prvemu slovenskemu katoliškemu shodu,
esčli bela se Ljubljana, Ko množica je krasna v Tebi zbrana Ko Ti poslal slovenski svet Sinov je svojih c vet, Ki so v ljubezni gorki, mili, Navdušeni se tu združili.
Oj, dobro došli bratje naši pravi, Bodite v hiši materinski zdravi; Pozdravljeni v Ljubljani starodavni,
V	Ljubljani — majki naši slavni!
V	prid veri sveti, naši diki, Kreposti, vednosti, omiki,
Za splošno bratov blagostanje Je Vaše delovanje — zborovanje. In delo tako vredno res
Je blagoslova iz nebes; Zato nebo obilo Bo blagoslov na Vas rosilo. Vi zemljo bote izorali, In v brazde dobro seme nam vsejali Kali naj seme, naj veselo rase, Obile naj rodi nam klase!
J. Bilo.
Z Gorenjskega, kjer gor orjake Kipeti gledamo v oblake; Z Dolenjskega, kjer trte zelenijo, Gorice solnčne venčajo, krasijo; Z Notranjskega, z dežele skalovite, Kjer pod zemljo so čuda skrite; Možakov trume so vesele
V	Ljubljano belo prihitele.
Zeleni Štajer, stari (lorotan Je danes tukaj zbran. Z dežele, kjer morjč Jadransko Valove pdlje na zemlj6 slovansko; Od lum, kjer Soča z vodo hladno, jasno lvjžčli<!0 zaliva milo, krasno; ' (ožje ho zbrali se sloveči, Za sveto stvar goreči; — Slovenije prevrli sini
V	zvestobi Bogu, caru, domovini So vsi edini.
DOMOLJUB.
Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo.
haja kot priloga »SJ.OVRNtU" zvečer vsak prvi in tretji četrtek meneča. Ako je ta dan praznik, izide „DOMOLJUB* dan Iprej. Cena mu je SO kr. za celo leto. — Spisi in dopisi naj se poiHjajo: uredniMvu „DOMOLJUBALjubljana, v seme-iklh ulicah M. 2. Naročnina »n »«*era<» pa opravniitvu „DOMOLJUBA" Vodnikove ulice št. 3. — Naznanila se vsprejemajo »«
plačujejo po dogovoru.
V Ljubljani, 1. septembra 1892.
Letnik T.
■ • -
Kaj je novega po Slovenskem?
Z Vrhrtk«. (Pripravljalni slovenski katol. shod.) Zopet nam je poročati o pripravljalnem katoliškem shodu, ki se je vršil, dud 21. t. m. na Vrhoiki pred katoliSkim shodom.
Nedelja je bila. Krasno vreme je privabilo na tisoče ljudstva na res prijatni griček sv. Trojice, odkoder se odpira vel časten ratgled proti Borovi.ici in „heli Ljobljan \ Do tritisoč ljudij se je tbralo prtd podružnico cerkvijo ii vrhniške in soseduih župuij, in mej njimi mno£o odličujakov.
Čast. gosp. P. Bohin ec, tajnik lokaluega odbora vrhniškega ta katoliški shod, opraviči po bole^ni zadržanega predsednika lokaluega odbora, velečast. gosp. delana Janeza Koprisnikarja, ter predlaga čast. g. Ivana Ber-g a n ta, župnika logaškega za predsednika.
Ta pozdravi navzoče, otvori zborovan;e, ter predstavi prvega govor uik a, čast. g. vikarja Andreja Kalan a, ki v lepih, poljndoih in navdušenih besedah, prepletenih z raznimi podobami it življenja, pojasni namen in pomen katoliškega shoda, poudarjaje posebno versko prepričanje, katoliško tavest in možato odločnost.
Blagorodui gosp. Fran Povše, deželni in držsvni poslanec, je govoril o gospodarskih razmerah. Razkrival je s čotečim srcem rane, ki mučjo kmeta, ter našteval in pojasm>val pomočke topor propadanje kmetskega blagostanja, tajemajoč iz svoje skušnje kot kmetovalec in poslauee. Omenjal je velikih davkov, dragih poslov, domo-viu.-ke pravice, konkureuce amerika islib pridelko ', razko-
savanja temljišč, zavarovanja proti ognju m „ ti jp južoe želetnice, prisilne legalizac je, iu reševal ta vpr.in Da podlagi resolucij.	'''
Prefast. gosp.kanonik Karol Klas, deže ni iadilav«
poslanec, pojasuoval je po naših razmerah versko ki« bod si osnovuo, bodisi sredujo, bodisi visoko, ter prti po skušnji in iMjenju po domače rattolojaiii p0fflr|| verske šole. Dotaknil se je tndi p03večevauja nedelj lt praiuikov us podlagi resolucij ter pokazal ta midei neka-toliškega življenja z drastčnirn dogodkom.
Nato predlaga čait. g. kapelan P. Bohinju u stopno resolucijo, ki |e bila enoglasno sprejeta:
.Glede ua to, da je sv. katoliška cerk. v vselej najbolj skrbela za večni iu časni blagor slovenskega uaroda;
glede na to, da je sv. katoliška cerkev največ sto-r;la za izobrazbo iu uapredek slovenj* qj. roda, bod si za šolo, bodisi za uravnost, bodisi ta ii#k bodisi za vedo in umetelnost, bodisi ta kmetijstvo, bodisi ta obrt in rukode'stvo;
glede ua to, da je bila sv. katoliška vera vselej naj-trduejša t a s I o m b a slovenski u a r o d u osti in v najhujš b časih eelo edioa zavetnica;
glede ua to, da je posebno v zadnjih desetletjih zložno delovanje slovenskih veljakov na podlagi načel katoliške vere in materinega jezika blagodejno pospeševalo duševni m gmotni uapredek slovenskega narodi: glede na to, da se je v zaduiem času zložno de-
Listek.
Srečna pomota.
Lepega jutra meseca junija pomikal se je počasi po praSni veliki cesti star pošlni voz proti grujščini DobrSki. Spredaj na vozu je dremal postni hlapec, notri sta sedela dva gosposka človeka, naslonjena vsak v svoj kot. Molčala sta ter bila globoko zamišljena. O starejšem bi rekli, da je bržkone kak igralec ali zdravnik. Velika, srebrna očala, visok, do brade segajoč zavratnik, resen obraz, žive oči, vse nam pravi, da se ne motimo. Na mlajšem popotniku ne opazimo ničesar, kar bi nas posebno zanimalo, druzega ne moremo reči o njem, kakor da je mlad in čeden gospod.
•Bogomir«, pretrga naposled starejši potnik molčanje, »kesam se, da sem te vzel s seboj; čim bolj premišljujem značaj svojega sošolca, tem bolj se mi podira nada, da se ti posreči tvoja namera. Ne veš kako trdovratni so taki ljudje!«	'
•Jaz pa menim«, zavrne ga mladi gospod »da zaradi neznatnega razpora iz dijaških let oče ne bo onesrečil svoje edine hčere na veke, Pa naj mi tudi odkloni prošnjo, poskusiti hočem vendar zadnjikrat
Ako mi izpodleti i danes, ter Kristina res ne bo moja. potem .. . .«
»Bodeš vzel drugo«, pristavi šaljivo oni, in zopet sta molčala oba.
Menda je že uganil bralec, da sla gospoda, ki se vozita z našo pošto, oče in sin. Predpustom se je seznanil le-ta v mestu s hčerjo grajščinskega oskrbnika Dobrškega. Kristini je bil tudi Bogomir po mislih in odsihdob sla se rada videla, ter živela v lepi nadi, da ju kmalu združi sveti zakon v ljubezni za celo življenje. Toda Kristinin oče je bil drugačnih misli. Komaj je zvedel o tej ljubezni, pisal je hčeri v mesto, da naj pride nemudoma domov; zajedno ji je ostro prepovedal občevati z Bogomirom
Kmalu zvesta ženin in nevesta, da je med očetoma star razpor še iz šolskih let, kateri se še zdaj ni polegel zlasti zaradi tega, ker je vsled usode svetovalec Sever postal predstojnik Dobrškega gospoda oskrbnika.
Kdo je bil tega bolj žalosten nego Kristina in Bogomir! Vendar sta gojila oba nado, da se nesrečni prepir srečno poravna, zlasti, ker je grajščinska gosp1 Bogomiru pisala, naj pride prilično osebno na Dobrče in vsi skupaj bodo nedvojbeno zmogli trdovratno srce oče m
Prilika se je kmalu ponudila Bogomiru. Njegovi je dobil nalog, da uradno pregleda vse cesarske graj^ Moral je torej tudi na Dobrče. Komaj zve sin to novico, boče p0 vsi sili 3 očetom, da poskusi zadnjikrat i
lovauje mej uami j e I o r u S i t i, ker bo se nekateri Slo-veuci ločili od stare sloveuske zastave, boreče se za „vero, dom, cesarja";
gledd na vse to izjavlja pripravljalni sloveuski ka-tolt^ki shod na Vrhniki, da je tudi za naprej^uševni ia gmotni napredek slovenskemu narodu zagotovl|en le na podlagi načel katoliške vere in slovenskega jezika, ter zato z veseljem pozdravlja ukrepe, o katerih ima sklepati pivi slovenski katoliški sbod, in kateri merijo na to, da tudi v bodoče Slovenci zložno delujejo za svoj dušni in gmotni razvo) kot verni otroci katoliške cerkve, zvesti sinovi slovenske domovine in udani podložni avstrijske države!"
Prečast. gosp. kauonik Karol K lun poprime zopet besedo, spominja se godovujaka današnjega, sv. Joahima, patrona sv. očeta Leona XIII., in rojstvenega dud presvetlega cesarja (18. t. m.), ter zakliče obema krepak „živio I", kateremu se je občinstvo navdušeno trikrat odzvalo.
Blagorodni gosp. župan Gabr. Jelovšek zahvali častite in cenjene gospode iz Ljubljane, da so se potrudili priti na Vrhniko in prirediti tako veličasten shod.
Naposled čast. gosp. predsednik L. Bergant povpraša, ako kdo želi besede, in ker se nikdo ne oglasi, zahvali in pohvali zbrano občinstvo, da se je tako obilno udeležilo današnjega shoda in tako pazno poslušalo govornike, ter sklene zborovanje.
To je bil torej zadnji, in lahko rečemo, najkras-uejši pripravljalni shod. Taka obilna udeležba in tako odlični govorniki! Toliko ljudstva in tako uzoren red! Ves čas je vladala resnobna tihota; le pok topiča je naznanjal začetek novega govora. Pazno in neutrudljivo je poslušalo občinstvo, tako, da je vskliknil neki poslušalec,
odločnostjo svojo srečo. Ta mu sicer odsvetuje, češ, da je ilak vse prizadevanje zaman. Ker se sin ne dft pregovorili. vzame ga s seboj, dasi silno nerad.
II.
Hlapec se je prebudil ter mahnil z bičem po konjih, ki pa se zanj nista dosti zmenila. Precej visoko je bilo že solnce, ko se ustavi pošta pred gradom. Gospoda izstopita, ter gresta do velikih vrat, ki so bila zaklenjena.
Kadar namerjamo izvršiti kaj imenitnega, zdi se nam pomenljiva vsaka, tudi najmanjša okolnost. Zato pravi nalihoma oče : »Bogomir, ako bo nama srce oskrbnikovo tako trdovratno zaprto, kakor njegova vrata, slaba se bode godila nama.« Tudi temu so se zdela zaprta vrata slabo znamenje in potrta stopita v vežo, ko jima pride stara dekla odpirat. Ko zvesta, da je gospod oskrbnik v pisarni, krene svetovalec naravnost proti pisarni, sinu pa veli, naj se gre mej tem poklonit gospej in hčeri.
Pustimo ga torej, da izvrši svoj posel, ter poglejmo za gospodom svetovalcem. Pred pisarno ugleda tri kmete, ki so stali pred vrat mi gologlavi ter čakali, da jih pokliče »častiti gospod«.
Ta sedi v pisarni na mehkem stolu, naslonjaču. Obraz mu je rdeč in lepo rejen, ponos in zadovoljnost mu bereš na obličju. Mož je namreč uprav završil važno
ko je zadnji govornik opravičeval dolgotrajnost zborovanja: »Saj še ni toma!" Poleg tega pa je lahen zafir pihljal na lica in preganjal vročino, iu tam doli z zidovja nas je celo na papir dejal priročni fotograf.
Pač slava vrlim Vihničanom in čast odličnim govornikom !
Iz Polhovega Gradca, 18. avgusta. Tekoče leto poročate večkrat svojim čitateljem novosti in drobnosti iz naših gorskih krajev, prave kranjske Švice; a vendar o slavnostih, katere so se vršile 31. julija in 7. avgusta, popolnoma molčite, kakor bi bile vsakdanje.
Imeli smo v svoji sredi novomašnika čč. gg. Štefana in Mateja Riharja. Omenjena gospoda nista brata, le v daljnem sorodu; a občna želja je bila, da se novi maši praznujete v Polhovem Gradcu.
Prvo daroval je čast. gosp. Štefan B<har, iz obče spoštovane rodovine in hiše Valentinove; drugo daroval je čast. gosp. Matej Bihar, iz rodovine B'štjančkove.
Staro in mlado je željno pričakovalo časa videti zopet dva gospoda-domačina pred altarjem Gospodovim.
Ni mi treba opisovati lišpa, kojega so narejali udje gasilnega društva in domača dekleta povodom slavnosti); omenjam le, da je bil naš Gradec ves prenovljen.
Prostorna cerkev je bila polna ljudstva od blizu in daleč, gneča silna. — Prvi novomašnik, čast. gosp. Štefan Bihar, izbral si je za govornika čast. gosp. J. Smrekarja, kateheta na drugi ljudski šoli v Ljubljani.
Novomašniku čast. gosp. Mateju Siharju govoril je brat čast. gosp. Fran Bihar, duh. pomočnik v Železnikih, kojega tehtni govor, zlasti besede na gospoda brata-novo-
mašuika so vsakateremu segale do srca.
__- —
uradno delo, da je pospravil drugi svoj zajutrek. V svoji domišliji je namreč mislil, da je on nenadomesten cesarski uradnik in zato je vse storil, da ohrani državi še dokaj let svoje življenje in svoje moči. Žal, da ga je mučila že dlje časa nadležna bolezen — putika. Preganjal si je trganje po udih, kakor je mogel in znal in uprav zdaj mu je nekoliko odleglo. Zato ga vidimo tako zadovoljnega — spati v naslonjaču in zato je bil kmetom prepovedan uhod.
Kar nekdo potrka na vrata. Srpo se ozre »častili« proti vratom, nagubanči čelo, napihne ustnici in že ima na jeziku debelo kletev, da zaroti drzne kmete, ki ga motijo v prijetnem počitku — kar stopi v sobo bivši šolski tovariš, sedanji svetovalec in nadzornik Sever.
»Sam vrag te je prinesel«, sikne natihoma med zobmi, vendar zakrije nevoljo, naredi uradnišk obraz ter pozdravi prišleca spodobno. »Gospod nadzornik« — ga vpraša potem mrzlo — »odkod nepričakovano prideš?«
»Opravki, gospod tovariš, ti vražji opravki, nič drugega. Zopet mi je bilo ukazano pregledati vse moje urade. Posel moj bi bil seveda lahak, da najdem povsodi vse v takem redu, kakor pri vas.«
Bolje bi se gospod nadzornik ne bil mogel prikupiti »častitemu«, kakor se mu je prikupil s to pohvalo, zato pristavi ta vidno razveseljen: »Veselilo bi me zelo, da ste danes opoludne pri meni na kosilu, gospod svčtnik,
Štajarsko. Pred tremi leti je deželni zbor sklenil postavo, vsled katere so se ob velikih cestah Titanovila Ukozvana „vzprejetišča", t. j. hiše navadno po gostilnah, kjer se vbožni potovalci vzprejemajo, da dobivajo prenočišče in hrano brez plačila, tudi za delo samorejo zvedeti po teh prostorih. Ali vkljub tej naredbi še nekateri potovalci-reveži podporo iščejo tudi po drugih hišah. In obzirom na to prikazen je deželni odbor, ki ima izvrševati sklepe poslancev v deželnem zboru, vsem okrajnim zastopom razposlal obnovljeno naročilo, s katerim se gospodarjem po deželi zopet naroča, naj potujočim prosilcem ne dajajo nobene podpore, ampak naj jih zavrnejo do bližnjega vzpre-jetišča. — Od Ptuja se piše, da so tamošnji posestniki namlatili rži po „tri četrtine" in po „dve tretjini", bolje izdala je pšenica, oves je vsled deževja precej polegel iu je dal srednjo žetev; krompirja lotila se je peronospora, zgodnje blago je večinoma segnjilo, koruza prospeva slabo, buče kažejo nepovoljno, luk in česnek gnjilita vsled onc-kratne vlage, hajdino so pa mnogokje zaplavili nalivi; grozdje se razvija lepo povsod, koder so škropili zoper medljiko ali peronosporo, a ta se razvija po goricah slablje obdelanih. — Po občinah v okraju »Gornja Radgona" bode se letos v jesen začela voziti pošta, ki bo po ono-krajnih okolicah pobirala pisma ter jih izročevala pošti v Radgoni. Taka naprava bi pač dobro došla dandanes tudi po drugih okrajih. Gosposka večkrat župnikom, občinskim predstojnikom, krajnošolskim načelnikom in tudi zasebnim osebam grozi s kaznijo, ako ne bodo odgovorili hitro na odposlana jim pisma. Toda. kako-li se zamore ukaz izvršiti .hitro" in po želji, ako občina komaj plačuje človeka, ki je za primerno odškodnino pripravljen vsaj po jedenkrat na teden hoditi do pošte ? Obzirom na to bi
pač marsikatera občina sedaj lahko zavidala ob{ine , okraju Gorujeriidgonskem. — Matej Šiuko v Ormožu j, stregel pri mlatilnici. Stroj zgrabil mu je roko t« isto oškodoval tako, da so onesrečenca morali spraviti v (4 nišuicp. — Koncem julija je vsled prevelike vode mori|j za nekoliko časa prenehati vožnja po želežnici Kadgon,. Ljutomer; od leta 1879 tam niso imeli povodnji tako Te. like, kakor zdaj Ob železnici Celje-Velenje pa se jedv,. krat plaz na tir zvalil in obakrat zabranil vožnjo. -Gosp. Janez Pahernik je v Vuhredu dal na lastne stroške farno cerkev na »presno" naslikati. Delo opravil je slikar gosp. Brollo. Dm'- 14. so slike blagoslovili. — Pri Sveten Križu blizo Ljutomera so letos lepo razširili farno cerkev Pa tudi na grobišču tamošnjem je sloveča cerkvica. Poslopje zidano je v »gotičnem* slogu in spada med najimenitnejše stavbe na Stajarskem. — V občini Cven - Krapje-MoU vstanovili so »požarno brambo." Slavna ^Posojilnica" t Ljutomeru darovala je istemu 225 gld., kakor je (o p vodom »občnega zbora" bila obljubila onej občini, kateri bo si v okraju letos prva omislila gasilno društvo. K Wj podpori je gostilničar g. Valpotič priložil IU gld., in tr-govec g. Sršen tudi 10 gld. — Pri Sv. Iliju blizo Maribora je neka mati na voz pri gosp^ Golob položila svoje dete, potem šest kapic in šest srajčic. Pri sv. krstu najdenki dali ime Marija. Tako je namreč ime botri, c brotljivej gospodični Lorber, pišejo pa jo, dokler mati ne pride v pest prav c!, za zdaj na priimek „\Vagen", ker se v nemškem jeziku tako imenuje voz, prostor, kjer so bili dete našli. — Na Vinah pri Novicerkvi je strela vpe-pelila neko viuičarijo. S poslopjem je gospodarju zgoreli krava, a viničarju dva prašiča.
toda prosim, da ste z mojo gostoljubnostjo lako milostni, kakor z mojim uradnim poslovanjem!«
»Prav rad sprejmem vašo preprijazno ponudbo, toda oprostite, tudi Bogomir je z menoj; uprav se je šel poklonit častiti vaši rodbini «
Castilemu si mogel brati na obrazu, da mu la do-stavek ni povšeči, a pomagati si ni mogel iz zadrege drugače, kakor da povabi na obed tudi sina.
Nadzorniku je šlo na smeh, ko je videl, v kako zadrego je spravil oskrbnika in kako spreminja »častili« svoje obličje; že je mislil sc poslovili, vendar se premisli in povzame: »A propos! Ukazano mi je zlasti natanko pregledali ječe, Čule so se namreč pritožbe, da so ječe premajhne, nesnažne itd. Čudno, da so visokim gospodom jetniki lako pri srcu; naposled menim, dobimo celo povelje, naj mi uradniki celo vičemo te ptiče. Uverjen sem, da je v vašem zaporu vse v najlepšem redu, vendar želim pogledali, da izpolnim uradno svojo dolžnost.«
»Slobodno, gospod svetovalec! Kad bi vas sam spremil, a poglejte - »častili« je pokazal na svoje z volnenimi rutami obvezane noge — oprostile torej! Vodil vas bo moj strežaj. Toda prosim, gospod nadzornik, potrpile z njim, kajti še le nekaj tednov je pri meni! torej mu manjka primerne spretnosti.«
»Prav dobro! Da mi le pokaže ječo in odpre vrata Naposled obiščem še gospoda župnika, starega prijatelja in ločno opoldne sem pri vas.«
Mej leni pogovorom je bil prišel poklicani sluga. Gospodar ga resno pogleda od glave do nog, potem mu ukaže:
»Peter, lega gospoda spremi v ječo; ključe poten nazaj prinesi!«
»Na svidenje!« zakliče svetovalec, ter gre za in vajem. Ko pridela na veliko dvorišče, poka/e mu čuvaj visoko, začrnelo zidovje ter spusti tujega gospoda naprej sam pa koraka molče za njim. Le-la ga je večkrat ob-govarjal. hoteč od njega zvedeti vsakoršne reči, a M je le molčal; tnenda se je bal gosposkega in čedoo opravljenega človeka, ali pa je tako zvesto spolnoval povelje, da ne sme spregovoriti nobene besede s kaznjenci, ki jih pelje v ječo.
Prišla sta do velikih železnih vrat. Sluga stopi naprej, odmakne teški zapah, ter odpre vrata. Svetovalec stopi moško na prag, sname očala ter jih začne mogoči8 zbrisovali z belim robcem. Ko se lako pripravi za ^ velevažni posel, stopi čez prag v tamne prostore; k" začuje, da so se vrata za njim zaprla in da je gIasn® zarožljal ključ v ključavnici. Sprva se je temu nasme« meneč, da mu hoče verni sluga pokazali na oči, 1» varno in močno se zapirajo vrata v ječo, ali ^
Cerkev
Podobe iz življenja.
(Dalje) 33. Lepo srce.
»Da, gospAda, jaz sem bil priča, ko so policaji zgrabili kapelana Engelna«, govoril je v družbi več umetnikov pevec Karol Formes, ko je prišel za nekaj dnij domov na Nemško.
»Kako? Zakaj? Kedaj?« jeli so ga povpraševati od vseh stranij. Vsi so namreč poznali kapelana kot obče priljubljenega duhovnika, ki nikomur ni storil nič žaletra. Kaj torej to pomeni?
»Tega seveda vi ne veste, meni pa je dobro znano«, rec'e umetni pevec, »zato vam hočem povedati in pojasniti ta dogodek.« In jel je pripovedovati.
Kilo je 1. 1838. ko sem še pri maši stregel v naši farni cerkvi ter hodil večkrat z duhovniki, ko so nosili popotnico bolnikom. Neki večer me že iz postelje pokličejo za obhajilo. Kapelan Engel je bil poklican k nevarno bolni ženi, do katere je imel pota dobre dve uri. Takega težavnega pota skoro ne pomnim, kakoršnega sem hodil ono noč. Burja je tnedla z dežjem in nazadnje s snegom. Pot je bila silno blatna in letna tako huda, da nismo niti videli, kam da smo stopili. Svelilnico. katero smo imeli seboj, nam je veter ugasnil. Popolno smo bili premočeni, ko smo prišli do revne koče. kjer nas je že težko pričakovala bolnica. RevSčina je imela tu svoje domovanje. Hišne oprave ni bilo v sobi nobene, nobene svetlobe, le slaba, neznatna svečka je brlela na mizi.
čujejo koraki vedno bolj od daleč in postane naposled vse tiho, ustraši se gospod ter začne premišljevati, kaj neki to pomenja. Naposled mu pridejo na misel dvoumne besede oskrbnikove in bilo mu je jasno početje čuvajevo. Začel je glasno vpiti, a niso ga slišali v prvo nadstropje; tresel je ob železne mreže v oknih, a nežne roke niso bile kos močnemu železju. Ko se je bil nekoliko pomiril, iskal je mehkega stola, kakoršnega je bil vajen doma, da bi sedel in premislil, kaj mu je početi in kako naj se maščuje zaradi nečuvenega dogodka. A zaman se je oziral po kotili, druzega ni opazil, kakor celo vrsto golih, lesenih klopi, ki so služile jetnikom za postelje.
Polagoma se mu je ohladila jeza. Naposled se mu zdi celi dogodek tako smešen, da se začne sam sebi smejati, a to ga kmalu mine in v grozni temi vzbudi se mu zopet jeza in že snuje maščevalne naklepe, kako bi se najbolje znosil nad svojim tovarišem.
III.
Bolje se je godilo Bogomiru. Z največjo radostjo sta ga sprejeli gospa in Kristina. Bilo je to pač veselo svidenje; samega veselja so se jokali vsi trije. A ni kazalo mnogo jokati, treba je bilo hranili solze za opoldne, ko pride iz pisarne trdosrčni gospod oče in mu bode treba ganiti kameneno srce.
in šola.
Bolnica je ležala na tleh. snop slame bil je njena postelja. Njen mož in stara mati sla klečala poleg postelje, bolnica se pa tresla od mraza.
Kapelan Engel podelil ji je svete zakramente, jaz pa sem mu bil v pomoč. Ko je bilo dokončano duhovno opravilo, pogleda kapelan po sobi ter vzdihne: O Bog, koliko revščine! Kako žalostno! — Kar je imel denarja seboj, vse je razdelil med to siromašno družino ter pristavil, da bo že še kmalu kaj pomagal, če mu bode le mogoče. Nazaj gredč imela sva enako slabo pot, kakor poprej in vesel sem bil, ko sem prišel zopet v suho sobo in gorko posteljo.
Kapelan Engel pa ni mislil tako, kakor jaz. Ob dveh po noči namreč vidi ponočni čuvaj nekega sumljivega človeka hitro iti po cesti proti mestnim vratom. Človek, kakor fft je zdelo, nosil je velik koš in na rokah je imel korbico.
Čuvaj hiti za njim, ga kliče, pa neznani človek neče n'č slišati in le še bolj hiti pred njim naprej. Čuvaj seveda, ki ni imel ničesar nositi, ga kmalu dohiti in vidi vsega oprtanega. Misli si: To je tat: vidi namreč, da nese posteljino opravo na hrbtu, iz koša pa molijo steklenice svoje vratove. Gotovo je vlomil kje v mestu in sedaj bi rad odnesel, tako si misli čuvaj, pospeši svoje korake, stopi pred neznanega hudodeluika, potegne sabljo ter zavpije: „Stoj, sicer te moram zapreti!"
Precej pribiti še neki drugi stražnik in predno je neznanec mogel spregovoriti kako besedo, posvetil mu je že čuvaj v obraz. Toda kako je odskočil, ko je spoznal v tem dozdevnem tatu domačega kapelana — Engeloa.
Uprav so bili vsi trije v živahnem razgovoru, kar dobi gospa iz pisarne poročilo, da prideta danes dva tuja gospoda na kosilo. Hitro se odpravi v kuhinjo, da ukrene vse potrebno za kosilo. Bogomiru in Kristini zdelo se je to povabilo tudi dobro znamenje, menila sta celo, da se je vršil med starima bržkone že kak pomenek o velevažni stvari.
Ali zginila jima je mahoma vsa nada, ko pride opoldne oskrbnik domov, pa Bogomira jako mrzlo pozdravi. Še bolj je jel kazati »častiti« svojo nevoljo, ko ura odbije poludne in svetovalca ni bilo. Ker je rekel, da obišče gospoda župnika, pošlje slugo v župnišče klicat gospoda. Sluga se tudi dolgo vrnil ni, tako, da je bilo čakanje res mučno celi družbi, najbolj pa oskrbniku. Najraje bi se bil glasno znesel nad zanikrnostjo nad-zornikovo, vendar je skrival togoto in le natihoma godrnjal sam pri sebi: »Da bi ga vrag vendar že prinesel;
vse bo mrzlo in postano !«
Strežaj se vrne, a s poročilom, da danes gospoda nadzornika pri župniku ni bilo. Vsi navzoči se spogledajo, češ, kje je go°pod; se mu je li kaj pripetilo, da ga ni. Bogomir se kar odpravlja iti iskal očeta, ali gospod gostitelj veleva, da najprvo treba obedovati, potem pa naj gred6 vsi iskat svetovalca.
Sedli so za mizo, a jedli so razven gospodarja vsi
17*
.Kaj pa delate tukaj in tako obloženi, gospod kapelan?' vpraša ga čuvaj .Pustite me, da tem urneje dopolnim svojo dolžnost!" odgovori kapelan Kugel in gre dalje svojo pot. — Ko se je namreč vrnil od obhajila domov, pobral je doma vse, kar je v naglici našel za jed in za obleko ter se zopet napotil proti koči, to pot seveda brez mene. Ni ga strašil vihar pred težavno potjo, kamor ga je gnala moč krščanske ljubezni. Pač so morali Kočarjevi biti veseli in hvaležni! Drugi dan ob šestih zjutraj stal je kapelan Engel zopet pri altarju in jat sem mu stregel pri sv. maši." — Da se je to resnično dogodilo, zato priča pevec Formes. ki je to pripovedoval v družbi svojih tovarišev.
34. Posvečevanje nedelje v Ameriki in Kvropi.
.Danici" piše iz Amerike č. g. Fr. Sušteršič to-le: Svetovna razstava v Chieagi bode ob nedeljah popolnoma zaprta io vstop občinstvu sploh nedovoljen. Tako ste sklenili z veliko večino obe naši zbornici v hiši iu v senatu. .Sramota bi bila — tako je govoril o tej priliki senator Cummingo — za največjo in edino pravo republiko na svetu, da bi pred vsem svetom zatajili svoje načelo glede posvečevanja nedelje." Največji nasprotniki zaprtju razstave ob nedeljah bili so seveda Nemci, ki se le počasi amerikanizujejo in meuijo, da brez kake veselice in pijače jim ni moč pognati nedelje.
Ker v isti štev. Vašega lista primerjate posvečevanje nedelje to in onostran morja, ker se po katol. avstrijskih listih mnogokrat čujejo pritožbe, kako nesramno se skruni Gospodov dan v .katoliški (?) Avstriji" in ker iz lastne
skušnje znam, kako malo se tam spoštuje ndelj», ^ lite, da o tem nekoliko obširneje spregovorim.
Zadnji čas poizvedel sem iz slovenskih list0T ^ zidajo .kočevsko" železnico prav pridno ob nedeljah -J praznikih, ceste grade brez ozira na petek in svetek. javnih, kakor tudi zasebnih stavbah se dela ranogokn, brez vsake potrebe ob nedeljah, prav kakor bi nali& tljj, bovali 111. zapovedi božji. Rokodelci imajo ravno ob deljah največ posla, uradniki sede v svojih pisarnah, {, ne celi dan, pa gotovo dopoldne, da ne govorim o pro. dajalnicah in krčmah, kjer imajo v nedeljo in praznikmj. večji — delavnik. Tako se z nogami tepta zapoved boži in kar j* poglavitno, skrunilea Gospodovega due ne zadeat nobena kazen, razven če poseže Hog sam s svojo mifo-valuo roko vmes.
In vendar je govoril Bog: .Sest dni delaj, sedmi dan pa počivaj, ker to je Gospodov dan; ta dan ne delaj ne ti, ne tvoj sin, ne tvoja hči, ne tvoj hlapec, itd." -Kdo pa še posvečuje v Avstriji nedeljo? I "bogi kmetu — in — no, sem in tje kaka verna družina. Sploh pi so se ljudje sami oprostili te zapovedi, posvetna moe tit čuje nad njo, duhovska oblait nima moči in tako je dolgoletno prelomljevauje te zapovedi zadobilo neko navidezno veljavo. Ljudstvo misli, da dela prav, da delajo povsod tako, da drugače sploh biti ne more. Pa kako se moti!
Poglejmo v Zedinjene države ameriške, v najproitejšo ljudovlado ua svetu, kjer delajo postave ljudje vseh mogočih ver in narodnost', kjer žive ljudje beli iu črni, divji in omikani drug poleg drugega — kako se tu posvečuit nedelja? Pri nas je nedelja dan miru in službe božje. V cerkev seve ne tira država nikogar, toda mirovali mori
brez veselja in le prisiljeno; nemir in skrb si mogel brati na licu vsakemu.
Kar stopi v obednico kuharica ter zašepeče tnilo-stivi nekaj na uho.
»Pa mi vsaj povedi«, reče ta obrnivSa se k soprogu, »kadar dobimo kakega novega jetnika, da vera zaradi hrane. No. pa dunes bomo imeli vsi dosti.« Tako pokrega gospa oskrbnika ter položi žlico na mizo.
»Kakšnega jetnika?« vpraša čudeč se »častiti« in osorno pogleda soprogo. »Jaz o tem ne vem ničesar. — Kje je Peter?« — Le-ta strahoma vstopi.
»Peter, kaj pa praviš nekaj o novem jetniku? Se ti sanja kali?«
»Saj mi je ukazala vaša milost danes zjutraj, da naj sprejmem tujega moža v zapor, pa ključe nazaj ...«
»Za Boga!« zagrmi nad njim razkačeni oskrbnik, »rekel sem le. da razkaži gospodu naše ječe. Ali je res ta hlapec zaprl gospoda svetovalca? — Buča zabita!«
Zagonetka je bila rešena. Vse je zagrešil ubogi Peter. Vsi se smejajo na glas. le »častiti, se drži resno.
Odpravi se takoj vsa družba rešit jetnika, celo »častiti, vzame palico in šepa godrnjajo z.i drugimi. Peter odklene s tresočo roko železne duri, kajti bil je uverjen, da mu prileti gorka zaušnica okoli ušes, kakor hitro se odpro vrata. Toda svetovalec stopi iz zapora počasi ter reče miren in resen obrnivši se k sinu: »Bogomir kar
precej odrineva, znaš! Za skazano gostoljubje zahvalil bodem primerno graščinskega gospoda drugi pot!«
Oskrbnik ni vedel, kaj niu je početi. Ne drzne se predstojnika svojega pogledati v obraz, komaj zine besedico : »Ne zameri, gospod svetovalec, pomota je bna. .lečar je vsega kriv..
Nato spregovori »častitega. soproga moško besedo: »tiospod svetovalec! zaradi nezadolžene pomote vendar ne bodete sodnijsko postopali zoper očeta svoje smahe <
I a beseda naredila je pri navzočih različen vtis. Svetovalec je debelo pogledal oskrbnika ter mu rekel: • liospod kolega, kaj ste se premislili? — Ali smem res smatrati današnji dogodek kot naključje in nezadoiieno pomoto ?«
»Seveda!« odvrne ta, še vedno v zadregi
»Potem se ne kasarn za ure, katere sem prebi, * zaporu.«
Zdaj se je še le začelo pravo veselje v Dobrih gradu. Obhajali so zaročitev mlade dvojice, ki sta bila zdaj presrečna ter zahvalila Petra za srečno pomo'"-Gospod svetovalec pa je rad pozabil na neprijetne trenutke, katere je prebil v ječi. ter dejal pri sloves" smehljajoč se: »No, kar mora človek dandanes za otrose pretrpeti, to je pa vendar od sile, celo v ječo mora človek da jih dobro oženi.«
ta dan vsakdo, bodisi kmet ali gospod, delavec ali milijonar. Tu velja enaka pravica za vse. Zato miruje tukaj ob nedeljah delo po vseh tovarnah (razven tam, kjer se brez posebne škode pretrgati ne more), po delavnicah, rudo-kopih, skladiščih, po polji in cestah, po mestih in vaseh. Ob nedeljah so zaprti vsi uradi, vse prodajalnice. Tudi one. kjer prodajejo živež, vse gostilne, kavarne, tobakarne (trafike), banke, biivnice, kopališča, muzeji, javne knjižnice slikarske galerije itd. Ob nedeljah so prepovedane predstave v gledališčih, cirkusih, prepovedani koncerti, akademije itd. Ob nedeljah zaprta so celo poštna poslopja in tudi železnice mirujejo. Tovorni vlaki ne vozijo ta dan in osebni le toliko, kolikor je zaradi velikega prometa neobhodno treba. V Chicago n. pr. pripelja se ob delavnikih preko 370 osebnih vlakov na dan, ob nedeljah pa samo 120.
Taka je postava nedeljskega posvečevanja pri nas in spolnovati jo mora vsakdo, naj ti bo katolik ali jud, metidist ali framason, zato skrbi država.
Letošnjo pomlad je v državi Jowa nek kmetovalec oral na nedeljo, drugi dan pa je bil vsled tega obsojen na 300 dolarjev in ker ni imel s čim plačati, moral je pol leta delati na cesti, da je prislužil državi dotično svoto. — V Amori, Ills, je zidarski mojster ua nedeljo delal s svojimi zidarji na ne še dovršenem poslopju. Redarji so ustavili delo in mojster je plačal za kazen 1000 dolarjev, poleg tega pa še delavcev vsak svoj del. — Tudi nek slovenski gostilničar se je na ta način seznanil s postavo o nedeljskem posvečevanju. Prodal je namreč v nedeljo popoldne nekomu kozarec piva, a zasačili so ga in sodnik mu je prisodil 90 dolarjev, t. j. nad 200 gld. av. v.
Amerikanec čuva s posebno strogostjo svetost nedelje. Dopoldne gre v cerkev, popoldan pa preživi doma j v družbinskem krogu. Obiskov ne dela in jih tudi ne spre-[jema. Po mestnih ulicah vlada praznična tihota, šetalci
šepečejo na lahko med seboj, vse vživa mir in se ga veseli. In nedeljski mir hoče si ohraniti Amerika tudi za časa svetovne razstave.
Pri nas vlada sedaj strašna vročina. En teden že imamo vedno nad 90° gorkote v senci. Od leta 1887 ne pomnijo ljudje take soparice. Ko sem šel sinoči ob enajstih spat, kazal je toplometer 85 potem naj pa človek spi, če more. Ljudje ne morejo ne delati, ne spati.
V	Chicagi jih je vsled vročine nanagloma pomrlo že nad 200 ljudi ta teden,' kSnj pa je počepalo najmanj trikrat toliko. Ce Bog kmalu ne pošlje dežja, ne vem, kaj bo. V Chicagi je vedno od 92°—95°, isto tako v New-Yorku in še huje v St. Lujzu.
35. G o v o r e 6 a ura.
V	severni Ameriki v Pitsburgu že pripravljajo električno razsvitljavo. Na tej razstavi bo posebno zanimivo videti električno uro, ki bo govorila. Sestavil jo je slavni Edizon. Ta ura ima namreč neko pripravo, kateri učenjaki pravijo »fonograf«, to je priprava, s katero se posnemajo človeški glasovi. S pomočjo tega »fonografa« bo ta ura govorila in naznanovala ure, pol, četrt ure. Ta ura nima nič zaznamovanih številk za ure. Namesto s številkami zaznamovanega lica je obraz človekov, ki umetno odpira usta, kadar naznanja, koliko da je ura. Tudi bo ta ura budila ljudi. S posebno pripravo je namreč narejeno, da ta ura po noči, kadar človek hoče, glasno večkrat zakliče s človeškim glasom: Cas je vstati! — Tudi čez dan se zamore ura oglašati ob določenih časih: Pojdi na trg! V šolo! V Gledišče! — Svet res zelo napreduje, ni čuda, da tako rad pozablja svojega namena. Zato bi bilo želeti, da bi tudi ta nova ura imela pripravo, ki bi svetu glasno klicala: Pripravi se, umreti bo treba!
•H0H
Razne novice.
(I. slovenski katol. shod) Slava Bogu, hvala vrlim katoliškim Slovencem od blizo in daleč v tolikem številu dusli m na katol. shod, čast. glavnemu pripravljalnemu odboru. I. slovenski katol. shod se je vršil sijajno, vspod-budno, lepše, kakor je mogel pričakovati kedor koli! — Shoda sta se vdeležila premilostna knezoškofa ljubljanski in mariborski, razni odliČnjaki višjih stanov, mnogi slovenski poslanci, duhovniki, profesorji, učitelji, obrtniki, rokodelci, kmetovalci, vseh stanov zastopnike pozdravljali smo na katol. shodu. Razgovori v posvetovanjih so bili živahni, a vodilo jih je katoliško prepričanje, družila jih je plemenita krščanska ljubezen. Na slovesnih shodih pa se je kazala katoliška zavest Slovencev v nebeški lepoti. Da bi bili mogli vsi Slovenci pribiteti na kat. shod, da bi bili mogli slišati samo zlate besede naših knezoškofov, bili bi brez dvoma vsi jednih misli: Da, škofje naši to so naši vodniki, katere nam je Bog poslal! Vneti so za našo
srečo, poznajo naše potrebe, na njih strani je mesto vsakemu katol. Slovencu. Slovenec, ki se loči od svojih škofov, loči se od svojega naroda, on je njegov izdajalec! — Slovenci so na prvem katol. shodu javno pokazali svetu svojo katoliško zavest, spričali so, da poznajo potrebe časa in svojega narrda, ter da so vsikdar pripravljeni delovati na podlagi načel katol. cerkve za svoj duševni in gmotni blagor. — Bogu hvala tisočera za prekrasni I. slov. katol. frhod. Sedaj pa Slovenci v njegovem smislu: Na delo I
(Demanton ali biserno sv. mašo) je daroval v Ribnici na Veliki Šmarin slovesno in prav spodbudno starosta duhovnikov ljubljanske škofije, prečastiti g. Jožef Skubic. V predvečer so mu domači pevci napravili podoknico, pri kateri so mu zapeli kautato, zloženo v ta namen po pre-častitem gosp. dr. Jan. Ev. Kreku, sedanjem ribniškem kapelanu, ki je imel tudi cerkveni govor, vglasbeno pa
po domačem orgauistu g. J. Carli-ju. Da se je svetilo z lampijoui. streljalo s topiči, da seje zai.galun.et.ln. ogenj itd. vse to iu drugo običajno se samo po sebi razume Nekaj posebnega pa je bilo, da gospod demantnik n. hotel pastirske palice, trdeč, da mu križ zadošča, da je kriz palica njegova. V oporo mu palice res ni bilo treba. kajti bil je nenavadno čil in krepak svoj demantni dan. Brez posebnega truda je vzdržal celo d,Igo opravilo. Tudi pel je izjemno dobro. - Blagemu {»Dietnemu staroku izražamo svoje spoštovanje z željo, da ga Vsemogočni ohrau. še doljjo v veselje iu spodbudo R bničanov.
(Novi zvonovi na CreSenjicah ) V imenovani gorati fflri novocerkevške dekauije omislili so si farani pod vodstvom svojega mnogoletnega župnika veleč. gosp. Abjzij* Kosa par Irpih, novib zvonov. Deuar za-nje zložila je večinoma rodbina spoštovanega kmeta Jerneja PristovLiia. ki je darovala v ta nsmeu do 1200 gld. Vlil je nova zvonova znani mojster Al. Sa.nassa v Lmbhani. V nedeljo, dne 21. t. m. potegnili so ju prav slovesno v line, kjer se z dvema starima zvonoma lepo stekajo v krepek f-dur akord. Vdiko dUonaueo mtd presrečnimi faraui je provzročilo naznanilo shoduega pr digarja prtč. gosp. dekana Gajšeka z Dobrne, da novi zvonovi bodo kmalu zapeli slovo pre-skrbuemu gospoiu župniku češojiškemu. t-t augeljsko ne-delio (4. sept. t. 1.) preselijo se župnik Kjs na legotufjš > firo sv. Martina v Rožai dolini pri Crlju. Letošuio spomlad so bili svoji dosedanji fari preskrbeli duhovuo veselje svetega misijjoa. Tako so si zagotovili trajen sp.>m:n pri svojih udamh Crešniičamh.	H.—e.
(Strašna smrt dveh rešiteljev.) Pod tem naslovom poroča se nam iz Olševka nad Šenčurjem sledeče: V sred) zvečer, dnč 17. t. m, pogorelo je precej obširno posestvo tukajšnjemu vaščauu Jaurzu Podjed-u, po d"tnače Kuharju. Pomoč domačih in soseduh gasilcev onemogočila je dsljno razširjanje ogu a. Velik je b i strah vaščanov in velika je bila tudi nevarnost, v kateri je bila vas ono noč. In vendar je bil ta požar le nekak uvod t-traŠDejši nesreči, ki seje dogodila dva din pozneje, v petek, dne 19. t. m. Na obširnem pogorišču st"ji vodn »k. globok 14 s-žnjev. Trga je hotel posforelec Kuhar nekaj popraviti, da bi imel vsoj potrebne vode. A pomMil ni. da se je mordi v vodnjaku vsled ognja nad njim razvil strupen zrak. Ker je bil vodn>ak v najbližji dotiki z ostalim poslopjem. popri el se je ogenj onega večera tudi goreujega dela vodujaka. Ogorki padaj so v globino. In ondi se je razvil — na kar nikdo ui mislil — ogl|eni oksid, hud sovražnik človeškemu živi euju. — Oaega dLe torej pomagal je pogorelcu Kuharju pri popravlj^u^ tudi vaščau-posestnik Miha Kern, po domače Šcirob. Ob 10. uri dopoludne spusti se po vrn v vodnjak pogorelec Kuhar sam, aa razmakne cevi. Toda v globini mahoma omedli. So-popravljalec Štiroh, zaoazivš', da mu odišli Kuhar na več klicev ničesar ir vodnjaka ne odgovori, spusti se po vrvi za niim. V gbbini od>eže sebe, otvezi Kuharja z vrvjo ter da znamenje, da nezavestnega potegnejo kvišku Sam pa ostane v globini, čakaje, da pride tudi po njega rešilna vrv. Med tem se je zbralo že na površju okrog vodnika tropa ljudi. Pnhitel je na mesto tudi 21letni sin so-
p,pravl|a!ea Š iroba. Začuvši od ljudi, da je njegov 0{, ostal v vodnjaku, spusti se nesrečui mladen č brej p,. ruisleka po vrvi v globino. Doli prišedfi najde j, tl]ij oMa svoiega nezavestnega ležati na spodnjih hrasto^. Naglo otvezi očeta z vrvio iu dd znamenje, da ga Dot^ neio ven. Sam p« se poprime z obema rokam* Ia ,rt Iu res so poteguili oba malone do vrha. A tu zmaojki mladeniču moči, obidejo ga slabosti, spusti vrv ter pt(jt nezavesten nazaj v globino. — Kaj storiti? B)reč4 se t smrtjo ležala sta že dva moža poleg vodnjaka. „ trrtjj nesrečnik pal je nazaj v temno globino. V tem trenotj« priskoči posestnik Matevž Kešnar, po domače Sa orro. ier se ponudi, da gre rešit mladeniča. Privežejo ga m Vr, ter spuste niidol. Doli prišedši odveial je Sijovec oajbiž« sebe, hotel privezati že nezavestnega mladeniča. A pn [tm drlu mu je gotovo tudi zmanjkalo v ostrupljeuem zraka zavesti in — m potegnili so po dolgem k.icauiu iz vodnati prazno vrv. Nepopisen jok iu krik navstal je krog vodojaki. Domači dušni pastir, č. g. Andrej Vo!c, pnhitel je takoj ter je prva dva nesrečnika, k. sta ležala nezavestna it zunai, del v sv. olje ter jima podelil i odvezi p»ptž;t blagoslov. Jeduako je tudi nad vodnjakom podrli! nesrečnikoma v vodniaku ped pogojem, da sta še živa. -odvezo iu papežev blagoslov. — To so bili straša: pr zori na pogor šču!. . . Okrog vodujaka jokali so otroci in odra-ii po cčetu, možu. bratu .... ki leži v vodnjaku t-r prisili v božje ime, da jima hiti kdo v pomoč. — Na vrv se priveze potem Jože Kern, po domače Nšpotnik in sr .-piliti v voduiak. Nekaj trenotij pozneje potegnili so tud- n.rga polu mrtvega, nezavestnega iz globine. Pravil ie poznrje, da je imel že druzega ponesrečenca (Sajovcai na kolenih, da ga je že privezova1, potem pa ga omamil ttrcpeoi zrak iu ni se več zavedel. — A komaj so potegu j u?« veu ter položili v stran, kjer ga ie del gosp. žjpuis' . sv. olje — že se je ponudil četrt', da gre, ne zm-nvM se za nevarnost, na pomoč ponesrečenima prijatei.ema. T) je bil Matei Eržen z Visokega, krepak mladenič. A t odi nirgova usoda m bila drugačna, nego 6ua pr«:h Brezzavestnega so ga potegnili it vodujaka. Tud ta'?b! takoj previden, ker nevarnost je bila velika, da dahne. Iu tako smo imeli tistega dopoludne na pogor:;« štiri može, ki so s« borili s smrtjo, in dva v o m vodnjaka, o katerih je le malokdo uoal, da ;ih voi še kedai — i:va. Okrog onesrečenih mož pa so j-'»;< žene otroci, [sorodniki; nad vodnjakom molili so drafl na kolru h ter prosili B >ga pomoči . . . Nikdo f' p3-'?J ni upal več v vodnjak. Vso skrb obračali so pr so'.n l( na to, da ohraui|o vsaj rešenim življenje. Posied oa vdihanega strupenega zratca bile so povsem strašae. ^ zavest, kratko, mučno dihanje, mrzlica, delirij. pri uekaterib tudi besnost, — mučila je strašno omamljence. — A b"" Bogu, po uekater h urah okrevali so že vsi št rji t«M da so jih smeli m mogli prepeljati domov. A kako dobi" ostala dva nesrečnika ii vodnjaka? Upal pač ni pop.oM« nikdo več, da še živita. A svojci so vendar jokaj« pr*11 naj vendar še kdo poskusi priti do njiju ali pa vsaj mri« potegne iz globočine. Toda vsi poskusi bili so I,IB"' Senčurski g. župan, Matevž Barle, hotel je sledu *
iti še enkrat v vodnjak, A ubranili so mu videč, da gori gvetijka, spuščena v vodnjak, le do četrtega sežnja. Zatorej je poslal gosp. župan v hitrici poprosit v Kranj ondotno požarno brambo, da pribiti s pripravnm orodjem na pomoč. Ob 8. uri popoldan je bilo že nekaj vrlih mož pod vodstvom g. J. ReSa na lici mesta. Ti so trudoma i vodnimi streli v toliko razredčili sfropani zrak, da si je upal polem vaščan-mladenič Janez Podj^d, po domače Zadnikarjev, v globini po oba mrtveca. Ob 4. nri popoludne potegnili so oba nesrečnika iz globine — mrtva. — Prvi ponesrečenec je, kakor omenjeno, Prauce Kern, priden, pošten mladenič. Ljubezen do očeta vzela mu je mlado življenje. — Drugi ponesrečenec je Matevž Kešnar, prdvi vzor krščanskega gospodarja. Par dni poprej prejel je še sv. zakramente. Zapustil je mlado ženo z dvema otročičema. — Bodi obema večni mir in pokoj 1 Pokazala sta oba de-janjsko, kako dobro umeta Gospodovo zapoved: »Ljubi i bližnjega, kakor samega sebe." Upajmo, da jima je ljubi Bog junaški čin poplačal z večnim življenjem . . .
(Na Dobrni) so dne 7. avgusta »Nemci" ustanovili podružnico Slovencem sovražnega društva »Sfldmark". Sedaj »liberalni" časniki hvalijo tamošnjo občino, ker je k temu slovenskega kmeta uničujočemu društvu pristopilo baje 65 oseb Da je tako visoko število le pesek, ki ga časniki svojim bralcev v oči mečejo, tega pač ni treba praviti. Saj bi v imenovanem kraju Človek pri belem dnevu smel z lampico iskat; »Nemce", pa še med onokrajnimi tujci in prebivalci-domačini ne bi mogel najti deset udov za „žun-tar.sko" društvo »Sfldmark." A da bode za oko vendar-le nekaj več zdalo, zavoljo tega so menda med ude prišteli vse povabljene in nepovabljene »Celjane" pa še tiste to-plifarje, ki so jih »Slidmarkovci" videli v gostilni pri večerji. Bodi jim veselje! V podružnični odbor so bili izvoljeni gg.: apotekar Pavel \Veszther za načelnika, Franc Orosel mlajši za zapisnikarja, trgovec Jože Werbnigg za denarničarja. Da so pa »Sfldmarkovci" na Dobrni vrlemu ljudstvu tamošnjemu zopet močno odprli oči, o tem so se lahko prepričali že pridni mladeniči s tem, ker so na najlepšem javnem prostoru postavili »Nemcem" na jezo visok mlaj, kateremu na vrhu je zaplapolala zastava — slovenska!
(Na Klanca pri Dobrni) je pogorel vbožen posestnik Viher. Vsled tega je med topličarji bivajoči c. in kr. major Klastersky podal se na pot od hiše do hiše ter za reveža nabral podpore 168 gld.
(Topličarji na Dobrni) so due 14. avgusta pri tomboli skupili 140 gld. v podporo vbogim učencem tamošnje šole - trirazrednice.
(Zlatomasniki v škofovini Mariborskej) so letos postali gospodje: prelat Orožen v Mariboru, knezoškofijski svetovalec Frohlich na Slatini, župnik Toplak pri Svetem Lenartu blizo Velike Nedelje.
(Zamenjajte stari srebrn denar!) Ker imajo ljudje za skrajne sile še skrite v predalčkih kake plesnive petice iu trdnjake, opozarjamo še enkrat na naredbo finančnega ministerstva, po kateri z 31. decembrom 1892 pridejo iz prometa vse vrste starega srt brnega denarja, kise morejo torej le še do konca leta lamenjati pri vseh c. kr. blagaj-nicah in uradih, in sicer : 1. dvagoldinarski tolar ali »scudo«
po 2 gld. 10 kr.; 2. enogoldinarski tolar po 1 gld. 5 kr.; 3. '/, gld. ali »cvancigarica" novejšega kova in »lira au-striaca" po 35 kr.; 4 '/3 gld. ali „cvancgarica" starejšega kova po 34 kr.; 5. '/, gld. ali stsra desetica po 17 kr.; 6. '/„ gld. ali stari groš po 8*/, kr.; 7. '/„ gld. po 5 kr.; 8. vel-ki križavec po 2 gld. 30 kr.; 9. mali kr.žavec po 1 gld. 12 kr.; 10. »/« kronski tolar po 55 kr.
(Pri občinski volitvi v Metliki) je bi izvoljen županom g. Ferd. S al lo ker; svetovalci pa gg.: Karol G o v a n e c , Fran G u š t i n , Fran J u t r a ž in Anton P r o s e n i k.
(Občni zemljevid Kranjske.) Po uradnem gradivu z označenjem okrajnih glavarstev in davkarskih okrajev ter razvrstitve ljubljanske škofije izdala in narisala Emilij Jahnz in Ferd. pl. Genz č. Merilo 1 : 300.000. Ljubljana 1892. Komisijsko založništvo Ign. pl. Kleinmajtr & Ferd. Bamberg. Kamenotiskarnica Julija Hilhna v Zagrebu. Cena 80 kr. — Pod tem naslovom je te dni izšel nov zemljevid kranjske dežele, in sicer s slovenskimi krajevnimi imeni, določenimi p) »Matici Slovenski".
(Pri občinski volitvi) v Trzinu je bil izvoljen županom J. K e c e 1 j, občinskima svetovalcema Fr. N a-robe in L. Blejec. — V Domžalah je bil izvoljen županom Mat. J a n e ž i č ; svetovalci pa : J. K u r a 11, Mat. Tičar in Val. Habjan.
(Slovensko katoliško - politično drnštvo »Pozor") v Ptuju je imelo dne 18. t. m. občni zbor v .Narodnem domu". Voljeni so gg : Dr. Anton Brumen, odvetniški kandidat, predsednikom; Mihael Brenčič, tovarnar v Zabjaku pri Ptuju, podpredsednikom; dr. Josip Cuček, odvetnik, blagajnikom; Anton Grego rič, tajnik posojilnice, tajnikom; o. Konrad Stazinski, Marko Pavli nič iu Andrej Jurca, odborniki.
(Požar na Podreči.) Iz Smlednika se nam poroča z dud 23. t. m. : Včeraj ravuo ob treh popoldne smo ugledali onostran Save tik podružne cerkve na Podreči vzdigati se gost oblak črnega dima. Za njim se je pokazal visok plamen, ki se je hipoma širil na okrog, kajti veter je neusmiljeno netil požar, da ni bilo moči kaj ubraniti. V eni uri pogorela so vsa gospodarska poslopja trem posestnikom: Lenceto, kjer je izpod skednja ogenj izbruhnil, Lukovcu in Smajd-u. Pri Lukovcu je pogorela tudi hiša, iz katere so skozi okno potegnili staro ženo, ki se je nekaj časa mudila v kleti, misleč, da se bode ondi naj-ložje rešila. K sreči je dim še ni bil toliko omamil, da bi se jej bila zgodila kaka nesreča. Nekaj prascev je posestniku Lencetu bajž tudi ostalo v ognju. Pri silnem pišu se je širil ogenj naprej po polju in zajel tudi nekaj kozolcev. Pogorelci so bili menda vsi zavarovani, toda le za majhne svote. — Zažgal je baje neki otrok, ki se je z žveplenkami igral pod skednjem in ko je vzplamtel ogenj, zbežal kričaje: »Gori, gori!" — Kdaj pač se bo ljudstvo tmodrilo in otrokom zapiralo ognjeno netivo?
(Nesreče.) Dne 19. t. m. je v Mali Vasi na Dolenjskem padel hlapec Anton Tifolt s kozolca 4 metre globoko ter mrtev obležal. — Minolo soboto je šla slaboumna Marija Kuhar iz Krašnje proti Vrhu. Drugi dan so jo našli mrtvo v nekem jarku. — V noči od 19. na
20. t. m. je pogorelo poslopje Jau. Sribarja v Kočnem. Zgorel je tudi trileteu otrok.
(N» ar. Višarje) pojde, kakor se uam poroča, letos ladnji posebni vlak po jako znižaui ceni v ponedeljek due 5. sept. dopoludue iz Ljubi,ane v Trbiž in naiaj. Kdor bi hotel prevzeti v oddajo vozne listke Ur dajati podrobnejša pojasnila, blagovoli naj to takoj uaznaniti potovaluemu odbora v Ljubljani, Marijin trg št. 1, oziroma g. Josipu Pavlicu. Sotrudni troški se jim hvaležno povrnejo m neprodani vozni listki nazaj vzamejo po odhodu vlaka. \ «ak udeleženec posebnega vlaka dobi brezplačno kratko zgodovino sv. Višarij s sliko. Vozni listki se dobivajo tudi pri gosp. Drag. Hribarju v Celju in pri gosp. M. Hrdajsu v Mariboru.
(Podpore ca gasilno orodje.) Dežtlui cdbor dovilil je iz gasilno - stražnega zaklada za gasilno orodje podpore naslednjim prostovoljnim gasilnim društvom: V Kočevski Reki in na Vrdu po 30 gld.; na Vrhniki, v Žir«-h in na Sritlem potoku po 50 gld.; v Toplicah in na Rakeku po 60 gld.; v St. Vidu pri Zttičini, Dobu, Polhovem Gradcu, Rtdečah na Dolenjskem, St. Jerneju, na Bledo, v Domžalah, Gradacn in Črnomlju po SO gld ; v Horjula 90 gld., v Starem trgu pri Ložu, Litiji, B za-viku, na Dovjem, v St. Vidu pri Vipavi, na Viču-Giincah, v Planini, Mokronogu, Spod. Logatcu. Siudtncu, Mengišu, Begunjah na Gorenjskem, Višnji Gori, Borovnici, Trebujem, na Brdu, v Šmariju, Kočevju, Skof,i Loki, Tržiču, Doleuji-vaai pri Cirkn:ci, Novem Mestu. Smartnera pri Litiji, Cerknici in Radoljici po 100 gold.; v Vipavi 120 gold.; v Spodnji Šiški in St. Vidu nad Ljubljano po 150 gld.; v Doln, Postojini, Kranju, Zagorju, Kamniku, Žužemperku in v Cerkljah pri Kranju po 200 gld.; v Ljubljani 300 gld. Zavezi kranjskih gasilnih društev dovolilo se je 500 gld. Za gasilno orodje dovolil je deželni odbor podpore tcm-le občinam: Voglje pri Kranju 20 gld.; St. Jošt nad Polhovim Gradcem, Predaslje, Kapljavas. Klanec, Mlaka in Nasovife po 50 gld.; Poljane pri Ribnici 80 gld.; Mo-rovcc, Vače in Hrenovice po 100 gld. Sl.dnjič dovolile so se podpore za ponesrečene pri ognju v Rakitniku 100 gld . v Mokronogu 20 gld. in v Cerknici 15 gld.
(V odbor zaveze gasilnih društev) so bili pri občnem zboru dne 14. avg. v Kamniku izvoljeni gg.; Dober let predsednikom, Gerber namestnikom, Ahčin blagajnikom; odborniki pa: H i n t e r I e c h n e r za Ljubljano, M. S t a r e in J a g e r za Gorenjsko, Petrič in R e i s-m O I ler za Notranjsko, S a x e r iu Troštza Dolenjsko- 1 namestniki so: A d a m i č , J u r c a in A d 1 e š i č.
(V bogoslovno semenišče ljubljansko) so doslej sprejeti' j 1. Gnidovec Ivan ii Ajdovice, 2. Jerše J. iz Smartna 3. Prt lesnik Matija ii Dobrepolja, 4. Novak Josip iz pod! ' zeml,a, 5 Prežel) Luka iz Bohinjske Bistrice, 6. Koprneč
?S!riUJlk°fj" Loke'	Alojzij iz Ajdovice, S Beae-
dtčtč Jakob Škofje Loke, 9. Erker Josip i, Stare Cerkve (M.tterdorf) pr. Kočevju, 10. Tič Lovrenc iz Moravč, 11 M,-helčič Ivan iz Semiča, 12. Kejžar Ivan iz Sorice, 13. Svigelj Jos.p IZ Borovnice, 14. S.rnik Ivan iz St. Vida, 15 P)*ši Anton od bt. Katarine.
i (Premembe v kapucinski provineiji.) p Kjf,rd B v a r gre v Knittelfeld za gvardijana; P. Alfonz Vi^'! | postane vikar v Celju iu kurat v bolnišnici; I'. Donat Z' ; pančič gre v Sv. Kr.ž; I'. Aleksander M t m je * v S'. Križ; F. Friderik Ioglič postane gurdi^ I Sv. Križu ; F. Hilarij P e r p a r gre v fekoljo Uk0; p. ^ f a e 1 postaue načelnik v Gorici; F. Bouaveuiura H o r t4. gre v llartberg ; F. Gabrijel Bajec gre v WolfjbB, P. Kajetan Dvoršek gre v Knittelfeld; P. LiojUr j Lanžuner gre za gvardijana v Celovec. Na novo tv
stavljeni so: P. Kmauuel Drevenšekv Celju; P, j Kr A ž b e v Celju; P. S gsmund Vagnerv Li|_._ P. Karol K e m p e r I e v Svanbergu ; P. IJiaciot f|| i I a m u n v Lipuici; P. Metod M i i i č v Šuofji Loki; P,Ga. l hard B u rč e r v VVolfsbergu ; P. Auaklet V alti ? Lipta
(Duhovniške premembe v lavantinski škofiji.) l'SIj i je dne 11. t. m. £. g. Al. S i m o n i č , duhovnik r p. koju, ua Kapeli; č. g. M. U a bere gre od Sv. Kriti na Mun-kem polju za provizorja v Vojmk, č. gosp. J<«| Kostanje v ec iz Dobove k Sv. Marjeti ob Pesna, č. g. Ivan P a v 1 i č iz Sevnice na Hajdiujo, č, gospoi Fr. Kocpek k Svetemu Žufanu pri Zusmv, Ivan h dravec k Svetemu Jakobu v Galiciji, J. S u £ n i k t Dobovo. Nameščeni so čč. gg. noromašn:ki: Ivan bt bršek pri Sv. Frane.šku v Stražah, J. H orjak pn Sv. Martinu poleg Slov. Gradca, Jak. Kranjc v Zibilr. A. Lanjšič na Kalobju, Fr. Lom pri Sv. Kaperti uad Laškim, Jos. Mih alič pri Marij' Devici ua Veflr. Anton Podvinski v Sevnici, Frid. Golob v Lufab. A. S e b a t v Vitanju, Mat. V a I p o t i č pri Sv. Petru t Gor. Radgoni in Jos. Weixl ua Murskem polju.
Stari srebrni denar.) uamreč tolarji po jeden ili dva stara goldinarja, dvajsetioo, lire, petice, groši in dmp denar, kovan se po konveucijski uovčni meri. bode se u polno vrednost sprejemal le ie do konee leta 189Ž. Od novega leta naprej c. k. blagajne ne bodo več sprejemali tega denarja.
(Tržna rena v Maribora ) Pšenica o gld. 80 kr 6 gld. 20 kr., rž 4 gld. 20 kr. do «0 kr.. ječmen 3gU. 90 kr. do 4 gld. 80 kr., oves 2 gld. 70 do 90 kr.. koruza 4 gld. 50 do 80 kr., proso 4 gld. 40 do 80 kr.. hajdina 5 gld. 20 do 50 kr., ližol 5 gld. 50 kr. do 6 gld 50 kr., vse po hektolitru ; kilo govedine 52 do 64 kr., tek-tine 52 do 04., ovčetine 36 do 40 kr., svinjetine s*eie 54 do 60 kr., povojene pa 70 do 80 kr.; liter hajdinskega 13 do 14 kr., prosenega 10 do 12 kr.. j«*' menega 10 do 12 kr.; kilo graha 24 do 26 kr., 80 do 32 kr., luka ali čebula 6 do 7 kr., česneka 24 do 25 kr. putra 90 kr. do 1 gld. 50 kr.; liter mleka svežega 10fr posnetega 8 kr.; jajce 2 kr.
Prihodnja itevftka „DOMOLJUBA"
22. septembra zvečer.
izide fct
Lot«ry»ke »reike.
Dunaj, 27. avgusta: 63, 12, 65, 32,	>9-
Gradec 27. avgusta: 90, 41, 84, 10,	l2-Pra»a 24. avgusta: 62, 33, 17, 34,
Tržne cene v Ljubljani
dne 27. avgusta.
Pšeni"». hktl. Rež,
Jeiuien,	„
Oves,	„
Ajda.	r
Proso,	„
Koruza,	„ Krompir, „
Leča,	„ Grah,
moi,
i Maslo, | Mast, Špeb svei,


Speh povojen, kgr. Surovo maslo, „ Jajee, jedno „ Mleko, liter. . . Goveje ujmo, kgr Telečje „ Svinjsko „ Koštrunovo „ „ Piš&nec .... Golob .... Seno, 100 kgr. . Slama, „ „ . Drva trda, 4 kub. mtr „ mehka, „
IL	<r.|
_	64
_	74j
—	i
—	62;
—	54i
—	64
_	36
—	40|
—	17
i	69
i	60!
7	—I
4	80,
I
J o 0v C o t m a n
pleskar, lablrar In napisni slikar, 172 (1
v Ljubljani, na Bregu it. 6. >
10 priporoča si. občinstvu v mestu in na deželi v lično izvršitev vseh T njegovo stroko spadajočlh del, posebej se priporoča gg. obrtnikom (rokodelcem) v izvršitev Imenskih ln raznih napisov. Delo solidno, trajno in cene nizke
Ravnokar J« v novi izdaji talila knjiga: 45 3-3
Pot v nebesa
ali
življenje udov m. reda sv. Frančiška Beraf., ki mod svatom itvljo.
Spisal 0. Nikslsj Mežnarič,
frančiškan v Mariboru.
1 V. ncizpremenjeni natis.
raj
V Ljubljani, 1802.
Založila „Katol. Bukvama' T sk „Katol. Tiskarne".
N
■rt
(D rt
N«
1
(D &

554 strani, v usnjl ves. gld. —'90, z zl. obrezo gld. 1*20.
Med slov. molltvenlkl najprlljubljenejia knjiga njena nizka osna Jo priporoča v obilno razilrjatev temveč, ker so vse druge knjige m. reda razprodane.
Podpisani usoja ti prečast. duhovščini, spožt. uradnikom in slav,
občinstvu v mestu in na deželi priporočiti se v najtrajnejše izdelovanje
duhovniške obleke
uradniške obleke (uniforme), uradniške drž.-želc/i. obleke, uradniške zas.-želez. obleke, civilne vsakovrstne obleke
po poljubnem kroju prirejene, izdelane iz zajamčeno izvrstnega blaga po primerno nizki ceni. Najrazličnejše blago imam vedno v zalogi. 06 (10-4)	Velespoštovanjem
v Ljubljani, Šelenburgove ulice 4.
Havnokar je izšla knjižica	68 3 - 3
Stara božja pot na Dobrovi
pri Ljubljani.
Spisal ANTON LESJAK, dobrovski kapelan. Slane 13 kr. in se dobiva v Katolliki bukvarnl v Ljubljani in pri pisatelju samemu na Dobrovi.
N
M H K M H M M H H H M
:asaeasaKaeacaKaEzaEaKarxaExai
Tinkturo za želodec
pripravlja lekarnar Gabrijel Piccoli. 261 7
Ta tinktura za ielodeo je sredstvo, ki lahno, vendar zdatno krepča opravila prebavnih organov in pospešuje odprt /ivot. Dr. Hager, doktor filozofije in medicine itd. itd. v Frankobrodu n. 0., in prof. Knapitseh, zapriseženi sodnijski kemik v Ljubljani, sta to tinkturo za ielodeo kemično analizovala in soglasno našla, da ni drastično sredstvo.
lzdelovatelj razpošilja to tinkturo v z.abojčkib po 12 steklenic in več. Zabojček z 12 steklenicami
__stane gld 1 36, s 24 gld. 2 60, s
86 gld 3 84, s 44 gld. 4 26. 55 steklenic tehta 5 klg.
N" s poštno težo in velja gld. 5 26, 110 steklenic gld. 10 30. Poštnino p^ča vedno naročnik. — 1 steklenica 10 kr.
jj Piccolijeva lekarna „Pri anjjelju"
H	v Ljubljani, Dunajska cesta.
M Vnanjs naročila se proti povzetju svote točno izvriujejo.
A N N N N N H M M M N N M M M N
N *
ndatilnicc, Čistilnice za žit:,
trierje, slamoreznice, | mline ko sadje,
stolnici! n sažje Iu tlno, n grozdje,
ka!.or it* druge »Noje In priprave
ea kmetijstvo, vinarstvo ln sadjerejstvo itd.
priporoča v iii\jnovejil in nauboljSi obliki, pn Ci-ni:
IG. HELLER, DUNAJ,
8/s
Praterstrasse 78.
IHoktrovaol lopljnikl lo pobvulni pisma • hr«al»k«m, Mintktm, luk jailko po »ahlevaaju bfeiplaSno Ia tolik«. - Cf" (Mknfc]
pojo|l.
MT Saptl mmii*
I« Movdekta
S
Spreten, *
zanesljiv mož,
ki bi prevzel lehko izvedljivo dobro zastopstvo, se išče. Ponudbe z naslovom »zastopstvo«Haasenstein & Voglerju v Mormkovem.
2 (lo 300 mark
na mesec more zaslužiti vsakdo z razprodajo in ponudbo splošno rabnega blaga. Ponudbe* z iteslb-vom „Rentable" Haassen-stein & Voglerju v Mouakovem. (38)
Umetne zobe in zobovja i ArtUf FoMOVSki,
stavlja na način, ki ne provzroči nikakih bolečin, ter opravlja vse zobne opera-oije in zobna plombovanja
A. PAIOHEL,
at)	zobozdravnik
pri Hradeckega mostu I. nadstropje.
Primerna darila!
priporc"-» ujjudno
Fran Čuden,
urnr,
preie J. OEBA,
i Ljubljani, Slonovc ulice št. 11,
ter vabi uljudno preč. duhovščino in gl. občinstvo na ogled svoje velike izborne salone najraznovrstnejših
tepiih ar, zlatih. srebrnih in nikelnatih. stenskih ar x nihalom, ur ■ stojalom in ar badilnlo (NVeckeruhren), ar s godbo in godbenih valčkov
v ličnih politiranih omaricah, raznovrstnih veritio, prstanov in uhanov. Cene lepnim uram so nsslednfe: Najfinejše nikelnale are ... od gld. 3 80 do K — . srebrne ure i ključem „ „ 7 50 „ 10 — B grebrne remontoir - ure „ „ 7 50 . 12' — irte i dvojnim oklepom r „ 9 — „ 18,— . zlate ure m dame . . „ „ lli — „ 36-— ihte ure ta gospode . „ _ 24 — . 130— Garantiram povsem za poštenost pri meni kupljenega blaga; za merljivost mehanizma pa poldrugo leto jamčim. — Cenjeni naročniki se mogo prepričati, d» moje blago ni zamenjati z dunajskim tovarniškim blagom, Tzlie temu. da predaj*« dobro blago za ros nizki ceno.
Popravila izvršujem točno in lanesljivo ter jamčim u dobro izvršbo — Vnanjisu naročnikom postrežem po lelji t obratno pošto. 1710	205 38 22
Itotmasi eaaiki sa želj« |rati* ia Iraška.
P
III. zvezek:
OVE8TI
Andrej Kalan
izžel je ravnokar ter se dobiva komad 20 kr., po poŠti 23 kr. v Katoliški Bukvami in Tiskarni v Ljubljani.
■ Tudi II. zvezek je še v zalogi.

o. kr. okr. živinozdravnik za okolioo ljubljansko,	?
stanuje <»<1 meseca avgusta t. 1. naprej
v Kolizeju vr. štev. 135.
Zahtevajte povsodl pri nakupovanji Izrecno ao-prekosljivega
Bartlielovega pristnega karholineja
kateri edini da. lesa tri- do itirikratno trpeinost in lifoo rujavo barvo. Barthelov karbolinej Je zanesljivo irod-stvo proti iivinskim nalezljivim boleznim, ienu, proti nadleinim maham, podganam, mrčesom, dalje vlatnln stenam itd. - Cenik in opla nporabe zastonj. S Kilo po polti gld. VSO. Razpošiljam tndi
mast za vozove in usnje, strešni Mejni papir, patentovano strjeno smolo, olja za stroje
itd. najoeneje. — Trgovina Je bila ustanovljena 1. 178L
3G (5-5)	Barthel A Comp.,
Dunaj, X., Keplergasse 20 33.

SciiickM.,
speoijalist na Dunaji, I., Oold-. sohmied-gasse št. 3, priporoča trpečim vsled kile	35 i 10-5)
elast. kilne pasove (Bruchbander)
izdelane po najnovejših predpisih in najpripravniše, kateri zabra-njajo povečan,': br.le.-in; za enostransko porabo gld. 6 — do 8'—, za dvostransko «ld. 9 — do 15 — Za hudo trpeče (reponirbar) prav pripravni so moji elastični pasovi s premikajočim se klopčičem, enostranski gl 4'50 do 7 50.dvostr.gl.8'80 dogl 16'— Pii naro'itvah. katere se izvrie po povzetji, označi se kakovost bolezni
Šiška Fr,gg
it 6, priporoča preč. <iahoT»-iai in si. občinstvu i zborno svojo u-logo najraznovrrtnejših
Crv 6 x
po nizkih oenah. 01 (6-5)
KoširAnt.,
v Ljubljani. Kolodv. ulice 24,
iz<ieljiije in priporoča
jermena za stroje
iz najboljSega jedrnatega oinji, kovčege ia torbioe po najnižji ceni. Na pismena vprašanj« odgovarja točno, cenik in risb« M željo zastonj.	02
Mika 50 krajetnka literija. I (klavni <lol>itel<
Žrebanje ! že 15. oktobra.
75,OOOji
139 3-1 Srečke a 50 kr. priporoča: '/ C. Majer v Ljubljani.
Majaielj: »r. Im JmcžU.