklem letu. Združenje je naprosilo vse elektrarne za znižanje cene električnemu toku za elektrotehnike in instalaterje, čemur je ugodilo več elektrarn Mnopo se je tnd' trudilo za Dred'or? spremembe uredbe o iz-(jplnvi in imn^hi poVh 'n '7n'iran:h tričn;b vodikov ?r i7o""~n'h npvi V *-a namen ie n*tanovHr mo^Vuh-k' sireni odbor pri katerem so sodelovali zastopniki združenja Inženjerske komore, Udruženj« inženjorjev in arhitektov in Kluba inžen- jerjev Elaborat, ki so ga izdelali vsi skupaj, je bil izročen ministru za gradnje, domačim ministrom in poslancem. Ministrstvo za gradnje bo elaborat proučilo in pred končno redakcijo sklicalo še posebno anketo Združenje je ministrstvu financ tudi predložilo spomenico za ukinitev trošarine na električno energijo in obravnavalo je še razna druga aktualna strokovna in stanovska vprašanja. Nato so poročali za elektrarne inž. Gros, za odsek elektrotehnikov in elektroinsta-laterjev g. Mihelčič, za »Elektrotehniški vestnik« pa inž. Zaje. Iz tajniškega poročila inž. Novaka posnemamo, da je v organizaciji včlanienfh 25 malih elektrarn do 20 kw. 51 srednjih do 100 kw in 27 velikih nad 100 kw. skupaj 103 elektrarne, poleg tega 66 elektroinstalaterjev Mojstrski izpit je napravilo 7 kand;dstov, pomočnškega na 9 redrvh in P izredivh Organizacija zaposluje okoli 600 monteriev, vajencev pa je registriranih 113 vai^nre je bil nri-reien «Deciatni vajeniški tečaj. »Elektrotehniški vestnik« gre v osmi lptnik in je bil letos razširjen na 94 strani. Unrava se je zavzemala za oavšaliranie pridobnine za ohHrvifp nrprnofolp minimalne za osobie. raznravliala pa tudi o kolektivni Do^odbi Ob^s+om 1e Dri i a vi In 90 nrimerov šnšmarstva Obširno ie tainik ooročal o raznih akotiah ki so deloma uspele, deloma na ne O ctPT-ini h^pizainp ie noročal o M!,Vo Hair)--'hor A trdiva in r»»«ivp 7np5oio rVry s}*? 139 Vs rv°d'oo mestne elek- trarne maribor?ke g U^ča. ki je podal poročilo nadzornega odbora, Je bila odboru izrečena zaupnica, nato pa so sledile volitve, pri katerih je bila izvoljena naslednja uprava: za predsednika g. Perčinlič, v upravni odbor pa KDE, Mestna elektrarna ljubljanska Mihelčič, Elektroindustrija inž. Milač, Ivan Petri č, vsi iz Ljubljane, dalje Elektrarna V Majdič Kranj, Elektrarna Fala, Maribor, Pavel Pintarič, Maribor, Franc Ameršek, Celje in Tone Dobrptinšek, Celje — Pri slučajnostih je bilo med samostojnimi predlogi sprejeto, da se založi in izda tehnični koledarček s tabelaričnimi pripomočki H koncu je naslovil g. Mihelčič apel da nai elektrarne opuste izvajanje obrtniško električnih del in elektrotehniška dela in da se naj bavijo le s prodajo električnega toka. dru in strn ZLOČINSKI PROGLAS T. INTERNACIONALF. Sedanli krvniki v »republikanski* Španiji se dobro zavedajo, da bi zmaGa repvbli kanizma v Španiji dejansko pomenila uzakonitev boljševizma in komunizma v Španiji Najboljši dokaz ra to je poziv, ki ga je poslal osrednji odbor I internacionale vsem svojim organizacijam v Evropi, da morajo z vsemi silami delati na to. da se vse simpatije ki jih ljudska fronta v posa meznlh evropskih državah goji napram španskemu proletaratu. morajo Izkoristiti v tem smislu, da se španska revolucija pre nese v vse one evropske države, v kate rih obstnia za to razpoloženje med Široki mi ljudskimi plastmi. (»Slovenec*, 26 januarja 1938 ) Na vsej strahotni zgodbi eno samo zm-ce resnice da I internacionala že od leta 1871 ne obstoji. VLOMILCI IN NJIHOV NAČIN Tatova sta odnesla iz gvardiianove pisarne petdeset tisoč dinarjev prav vse. kar so frančiškani zbrah za prenovitev svoje cer kve. Policija je bila tatovoma hitro za petami. preden sta mogla denar skriti ali pa porabiti Povedala sta. da sta si dala narediti ponarejene klruče od sobe in blagajne. nakar sta blagajno navrtala v času. ko so bih patri pri molitvi. (»Slovenski dom«. 24 I ) Ključ od b'againe sta imela, pa sta jo vseeno rajš> navrtala takšna je pač vlomil ska strast, če enkrat popade človeka, da ne more ničesar več brez svinjske noge. NENAVADNA SVETLOBA NA NEBU Skoraj povsod so prvi hip mislili, da za sosednim gričem gori. Sploh je bito to opazovanje v posameznih krajih zelo različno odvisno od kraja opazovanja, od tega, aH so ljudje prišli od luči, ali pa so bili te vaieni teme... Iz Madžarske prihajajo poročila, da je tudi tam bilo vse razburjeno in da celo po Budimpešti govore, da se fe odtrgal kos solnca. kar p* najbrž še ne bo res. (»Slovenec,* 26 L) Kadar se godijo nenavadne reči, se množice loteva oanika, za reporterja pa je vendar najbolje, da do konca ohrani m;rno kri. Kaj bi s strahom, da « je kos solnca odtrgal t neba? Če bi se bil, bi mu bil vendar najbrže že zdavnaj padel na nalivno pero, da bi mu ne bilo več skrbi za reportažo. Iz zmede, ki nam jo je prinesel polarni sij. pa se je na koncu le izluščil koristen nauk da je namreč včasih za človeka bolje, če je vajen teme, kakor pa. da pr;haja iz luči. SLON IN NJEGOVA MENAZA Poročali smo, da je slona »Alfreda« v dunajskem cirkusu začel boleti zob. da so ga morali plombirati .. Pretekli četrtek je bit slon že dober ter je z drugimi sloni vred že nastopil Preden pa so sloni nastopili v me-naži. so morali čakati v prostoru pred me-nažo (»Slovenec*. 26 L) DVAKRAT METAXAS V uradnem poročilu v katerem policija javlja aretacije stoji, da je bilo treba seči po teh ukrepih zaradi tega. ker so obtožene osebnosti delale propagando proti vladi generala Metaxasa ... Širijo se celo govorce, da so odkrili tafno zaroto proti življenju kralia Jurija in prestolonaslednika Metaxasa (»Slovenec«. 27. L) ZGAGAR Peki so stopili v stavko v mestecu Svi-lajnac. Vsega je v kra;u 16 pekov, ki so si v cenah složni, le eden je delal zgago prodajal ie kilogram kruha po dva in pol dinarja Čeprav je oblast potrdila cenik in odobrila pekom, da kruh prodajajo po tri d nar ie. se zgaPar ni dal prepričati. (»Slovenski dom«, 28. 1.) Ta be'a vrana med peki. mojster iz Svi-lainca. ki se je odločil, da bo kruh prodajal pod ceno, kj jo je odmerila oblast, pač naibrž ni pričakoval, da mu bo za to nespodobno početje razen od domače konkurence priletel še kamen iz bele Ljubljane. ŠE ENKRAT POLARNI SIJ Še mnogo zanimivejša poročila kakor od drugod pa so prispela iz Ang'eške Tam se je polarna luč spravila nad telefonske zveze in kratkovalovne radiopostaje Z velikim začudenjem so tudi mornarji opazili, kako so se v hipu vse magnetne igle na kompasu premaknile iz svojih pravih smeri in kazale čisto nekam drugam Mornarji so že dajali pv\>elja krmarjem, da je ladja zašla v napačno smer in da jo je treba obrniti drugam. (»Slovenski dom«, 28. L) Ne, iz iakšnihle nebesnih znamenj se v resnici ne more roditi nič drugega ko panika in kaos — in gorje nam. če se v resnici še povrnejo, kakor nam prerokujejo učenjaki. Glejte, ko so magnetne igle prvikrat začele kazati napačne smeri, so mornarji na ladjah izgubil: ves rešpekt in začeli poveljevati krmarjem. — ^ra RUSE odlične kakovosti pakovane ▼ pločevinastih dozah po 2 In pol litra, vsebujoč 60, 70 In 80 komadov rib, cena ZA DOZO DINARJEV 45.- postavljeno vsako ŽELEZNIŠKO postajo kupca, prt najmanjšem odjemu 6 doz, plačljivo po povzetju dobi tO pri »NASA fUBAc, SPLIT, Izdelovanje iwiiiin>nih la prekajenih rib. Dvajset milijonov litrov žganja popijejo vsako leto kmetske družine v Bosni Prva cigara.,.* X»Politflien«) Sarajevo, 30. januarja. V pričetku novega leta se marši kod sestavljajo statistični pregledi o življenju prebivalstva posameznih krajev ali celih pokrajin Jugoslavije Razen številk rojstev in umiranja so posebno zanimive statistike o potrošenih živilih v teku enega leta, o milijonih, ld si..o jih s tobakom spremenili v dim, in o kupicah, ki smo jih zavoljo dobre volje spravili v grlo. Slovencem se rado očita, da so prehudi prijatelji dobre kapljice. Toda pogledati je treba še drugam in brž se preverimo, da uganja alkohol v nekaterih drugih pokrajinah Jugoslavije še vse drugačne orgije, kakor v nesrečni Sloveniji. Tako izkazuje statistika, da se v Bosni popije na leto najmanj 20 mililonov litrov žganja Po na f skromnejšem računu popijejo na večji kmečki domačiji v Bosni povprečno po 100 litrov žganja na leto Ce vzamemo, da je v Bosni okrog 200 000 takih kmetk:>> gostJoH^rstev orihaiamo do zaključka da res steče letno okrog 20 milijonov litrov Tn če vzamemo kot povprečno vrednost žgania samo 8 Din za liter, vidimo, da se samo na deželi zapravi na leto do 160 milijonov Din z žganjem. Žganje se pije ob vsaki priliki, na vsakem kraju. Pijejo ga moški, ženske in otroci. Neredko se zgodi, da vesela družba že pri sami žganjekuhi posrka poslednjo kapljo in da je s koncem žganjekuhe tudi konec žganja Potem je treba za krstno slavo in za praznike kupovati ali skuhati novo: če ni sliv, pač iz hrušk, ječmena ali turščice. »Rakija« mora biti pri hiši' Tako ostro je zvezana z verskimi obredi, da se ljudje pri tretji čaši pobožno prekrižajo in spoštljivo izgovarjajo imena Boga in svetnikov. Navzlic strašni bedi so bosanske vasi razposajene. Najvišji odstotek kriminala, posebno uboiev, je jeseni, ko se prične žga-njekuha Ne more se reči. da se ne bi bil doslej nihče notrudil za pobijanje strahotnega alkoholizma Delalo se je ?e z živo in tiskano besedo, s slikami in brošurami. Toda nekega vel;keea propagatoria treznosti je zadela kap. ko je po vsem svojem trudu videl, kako so kmetie na nekem cerkvenem shodu stonali k sodi; pod pipo in pili žganje tako dolgo, da s0 cepali pijani, nezavestni, kakor da so mrtvi. Odškodnina za izgubljeno zakonsko srečo Učitelj toži državo za 1,700.000 din Beograd, 30. januarja Današnje »Vreme sklenili stavo Pecek je potegnil iz žepa ključavnico in jo ponudil Lebmcu. Medtem sc je že nabralo v gostilni precej ljudi, ki so zvedeii, kaj se godi. V pričo vseh je Lebinec vtaknil precejšnjo žabico v usta in jo pogoltnil. Takoj nato je Lebinec na splošno presenečenje zbrainih občudovalcev pograbil liter vina in ga izpil v dušku Ljudje so še nekaj časa čakali, kaj bo z njim, toda Lebinec jih je mirno potolažil »Če hočete, pogoltam pet takih ključavnic, samo staviti morate m, vsako liter vina Kdor mt pa plača tisočak, temu na ljubo pogoltnem «rvojo lastno žepno uro.« Vsega skupaj je Lebinec doslej po goltal že precej kovancev po 20 din in 5e nikoli mu ni bilo nič zlega. Odslej se hlapco Vinko Lebinec imenuje »kralj goltanja železa«. Celjski gasilci v službi človekoljubja Včeraj so imeli lepo uspel občni zbor Celje, 30. januarja Dopoldne je bila v gasilskem domu v Celju 67. redna letna skupščina prostovoljne gasilske čete v Celju. Predsednik g. Dobo-vičnHc je pozdravil vse udeležence, zlasti pa zastopnika vojske g. kapetama Toša. zastopnika mesene občine mestnega zdravstvenega referenta g. dr. Podoečana in zastopnika tiska Poslani sta bili vdanostni brzojavki Nj Vel. kralju Petru II. m Nj. Vis kraljeviču Tomislavu ter pozdravna brzojavka ministru za telesno vzgojo dr. Miletiču. Četa je bila lani obvarovana večjih požarov in nesreč. Nabavila si je moderen aparat za gašenje z vodo in z.a proizvajanje zračne pene. dalje 25 m dolg drsalni prt in nove uniforme za člane nujno potrebna pa je še nabav« novega gasilskega avtomobila. Gasilski dan je zelo lepo uspel Lani v septembru je bila celjska gasilska četa odlikovana z redom sv Save 5. stopnje. 26 gasilcev pa je prejelo od Gasilske zajednice zlate, srebrne in bronaste kolajne za požrtvovalno in nesebično delo Poveljnik g. Franc Košir je poročal, da lani nj bilo mnogo požarov. Večja požara sta bila samo dva in sicer v cinkarni in v vo:aS6ndaganJaw SMuj »JUTRO«, ponedeljska Izdaj* i Zimski poludnale Z dvošfevllčno zmago se fe BSK že kvalificiral za finale Bragcsen naskok Gradjanskega Dve zanimivi tekmi v tekmovanju za zimski pokal sta bili včeraj na sporedu. V Beogradu je BSK nastopil proti sarajevski Slaviji, drugi pretendent /a finale, Gradjanski, pa je imel težjo nalogo: moral je odpotovati v Split ter pomeriti svoje moči z ambicioznim Hajdukom. Beograjska tekma je prinesla kar dvo-številčr.o zmago BSK. Beograjsko moštvo se more že zdaj smatrati za finalista, ker je popolnoma gotovo, da sarajevska Slavija tudi na domačem terenu ne bo kos Beograjčanom. V Splitu tudi to pot ni izostal tradicio-inalui uspeh zagrebških »purgerjev«. Čeprav pravi poročilo, da bi neodločen rezultat bil bolj upravičen, je vendarle naskok enega gola za Gradjanskega dragocen, ker so njegovi izgledi, da pride v finale, skoraj postali realni. Po človeških računih bo Gradjanskemu najbrže tudi doma uspelo, da bo premagal svojega nasprotnika ali pa igral vsaj neodločeno ter se tako kvalificiral za borbo proti BSK. Ta borba pa bo gotovo ena najzanimivejših, iker nam bo dala nekako merilo za izglede obeh moštev v spomladanskem delu prvenstvenega tekmovanja in s tem tudi izglede teh moštev za končni rezultat prvenstvenega tekmovanja, ako obema ne bo prvenstvene račune prekrižal jesenski prvak Hašk. V naslednjem poročili: • 0 UsO (5 S O) Eeograd. 30. januarja Današnji polufinalni tekmi za zimski pokal med BSK in sarajevsko Slavijo je prisostvoval okoli 2500 gledalcev. Rezultat 11:0 za BSK rove skoraj vse. BSK je daies v vsakem ožim igral izredno dobro. Pokazal je tehnično in kombinatorno odlično iirro. Vse moštvo je bilo na mest!'!, zlasti krilska vrsta in naoad ki je zabil rekordno število trotov. Pet golov v prvi polovici, šest pa v drug: dokazuje rep.lizatorne sposobnosti beograjskega napada, ki je imel pred seboj požrtvovalno in ambiciozno obrambo SLavi-ie. Slavija je pričela lepo. toda že po prvem golu sa je videlo, da ne to uspela proti ru-tiniranim Beograjčanom. Vendar je igrala ves čas zelo požrtvovalno. Ta požrtvovalnost pa ni zadoščala da bi onemogočila nasprot niku velik uspeh, ki ga je dosegel. V&i goli eo bili neubranljivi. Gole eo zabili naslednji: 1. Glišovič, 2. Valjarevič, 3 Podgradsiki, 4. Podgadski, 5. Božovič. 6. Valjarevič. 7. Valjarevič, 8. Bo-žovič. 9. Marjanovič, 10. Valjarevič- 11. Pod-gradfiki. Sodil je dobro in objektivno inž. Mika Popovič. Gradjanski: Hajdak 1:0 (1: C) Split. 30 januarja Današnja semlfinalna tekma med G'-a-djanskim in Hajdukom je bila zelo težka borba, kateri je prisostvovalo okoli 3.500 gledalcev. Edini gol je padel v 11 minuti prvega polčasa Prosti strel le Kokosovi č streljal visoko pred gol Haiduka in \Volfl je poslal žogo n apresenečenje Hajdukove obrambe v mre?o. T kma je bila neobičfnno živa in ostra ter je mestoma prekoračila mpie donu^t-neea B^o 'p mnnpn foulov z obeh strani Čeprav jp imel Haid"k več od '"gre in je bil terensko v prp^oči. le iz^ihll tekmo, ker ie napad slabo streljal in preveč driblial. Gradisneki pa ie bp? na^orotnn izrabil vsako Driliko za strehe in ie bil sploh pr»d fo^om boli nevaren kot domačni Zagrebčani so rypka?»ll cvoiops nocnmf-niVa v borben neti in požrtvovalnosti ter v i Pri z fftavo Po vsem tem ie c'cer zrnapa G*-a-d^ancifoofl no pot-°Vii igre bi hnli oHpnv^rial nprvUn^en rp^ulint. Sn^il ie i? 'P^iVn i7 zadovoljivo, vendar premalo energično. Borbe za Maverjev Prva polovica tekmovanja končana — Vodi Maribor Maribor, 30. januarja. Za današnje III kolo tekmovanja za Maver je v zimski pokal, ki se je odigralo na stadionu Železničarja, ni bilo mnogo zanimanja in je prišlo na igrišče le okoli 500 gledalcev. Oni, ki so kljub mrzlemu in neprijetnemu vremenu obiskali današnjo nogometno prireditev, pa niso bili vzhičeni nad igro, ki so jo videli. Z današnjima tekmama se je končala prva polovica za Maverjev pokal in se bo tekmovanje nadaljevalo prihodnjo nedeljo s p"- ratnimi tekmami. V tabeli vodi Maribor s 5 točkami Na drugem mestu je Rapid s 4, na tretjem Železničar s 3, zadnje mesto pa zavzema Slavija, ki nima nobene točke. Maribor: Slavija 5: 2 (5 : 1) Maribor je svojega nasprotnika očividno podcenjeval ter predvedel zelo mlačno igro. Vendar je že v prvem polčasu odločil igro v svojo korist. V tem času je Maribor prevladoval na polju in prišel s tremi goli gladko in zasluženo v vodstvo. Tudi v drugem polčasu je Maribor prevladoval na polju, vendar se ni nihče prav potrudil. Kljub temu je bila zmaga zaslužena. Slavijaši so svojemu nasprotniku postavili nasproti samo svojo požrtvovalnost, ki pa n: zadostovala, ker manjka igralcem tehnična izvežbanost. Vendar pa se opaži, da enajstorica od tekme do tekme napreduje. Sodil je prav dobro g. Bergant. Bapid s železničar 1:1 (1:0) Rapidovd so vložili v stvar maksimum svo.j:h sposobnosti. Niso sicer predvedll bog ve kako dober nogomet, vendar so vsaj v neki meri zadovoljili. V borbenosti in požrtvovalnosti so imeli velik plus in če bi imeli nekoliko več tehničnega repertoarja in malo več sreče potem bi morebiti zmagali. Tako pa je moral Rapid deliti točki z nasprotnikom, ki je tudi imel priliko, da si pribori obe piki. Najboljše moči so imeli Rapidovci brezdvomno v zadnjih vrstah, zlasti v ožji obrambi, kjer je domi-niral vratar, ki je bravurozno branil svoje svetišče Krilci so bili v obeh smereh uspešni, dočim je napad bolehal na hiper-kombinacijah. Razen teea je v odločilnih trenutkih popo'noma odpovedal ter dsceia zrele orilike zastreljal. Moštvu Železničarja je manjkalo prei-vse a haimonije. Dasi se ne da oporekali, da so vsi igrali po svojih najboljših močen, je bila vendarle razlika med posameznimi igralci, kakor tudi med posameznimi deli moštva zelo velika. Najslabše se je odrezal napad, ki nI vedel, kaj početi z žogami, ki jih je dobil od krilcev. Zadovoljil v napadu ni nihče S kril bi bila lahko priš'a marsikatera pobuda, če bi bila na teh mestih bolj spretna nogometaša. V krilskf vrsti je edinole stari Frangeš igral z veliko vnemo nI pa našel pri svojih tovariših dovolj razumevanja Tudi obramba ni povsem zadovoljila in je zlasti v kočljivih situacijah odpovedala. Tekma sama je bila sicer na trenotke zanimiva, vendar pa v glavnem poteku medla in brez temperamenta.. Za Rapid je bil uspešen Krainer v 38. min. prvega polčasa dočim je Železničar dosegel izenačenje v 29 m;n drugega poičaea iz enaist-mp^nvlrp ki io 'e zpbil Pavlin V splošnem je b:la tekma zelo fair Sodil ie odlično dr Jančlč. ki }e s svo^m sojen iem mn^cn DriDomnpel da se je tek-m* gibala v mejah dovoljene igre. Hrastnik i Olimp 3 :2 (1:1) Celje, 30. januarja. Olimp je danes popoldne na svojem igrišču odigral prijateljsko tekmo s Hrastnikom. Gostje so zasluženo zmagali. Pri Olimpu je zopet igral Čater, ki se je vmil od vojakov. Igra je bila sicer živahna, igralcem pa se pozna zimsko spanje. Točno in objektivno je sodil g. Hobaher Ostale iicgometne tekme Zagreb: Hašk : Železničar 7 : 0 (0 :0). Varardin: Slavija : reprezentanca za-grebšk h nižjerazrednih klubov 4 : 0 (4 :0). Borovo: Bata : Jugoslavija (Beograd) 2 : 1 (1 : 1). Pariz: Francija : Belgija 2 : 2 {1 :1). Rim: Prvenstvo. Torino : Milano 0 : 0, Napoli : Roma 2 : 2, Lazio : Luchese 3 : 0, Triestina : Ambrosiana 2 : 1, Bari : Ju-ventus 0 : 0, Genova : Fiorentina 2 : 1, Bo-logna : Atalanta 2 : 1, Liguria : Livomo 1 : 1. Budimpešta: Prvenstvo. Ujpest : Ferenc-varos 4 : 2, Hungaria : Torekves 4 : 2, Nem-zeti • ETO 1 : 1, Kispest : Budai 3 : 1, Bu-dafok : Sziirketaxi 2 : 0, Phoebus : Sze-ged 2 : 0, Elektromos : Bocskai 6 : 6. Občni z&sr SK Železničar ja Maribor, 30. januarja. V klubskih prostorih na stadionu je imel snoči SK Železničar svoj 11. redni letni občni zbor, ki ga je vodil predsednik gosp. Inž. Uran. Za občni zber je bilo v vrstah SK Železničarja izredno veliko zanimanje in je biio na skupščini navzočih okoli 250 športnikov. Občnemu zboru pa so prisostvovali tudi zastopniki drugih športnih klubov in sorodnih organizacij. Po uvodnih pozdravnih besedah se je odposlala udanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru II., pozdravne brzojavke pa promet-namu ministru dr. Spahu. ministru za telesno vzgojo naroda dr. Miletiču in predsedniku lahkoatletskega saveza V. Ugri-niču. Nato je predsednik inž. Uran na kratko orisal klubovo delovanje v preteklem poslovnem letu, ki je bilo osredotočeno na intenzivno delovanje posameznih sekcij. SledMo je obširno poročilo tajnika g. Josipa Fišerja, iz katerega posnemamo, da šteje klub 1022 članov, od katerih sodeluje aktivno 395 pri raznih sekcijah. Kot vedno je odbor tudi preteklo leto stremel za tem, da bi bili športni odnošaji do lokalnih in drugih klubov korektni in prijateljski. Kljub temu, da je odbor vedno skušal storiti vse ln pokazal najboljšo vol lo. vpn-dar odnošaji gotovih klubov do SK Železničarja niso bili taki. kakor bi m°d športnimi klubi morali biti. Nato je g. Fi-šer orisal razmere v 1ahkoatlet*kem športu. Z ustanovitvijo Zveze slovenskih klubov v Ljubljani je bil SK Železničar degradiran ln je nazadovanje lahkoatletske sekcije ravno poledica npnak'on^nostl Zveze slovenskih lahkoatletskih klubov v Ljubljani. Sledila so nato poročila poedinih sekcij in je kot prvi poročal g. Starašina za nogometni odsek Prvo moštvo ie lani odisralo 33 tekem, rezerva 10. mlad'na pa 25 Naj-boliši strelec v nreteklem letu ie bil Pavlin ki ie zab'! 57 go^v Za teniški od«pk ie Doro*»1 p. Mari $ahov«k' ® Knoohtl 78 ko1®0***^ 3 G1®^? 78 1ohVo»tWck* g Starašina. Iz DoročPa blagain!ka g Pod-pečana je razvidno, da so znašali v pre- teklem letu dohodki 124.860.03 Din, Izdatki pa 124.7v6.07 Din. Zanimivi so podatki glede dohodkov in izdatkov. Tako so znašali dohodki na članarini 27.035 Din, na raznih podporah 12.140 Din. Pasivne so bile naslednje sekcije: nogometna za 14.887, lahkoatletska za 2.347.25, kolesarska za I.557.25, šahovska za 574.50, zimskosportna za 787.75 Din. Na davkih za vstopnice je klub plačal 6.306.84, LNP in JNS 4.442.50 Din. Za sodnike je bilo izdanih 5.257, za policijo ob priliki tekem 2.827, za reklamo pa 1.965.75 Din. Dolg kluba, ki je znašal koncem leta 1936. še nad 64.000 Din. se je letos zmanjšal na okoli 10.000 Din, in sicer je klub iz lastnih sredstev odplačal Din 10.751.50, s pomočjo kratkoročnih in brezobrestnih obveznic pa 40.000 Din. Gospodar g Jenko je poročal, da znaša vrednost celokupnega inventarja 283.832 Din, in sicer po odpisu 19.301 Din Poročal je še g. Veras o poteku akcije plasiranja 500 obveznic po 100 Din, ki so se razpečale med članstvom, nakar je v imenu nadzornega odbora predlagal g. Bačnik razrešnico s pohvalo, ki je bila tudi soglasno sprejeta. Po kratkem odmoru so sledile volitve ln je bila z večino glasov izvoljena naslednja nova uprava: inž. Uran predsednik E. Joštl I. podpredsednik, DruškoVč II. podpredsednik, J. Fišer I. tajnik. Cof II tajnik, F Podpečan I. blagajnik, Radej II blagajnik, Horjak I. gospodar, Dolinšek II. gospodar. Odborniki: Mozetič, Hiibl, Veras, Veselko. Lovrec in Ralca. Načelniki sekcij: za noPomet Marus-k. namestnik Vo-grinec. za lsknnt,otsko Podnečan, namestnik Vitez, za teniško Mazi. za zimskosport-no Pirnat. namestnik Herič, za ko^sarsko Glai^č namestnik Steinbihler, za šahovsko pa Knechtl. Pri slučajnostih ie bil soelasno in z velikim odobravanjem izvolien g. Josip Fišer za častneea člana v znak priznanja ca 10-letno neumorno delovanje. Ob tej priliki mu je prfd^ednik in? Uran izrodil krasno spominsko darilo Nato so se obravnavale rr -ne int<=me klubove zadeve nakar in inž. Ur»n do triurnem tr^ianin Tpklinčil irsn°li ob^ni zb^r ki ie pokaral da ie SK ^p^^^ar pd^n najagilnejših klubov v naši ožji domovini. Tnble-teniški rfvnboj v Celju. Včeral do- ooldne se ie vršila revanž: tekma v table tenisu mpd Jugosla^nio in OHmnnm V nr-vem srečanju ie .Tugivinviia zmapala z 11-5. včeraj pa z 8 : 4. Končno stanje je terej 19 : 9. Slovanski lovci m Sarajevo, 30. januarja »Jugoslaver.ski list« prinaša naslednje poročilo iz Capljine: že nekaj dni ae mudi znatna skupina slovenskih lovcev na lovu v Svitavskem močvirju v Bosni. Slovenski lovci so se nastanili v državni gozdarski hiSi, v iKaraotoku«. Vodja lova je Cemal Rizvanbegovič. gozdarski referent iz Stolca. Slovenski lovci so takoj najeli osem čolnov in večje število gonja-čev. Občudujejo to pokrajino in prostranstvo Svitavskega močvirja ter obenem primerna zaklonišča za lov. Doslej so po-strelili te kakih 400 kg divjih rac. Slabše komade so razdelili okoliškemu prebivalstvu. Razen tega so nekemu siromašnemu lovcu kupili lovsko karto in mu poklonili prav dobro lovsko puško. Obljubljajo, da bodo zainteresirali Slovenijo za te pokrajine in da bodo o teh krajih posebej poročali v svojem glasilu »Lovcu«. Med slovenskimi lovci so nekatere prav ugledne osebnosti. V nekaj dneh njihovega bivanja v teh krajih so okoliški siromašni delavci ln vozniki že mnogo pro-fitirali. Zlata poroka v Pcljšanah Poljčane, 29. januarja Sianovoani, ki spada o pod poljfarcsko fa-ro, so imeli danes posebno jep do?odek. Pos.^tn'ka 78-letni Peter Bohak in njegova 70-letna žena Marija sta slavila zlato poroko. Poroka je bila dopoldne v poljčan-ki [arni cetkvi še na bolj svečan način kakor pred 50 leti. Saj eta gla£ala — sta po v^j širni okolici priljubljena in spoštovana. Želimo 7lat?mu ženiircrj in nevesti mnogo zdravih leor II. na Pobrežju in Sokol Maribor III. v Krčevini. Na dopollanskem zboru krčevin--kih "sokolov se je zbralo lepo število članstva. ki je izkazalo toplo in čvrsto zavest sokolske pripadnosti. Občni zbor je otvoril in vodil predsednik br. prof. Struna in so poročila funkcionarjev razodevala vzorno prizadevnost odlw>ra, da se sokolska misel v tem delu Marilora čimbolj okrepi Pri volitvah ie bila izvoljena v glavnem dosedanja uprava Popoldne r>a so imeli svoj občni zbor člani Sokola Maribor II. na Pobrežju. Tudi ta sokohka postojanka ie v pretekli poslovni dobi vneto delovala v okviru Petrove petletke in s^Aolskega programa. Oboni zbor ie otvoril in vodil predsednik br. Požar. N;ego-vo poročilo in poročila ostalih odbornikov so živo pričala o neuklonljivi sokolski voljn in topli sokolski gorečnosti. Pri volitvah je bil izvolien v glavnem dosedanji odtor. ki hoče intenzivno nada'jevati delo sokoiske prizadevnosti na Pobrežju. tem važnem delavskem predmestju Maribora. Mariborski Aeroklab je imel svoj občni zbor danes dopoldne v matičnih prostorih. Vodil ga je ravnatelj g. A. KicjM. Zborovanje ie bilo zgolj formalnega značaja, ker se bodo glavna poročila prečitala na občnem zboru oblastnega odbora Aerokluba dne 27. februarja. Mladina izginja S svojega doma na Ptujski cesti 122 je pobegnil n37nanokam IS-letni soboslikanski vajenec Ivan Divjak. Storži se bojijo, da se mu Nova knjiga o V samozaložbi Slovenske prosvetne zveze v Celovcu je izšla te dni drobna knjižica pod naslovom: »Koroški Slovenci v preteklosti m sedanjosti«. Knjižica je pisana v nemščini in je v prvi vrsti namenjena nemškemu prebivalstvu na Koroškem. Ker pa je v njej zbranega veliko dragocenega gradiva o življenju in borbah koroških Slovencev, bo zanimala tudi vse tisre med nami. ki na Koroško šc niso popolnoma pozabili. Da opozorimo na vsebino nove publikacije, prinašamo kratek izvleček iz poglavja o koroškem šolstvu po plebiscitu. O tem pravi knjiga: »... Treba je poudariti, da so tako zva-ne utrakvistične šole čisto nemške šole, v katerh se učitelj samo v prvem razredu ukvarja nekaj mesecev s slovenskimi zgodbami. To pač v resnici ne more zadostovati, da bi se taka šola imenovala dvojezična. Vzemimo, da ima otrok v osmih letih 6500 učnih ur in cd tega se mogoče vsega skupaj uči 500 ur slovenščine: ali je tu mogoče govoriti o dvojezionosti šole? Nikomur rie pade v glavo, da bi realko 'tnenoval utrakvistično, ker se tam poučuje francoščina, čeprav je ra realki posvečenih francoščini mnogo več ur kakor pa na utrakvi-stični šoli sJovenščini. Dr. Veiter poroča (v svoji knjigi: »Die Slovenen in K.rntcn«), da je »na mešanem ozemlju za neniMko prebivalstvo 27 čisto nemških šoi z 79 razredi«. Te šole, ki pred- r>o! stoletja že deluje CMDt lomimo ie za pol stoletja! Novi grobovi. V palači Delavske zbornice je včeraj umrla po daijšem boleha-nju ga Beti Kopačeva, soproga upokojenega ravnatelja Delavske zbornice. K večnemu počitku jo bodo spremili danas ob 16. Nadalje je umrl v Ljubljani upokojeni nadučitelj gospod Tomaž Bitene, star 72 let. Njegov pogreb bo danes ob 16. izpred mrliške veže na Stari poti. V Zagrebu je včeraj umrla gospa Alojzija Tomažičeva, poštna uradnica v pokoju. Lepo je vzgojila vrsto otrok in jim kot vdova najskrbneje pripravila pot v življenje. Pogreb bo jutri ob 15. na Mirogo-ju. — Uglednim pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! nI kaj pripetilo, ter so zadevo prijavili tu-kajšnji policiji, ki vsepovsod poizveduje za fantom. Zborovanje vpekojeneov Dopoldne 6o 85 zbrali v mali dvorani Narodnega doma mariborski vpokojenci, organizirani v Društvu državnih in samoupravnih vpokojencev Maribora. Dvorana je bila dobro zasedena. Zbor je vodil vpokoieni poštni svetnik g. M. Vrbojak. ki je pozdravil zaupnike iz Celja. Ptuja in Slovenjgrad-ea. Poleg predsedujočega sta poročala še g. Ogorelec. ki je podal tajniško poročilo, in blagajnik g. Pušenjak. Poročila navajajo, da je, umrlo v pretekli poslovni dobi 52 člamov. Skupno število društvenih članov ln članic je 1945. Prejemki znašajo 44.819 din. izdatki 20.873 din. Prejemki pos.mrtnins.kega sklada izkazujejo 26.4S4 din, izdatki pa 20.159 din. Rezerve je 10.707 din. Društvo se je v pretekli poslovni dobi marljivo zavzemalo za interese svojih članov in je tudi energično protestiralo zaradi nezvišanja osetoih doklad vpo-koiencem. V tej zadevi je odposlalo ministrom. senatorjem in narodnim poslancem spomenico. V pok o j eni davčni kontrolor g. Masten je predlagal odboru razrešnico e pohvalo, vendar pa volitev letos v smislu društvenih pravil ni bilo. Vpokojeni prof. dr. Žmave je govoril o razmerju društva do drugih druslev ter naglašal potrebo organiziranja posebne Zveze društev vpokojencev za vso državo. Izorpna je bila debata v zvezi t razpravo, ali naj se mariborsko društvo združi i ljubljanskim. Ko so številni govorniki izrazili svoje mnenje, je bil sprejet sklep da se sicer želi čim tesnejše sodelovanje z ljubljanskim društvom, da pa ne želi mariborsko društvo žrtvovati svoje samostojnosti, zlasti« ker iniH mariborsko društvo sv0j posm-tnin-fiki fond, ki je za Članstvo velikega penena. Živahna in zanimiva je bila tudi de1 ata v zvezi z vpra?an.;em možnosti včlanir ii-a in pristopa ljubljan-.kih članov k Po-mrtrinske-mu 6kladu mariborskega društva. Debata v tem vprašanju je izzvenela v sklep in že I'o, da se včlanjenie omogooi, seveda v okviru možnosti, ki iih predvideva zakon. Slovencih sta vi ja jo dobro tretjino vsec« šolstva t tem ozemlju, so torej namenjene samo za nemško prebivalstvo. Slovenci smejo sicer plačevati za šolo, toda nanje se nihče ne ozira. Treba je tudi ugotoviti, da je teh 27 šol na čisto siovenskem ozemlju, to se pravi na ozemlju kjer resnični Nemci n« dosežejo nikjer 20"/». Prav je, da dr. Veiter kot priča brez pristranskih predsodkov potrjuje tožbe koroških Slovencev, ko pravi: »Določbe, ki odmerjajo slovenščini od drugega šolskega leta dalje tri tedenske ure, se niso drža^ le... Tako je postala utrakvistična šola vedno bolj le sredstvo, da se napravijo iz slovenskih otrok nemški otroci. To se seveda ni moglo v polni meri posrečiti, tako da praktično otroci po končani ljudski šoli ne obvladajo niti nemščine niti slovenščine.« Mi dodajamo: ... da nočejo brati niti nemške niti slovenske knjige, da no znajo vsaj za silo napisati niti nemškega niti slovenskega pisma.« Na enak način obravnava knjiga tudi druge probleme koroških Slovencev. Zato jo priporočamo vsem, ki se zanimajo za r.aš koroški problem; dobi se v večjih knjigarnah in velja 25 din. Vremenska napoved ZemunSko vremensko poročilo; Evropa: Močan ciklon, ki ima svoj center nad Južno Skandinavijo, je zajel ves evropski kontinent. V zapadni Evropi se je pojavil sekundarni ciklon, ki je povzročal viharno vreme in deževje v Franciji in na bri-taaakiih otokih. Drugi sekundarni ciklon, se je stvori! nad Jonskim morjem in je povzročil prav tako dež in sneg na vsem Bajknnskem polotoku. V zapadni in severni Evro.pl je temperatura padla, v južni in vzhcdni se je dvignila. Jugoslavija; v zapadnih krajih in gor-nj?rn Primorju je postalo nekoliko ve-drejše, oblačno in deževno je bilo povsod drugod. Temperatura se je nekoliko dvignila. Najnižja je bila v Sara je/u (—9), najvišja v Pritepu ( + 13). Zemimska vremenska napoved; Prevladovalo bo oblačno vreme po vsej državi. Ponekod je pričakovati dežja ali snega. Na severu bo temperatura nekoliko podila, drugod se bo dvignila. f Tužnih src javljamo vsem prijateljem in znancem žalostno vest, da Je naša draga mama, stara mama in tašča, gospa Alojzija vd. Tomažič POSTNA URADNICA V POKOJU v nedeljo, dne 30. januarja t L, ob 13. uri po kratki težki bolezni, previdena z zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zatisnila svoje izmučene oči. Pogreb nepozabne pokojnice bo v Zagrebu r torek 1. februarja 1938 ob 15. url iz mrtvašnice na pokopališče. Naj počiva v miru! V Zagrebu, Jošavska ulica 47. DARKO, BORIS, sina; ANDREJINA, SLAVICA, ZLATA, MIRA, hčerin ln ostalo sorodstvo. »JUTRO«, ponedeljska Izdaja Ponedeljek, 31. L 1938, Teden dni filma Filmski roman o kraljici džungle Eksotični kraji nudijo filmskim produ-eentom še vedno neskončno torišče za ustvarjanje dobrih kulturnih ali pustolovskih filmov. Zdaj najbolj slovi »Kraljica džungle«. To je filmski roman o mladem lepem dekletu ki je postalo pravi strah !n trepet domačinov v džungli in ki je samo živelo med divjimi zvermi. 16 let Ji je bilo, bila je lepa in razposaiena do gikrajnosti, divja kakor tiger, ko je prvikrat ugledala mladega moškega in se zaljubila vanj. Postala je belim raziskovalcem čarobno dekle, domačinom pragozda pa je veljala za strahotno čarovnico. Glavne vloge imajo lepa Dorothy La-mour. Ray Milland in Akim Tamirov. V celoti nastopata dve ženi. ena civilizirana, druga otrok prirode. v borbi za enega samega moškega. Razen Hudi pripada seveda velika vloga živalstvu pragozda med katerim se zlasti odlikujeta krvoločni tigei- in velika on;ca kot stslna sprem-Ijevalc? kraljice džungle. O filmu, ki bo v kratkem tekel tudi v Ljubljani, je svetovna kritika izrekla prav pohvalno sodbo. veti, kaj se pravi m platnu podati človeka iz mesa in krvi. In tudi vsi. ki se sučsjo okoli obeh osrednjih figur, eo mnogo skrbneje iz-hraTii, kakor navadno t ameriških filmih. Nekaj prizorov v filmu je takšnih- da utegnejo biti desetletja živi, kakor šolska knjiga za igro in režitjo. Tu ni nič izumetničenega, nič osladnega kiča. nič narejenega. Vse je življenje. vsak gib govori, da se zde člowaku film spremljajoče besede 6koraj odveč. In prizori z množicami I Ropanje izstrads-mih množic po palačah, divjanje eoldateske. Prizori, kakršnih za prvimi ruskimi dokumentarnimi filmi, ki do nas niso prišli, nismo Še videli. Sploh se v tem filmu. zla«sti pri scenah z množicami, zelo opaža vpliv ruskega filma in sicer dober vipiivj Velika lakota — upanje v zemljo, napad kobilic — strah za zemljo, borba za svoj kruh, za kruh otrok, vnukov, in pravnukov. Film, ki s« začn? Ln konča t ženitvijo, film. ki se začne in konča z delom, izrez, toda ne izrez iz posameznih dni, ampak izrez n življenjske dobe naroda in posameznih žiivljenj. Film. ki nam napravi razumljivo vsa to, kar se godi danes na Kitajskem, film, ki t*o izpremenil naš način gledanja na to skrivnostno deželo. Film. ki se mn po 6voji umetniški kvaliteti m dramski moči do6lej še ni noben drug približal — da končam z besedami Buekove, ki jh'h je rekla, ko ji prvič videla film narejen po njeni >Dobri zemlji*. Hud spor Jeanette Macdonaldove V HoHywoodu je prišlo do hudega nasprotja med najslavnejšo sodobno pevko Jeanetto Macdonaldovo in Madžarko Ilo-no Haimassyje. Ilonka je bila srednjevrst-na pevka, ki pa se je v Budimpešti in na Dunaju toliko uveljavila, da so io spravili v Hollywood in sicer kot zvezdnico ker je lepa, podobna Jeanetti Macdonaldovi. Nadela si je ime Mi?s M?s=ey in ie začela nastopati v Hollywoodu v gledališču »E1 Capitan«. Ker je temneramentna, lepa in si je tudi glas lepo izboljšala je žela velik uspeh. Kmalu nato bi bila morala nastopiti v rarlilskem snoredu velike fi'mske družbe Metro Goldwvn Maver nrl kateri je angažirana kakor JpanM-ta Deset minut pred pričetkom sporeda pa ie Iziavila Jeanetta Macdonaldova, da odstopi in da noče več sodelovati pri tvrdki. ako bo mlada Madžarka nastopila v radijskem sporedu. Položaj je postal kritičen. Seveda so gospodarji filmskega podjetja prigovarjali Madžarki, nai ne nastopi in res se je spodobno umaknila. Javni škandal je bil tako sicer prenrečen. vendar je filmski tisk takoj popadel afero m jo začel v več ali manj zanimivih podrobnostih opisovati. Ljudje, ki so jim te stvari bolje znane, praviio da bo v kratVem potekla poeod-ba Jeanette Mac^onaldove in da ji hoče podjetje v bodoče zmaniSati eažo Prav v ta namen so brž prl^olvij novo konku-rentko tz Evron<» in ženska voina ne je rp«rrdčno prav hitro r->T-;ln onve^ v skladu z otv>om ho1'vwoodsHh razmer, ki ga je objavilo nedeljsko »Jutro«. Nostradamus je prerokoval Se bodo še nadalje uresničevale njegove napovedi ? Film kitajske dnSe Tefko bi naHi film. kri bi se mo?el meriti s t°m. ker skoraj noben ni tako popoln da bi mogel z vsatino. režiio ter igro posameznikov in mase dati resnično harmonično sliko življenja Že pososto smo v zadnjem času eledali dobre filme, ki jim na videz ni manjkalo ničesar, pa -so vendar ali človeka utrujali ali pa mu puščali vtisk da jim še veli ko manjka. Prav v »Veliki iluziji«, ki je šla pravkar mimo nas. smo imeli lep vzorec fil ma ki ie umetniško popoln pa ie imel eno samo naoako: da jp bilo niesovo deianje. če- orav napeto in izdelano, vendar pomanjkljivo in ie puščalo doi-?m nepopolnosti. V »Dobri zpmlji« takšni doimi ne ostanejo Morda se ja treba zato zahvaliti scenariju. prirejenemu no sloviti knjigi Burko-ve. ki nudi kot podlaga neizčrpen vir domislic in dosraianj Morda tudi nad vse spretni režiii. zanesljivo pa v veliki meri 5'dovito iovršmi igri Paula Munija in Luize Rainer-ieve dveh igralcev ki stopata daleč pred drugimi povprečmimi. modnimi igralci. V tem filmu lahko vidimo, kaj se pravi v igri ži- »Prišel bo dan, ko se bo svet čudil vsemu, kar je napisal človek, ki lahko imenuje samega sebe .luč svojega stoletja'«, tako je napisal Nostradamus v prvi izdaji svojih »Centurij« tiskanih leta 1555 v Lyonu. Res. sto'etja minevajo, in svet se mora zmerom iznova čuditi novim razkritjem, ki jih prinašajo skrivnostni stihi Nostradamusa. Ta nenavadni človek se je rodil v Saint Remyju v Provansi. Njegovo pravo ime je bilo Michel de Notre Dame, a pozneje ga je polatinil v Nostradamusa. Učil se je zdravilstva na vseučilišču v Montpel-lierju, nato je bil zdravnik v Agenu, kjer je zaslovel kot izvrsten diagnostik in se je zlasti odlikoval za časa velike kuge, ki jo je pobijal z velikim uspehom. Nostradamus se je oženil in je imel dvoje otrok. Kmalu pa je izgubil ženo m otroka. Da bi se potolažil, je šel na večje potovanje. Prepotoval je vso Italijo in Francijo, in to je bilo v tedanji dobi slabih prometnih zvez že mnogo. Potem se je iznova oženil in se je stalno naselil v Salonu. Leta 1555 je objavil v Lyonu svoje »Centurije«, ki so imele 3460 stihov v kiticah s štirimi vrsticami. Stihi so bili zelo skrivnostni in nejasni. Težav- no je bilo zadeti njihov smisel, in zato ni nič čudnega da so se sodobniki iz Nostradamusa radi norčevali. Nostradamus je skušal pojasniti pomen svojih »Centurij« v pismu, ki ga je pisal julija 1558 kralju Henriku n. V tem pismu pravi da niti on sam ni verjel, da bi znal prorokovati. Toda k temu ga je gnalo navdahnienje, ki mu na skrivnosten način razkriva dogodke v bodočnosti. »Vsi moji viri«, pravi Nostradamus, »prihajajo od Boga. in samo slučajno nisem prorokoval prav ničesar. Proučeval sem tek zvezd ln se prepričal, da se v tem nebeškem ogledalu zrcali bodočnost pogosto zavita v meglene vizije. Na ta način sem mogel videti velike bodoče dogodke, vesele in žalostne pa tudi glavne krivce in povzročitelje teh dogodkov.« Tega pisma, ki je zelo dolgo in ima podpis »Michel Nostradamus podanik najbolj krščanskega in zmagoslavnega kralja«. Henrik II. sploh ni resno vzel. Nostradamusovi nasprotniki so bili zelo številni in so znali kralja prepričati, da je lyonski videč navaden slepar. Ni minilo mnogo časa, ko je prvič presenetil ljudi. Henrik U. je namreč po ne- loferiia Žrebanje V. glavnega in zadnjega razreda tekočega 35. razreda srečk se bo vršilo po loterijskem načrtu v času od 15. februarja do zaključno 11. marca t. 1. in to: V Beogradu: 15., 16., 17., 18., 19., 21., 22., 23., 24. in 25. februarja in v Ljubljani: 1., 2., 3.. 4., 5.. 7„ 8., 9., 10. in 11. marca tega leta, V tem žrebanju bodo 11. marca t. i. izžrebane štiri premije in to: od din 400.00S.—', 1,090.099.—, 500.000.—, 2?0©0.099.—, Poleg teh premij bo izžrebano veliko število dobitkov Od din 239.099.-, §9.0©®.—, 25.889.-, 49.009.—, 35.999.—, 39.980.—, 19.990.-7 199.999.—, 89.999.—, 69.999.—, 29.009.—, 1§.©99.—, 12.999.—, -1 in drugih manjših. — Skupen znesek dobitkov v tem žrebanju znaša ki se bodo izplačali brez vsakršnega odbitka. V najsrečnejšem primeru z možnim združenjem premije in dobitka lahko zadenete na tem žrebanju na jedno srečko lin 3,200.000. Za izplačilo dobitkov jamči država kraljevine Jugoslavije. Osebam, ki se že udeležujejo v igri 35. kola, je treba samo da svoje srečke IV. razreda zamenjajo s srečkami 5. razreda najdalje do 10. februarja t. 1. Oni pa. ki nimajo srečk, a bi se želeli udeležiti na igri v V. glavnem razredu, jih zamorejo nabaviti pri pooblaščenih prodajalcih in njihovih preprodajalcih, ki so skoro v vsakem večjem kraju, a za doplačilno ceno in to: za eno . • celo srečko din 1009.—, za eno polovico srečke din §88.-, za eno četrtinko srečke din 2§9.—. Pobližja pojasnila z loterijskim načrtom in splošnimi pravili se dobe na zahtevo brezplačno pri vseh pooblaščenih prodajalcih srečk. Radio-postaja v Beogradu bo objavljala poleg dnevnih vesti vsak dan tudj rezultate žrebanja za dobitke od din 5.000.— navzgor. Z nakupom srečk državne razredne loterije vsak posameznik poleg osebnih koristi, ki jih more doseči, pomore obenem narodnemu gospodarstvu, obrti, industriji in vojnim invalidom, ker se čisti dobiček od prodaje srečk sorazmerno razdeli v prej omenjene svrhe. # Umrl nam je naš ljubljeni brat, svak. stric in bratranec, gospod litenc Tomaž NADCCITELJ V POKOJU po kratki mučni bolezni v 72. letu svoje starosti, previden s tolažili sv. vere. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek, dne 31. januarja 1938. ob 4. uri popoldne izpred mrliške veže. Stara pot št. 2. na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 30. januarja 193S. Žalujoča rodbina STUPICA Jnseriraite v „&utru"S t A. V globoki žalosti sporočamo tužno vest. da je naša ljubljena soproga, mati, gospa BETI KOPAČ soproga ravnatelja Delavske zbornice v pok. dne 30. t. m. po kratki težki bolezni mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo v ponedeljek, dne 31. januarja 1938 ob 4. uri popoldne iz hiže žalosti. Miklošičeva cesta št. 22, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 30. januarja 1938. Žalujoči soprog KOPAČ ter ostalo sorodstvo. »Draga moja, mesečarka v tvojih letih mora oblečena v posteljo.. •< (>New Yorker«) srečnem primeru 1. junija 1559 umrl. V Nostradamusovih prorokovanjih so našli o tem dogodku naslednje stihe: »Le Lyon jeune le vieux surmontera en champ bellique, par singulier duelle. Dans cage d'or les yeux lui crčvera deux plaies, une, pour mourir mort cruelle.c Henrik n. je namreč umrl za posledicami rane, ki jo je bil dobil na viteškem turnirju v čast svoje sestre Margarete Francoske. Vitez de Montgomery ga je zadel s kopjem v oko (les yeux lui cre-vera — prebodel mu je oči). Tudi »Cage d'or« (zlata kletka) ima svoj preroški pomen. Kopje je namreč predrlo zlato rešetko, ki jo je imel kralj v svojem šlemu. Drugi stihi Nostradamusa so zbudili obilo presenečenja pozneje. Nostradamus je prorokoval Angliji prihod diktatorja Cromvvella, ko je govoril o vladarju-mesarju. Crom-wel je bil namreč po poklicu mesar. O usmrčenju kralja Karla I. Angleškega je napisal Nostradamus: sKo bo prišel viadar-mesar, bo šel zakoniti vladar skozi okno nad mostom pred svet, kjer bo izgubil glavo«. Povemo naj. da so kralja Karla I. res odvedli na morišče skozi okno, ki so ga spremenili v vrata in zvezali po mostu z odrom, na katerem je čakal krvnik Cromwell je ukazal tako, ker se je bal, da ne bi množica kralja rešila. Tudi smrt Ludovika XVI. je prorokoval Nostradamus ze!o jasno. Eden izmed stihov, ki se nanašajo nanj, se glasi: »Alors qu'un Bour sera fort bon«. Ta stih je treba brati: »Alors qu'un Bourbon sera fort.« (Ko bo neki Burbon zelo močan — to je, ko bo vladal). Nostradamus nadaljuje: »Zapiski pravice bodo nosili njegovo ime.« In res so bile listine o procesu in usmrtitvi Ludovika XVI. uvrščene v arhiv pod kraljevim ro- oinskim imenom »Ludovik Capet«. Nostradamus je tudi prorokoval Ludovi-kov beg v Varennes. Ne imenuje samo tega kraja, ampak celo omenja, da bo kralja ustavil in spoznal neki poštar. »Kralj bo zaradi tega nezmiselnega boga usmrčen,« pravi Nostradamus. Prav tako je Nostradamus napovedal tudi Napoleonov prihod. »Prišel bo ostrižen samosilnik, osvojil si bo pol sveta. — Let štirinajst bo trajala njegova strahovlada«. Kakor je znano, je bil Napoleon Usti, ki je zavrgel lasulje in uveael striženje las. Na drugem kraju govori o Napoleonu: »Cesar se bo rodil v bližini Italije, ki bo cesarstvu drago prodana. Svet se mu bo rogal, da je manj knez, a bolj ubijalec.« Nostradamus si je v bližini Salona postavil zvezdamo za astrološka raziskovanja- Ta kraj je bil tako zelo primeren za opazovanje zvezd, da so tam pozneje napravili dolgo vrsto let najpomembnejšo zvezdamo sveta. Nostradamusa so proučevali mnogi astrologi in pisali k njegovim stihom pojasnila. Med njimi moramo omeniti slavna imena Guynad, Lerouy, Bouvs. Bare-ste in dr. Fontbrune. Sam Nostradamus pa pravi, da navadni ljudje njegovih stihov ne bodo razumeli, pa tudi slabi astro logi ne. In res je potrebno mnogo astrološkega znanja, kombinacijskega duha, raziskovanja in tudi domišljije, da je mogoče v skrivnostnih stihih najti prerokovanja. Ta prerokovanja so skoraj vselej postala jasna šele takrat, ko se je proroko-vani dogodek že uresničil. Kaj prerokuje Nostradamus ®a sedanje čase? Vojno od leta 1914 do 1918 je nakazal veliki astrolog v naslednjem stihu: »V teh letih bo prišla tretja poplava krvi.« Tudi gospodarsko stisko, ki smo jo doživeli nedavno, je prorokoval: »še dolgo po vladi Marsa (po svetovni vojni) bo veliko pomanjkanje.« Napoveduje celo fašizem, hitlerizem in generala Franca! »Tri dežele bodo. ki se ločijo po oddaljenih mejah. Rim, Germanija in Španija si bodo ustvarile vlade s pomočjo orožja.« Maioverno pa zmajujemo z glavami, ko nam Nostradamus napoveduje republiko v Angliji in Italiji, a v Franciji naj bi postala monarhija, dočim da bo Rusija raztegnila svoj vpliv na obale vseh morij. Pravi, da se bo začelo veliko cesarstvo Antikristovo, nekje na ozemlju Adrinopo-la (?). Leta 1999 bo preplavilo Evropo rumeno pleme, ki bo izkoreninilo evropsko civilizacijo. To se bo zgodilo po popolnem solnčnem mrku. Pariz bo zdrobljen, a ljudje bodo umirali od ognja, kuge in topov. »Veliki satan bo do^go držal svet v temi in mu polagal razžarjeno orožje na krvavo rano«. Nostradamus je prorokoval tudi po~az Napoleona HI. pri Sedanu. »Premagan bo nečak«, piše, in res je bil Napoleon DI. nečak Napoleona I. Potem bo orišla republika. ki bo trajala 73 let. Po tsh napovedih bo v Franciji leta 1945 konec republike in prišel bo na prestol vladar, ki se bo imenoval Henrik V. Leta 1945, pravi Nostradamus, bo nastal na svetu veliki mir in ustvarjena bo sloea med francoskimi sinovi, ki so zab'od;.li in se rsz-tepli na razne strani. Potem pa bo prišla doba, ki bo neplodna, dokler se svet ne bo čisto prenovil. Nu. vsega tega ne bomo učakali, to^a o re^n^nosti nekaterih napovedi se bomo lahko preverili že v nekaj letih. Lep dar: Zgodbe brez groze Urejuje Davorin HavUen. — izdaja aa konzorcij >Juua« Adoll Ribnikar. — Za Narodno tiskarno