4000 iztiskov
St. 5.
V Gradcu, 1. marca 1910.
59. Letnik.
Gospodarski Glasnik
za Štajersko.
List za gospodarstvo in umno kmetijstvo.
Izdaja c. kr. kmetijska družba na Štajerskem.
List Telja na leto 4 krone.	Udje družbe prispevajo na leto 2 kroni.	Udje dobe list zastonj.
Vsebina: Socijalno zavarovanje v Belgiji. — Industrijalizacija Nemčije. — Nadomestek za prevžitek, starostno zavarovanje, penzija. — Naše obdelovanje zemlje. — Kmet, ostani zvest svojemu stanu. — Zborovanja podružnic. — Iz podružnic. — Zadruga: Poročila zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem. — Uradno. — Tržna poročila. — Oznanila.
Vdiocijalno zavarovanje v Belgiji.
Ker nameravamo uvesti socijalno zavarovanje in sicer za slučaj bolezni, nesreče, oslabelosti in starosti za vse osebe delavskih slojev in tudi za podjetnike deloma obligatorično, deloma fakultativno pri onih, katerih dohodki ne presegajo 2400 K na leto, bo pač prav primerno če se ozremo po drugih kulturno bolj naprednih državah in si ogledamo, kaj so one v tej stvari že storile. Tako bomo lahko primerjali in iz teh primerov sklepali, ali niso mogoče za naše stališče primernejši drugi sistemi. Predno se zavarovanja lotimo, je to tem bolj potrebno, ker se bodo s tem zavarovanjem naložila velika bremena. Tako bodo morali plačati podjetniki, torej kmetje, obrtniki, meščani in industrijalci vsako leto 288 milijonov kron, država pa po preteku desetih let vsako leto 54, po dvajsetih letih 114 in po štiridesetih letih 135 milijonov na leto. Ce se mogoče tukaj oporeka, da je plačilo podjetnikov v znesku 288 milijonov kron nepravilno, ker se mora od
U————————
njega odšteti 119 milijonov kron kot donesek nesamostojnih delavcev v zavarovanju za starost, bolezen in onemoglost, moramo vendar opozoriti na to, da se ta znesek postavi le neposredno kot tekoča postojanka na konto delavčevega zaslužka, oziroma nesamostojnega obrtnika, da pa izhaja v resnici iz žepa delodajavca in da se v praksi — kar so dokazale izkušnje v Nemčiji kaže na ta način, da zahteva delavec od delodajavca, da mu mora plačevati premijo, da pa ne bo zadovoljen z manjšim zaslužkom, ko ga danes dobiva. S tem dejstvom moramo na vsak način računati. K temu še prihajajo državni prispevki, ki se jemljejo po večini iz one blagajne, ki je polni, / prvi vrsti podjetnik. Iz tega izhaja, da bo z našim socijalnim zavarovanjem obdačen v prvi vrsti podjetnik in da se ne pričakuje direktno prispevanje delavca.
Čisto drugo pot si je v dosego svojih ciljev izbralo socijalno zavarovanje v Belgiji. To zavarovanje je v svoji obliki pred vsem delo pokojnega kralja Leopolda II. in temelji na gospodarsko zdravem in
to odkrito in predrzno priznavanje pravice močnejšega pa nimamo nobenega umevanja. Samo tedaj bi bilo tako stališče možno, če bi Pruska in Nemčija lahko izhajali brez kmetijstva. Naza dovanje kmetijstva pa pomenja v resnici nazadovanje ljudstva sploh, dežele, države, ljudskega zdravja, ljudske duše. Drugje so že davno spoznali, da je kmetijstvo za posameznika in za državo podlaga vse trajne moči in blagostanja. Tisočletne gosto obljudene države in preporod in zopetna povzdiga naših poljedelskih držav po hudih krizah dokazujejo to neomajno za vsakega mislečega človeka, če je poseben dokaz za to sploh še potreben.
II koncu pa bi radi stavili še par vprašanj tem najnovejšim znanivcem in zastopnikom industrijske države:
Ali gospoda res misli, da se naša industrija lahko opira samo ali v glavnem na inozemski trg? Ali ne izgubi svoje najboljše opore, če bo izgubil domači trg sredstva in moči za kupovanje? Ali ni ravno kmetijstvo povzročilo, da je bila zadnja industrijska kriza razmeroma lažja ko ona pred njo, ko je bila naša
pravilnem načelu, da daje država rento za starost ali onemoglost samo enemu, ki si je z malimi vlogami sam prihranil rento, a ni toliko zaslužil, da bi si lahko zasigural izdatno starostno rento. S tem sistemom se vzgaja ljudstvo za varčevanje in sicer se začenja v Belgiji, kakor bomo videli v naših nadaljnjih izvajanjih, varčevanje že v zgodnji mladosti. Država se postavi na popolnoma pravilno in pametno stališče, da oni, ki si vkljub pridnosti, delavnosti in varčnosti ni pridobil premoženja, ampak si je samo nekoliko prihranil, zaslužuje v starosti, ko ne more več delati, pomoč in podporo države, ki je v tem slučaju delo krščanske ljubezni do bližnjega.
Delodajavec, ki je po našem zavarovalnem načrtu določen kot edini plače-vavec, pomaga pri tem belgijskem sistemu samo v toliko, da daje država ren-tarjem iz državne blagajne doklade. Pospeševati varčevanje ljudstva pa je velika in hvaležna naloga vsake vlade. Pri nas v Avstriji varčevanja žalibog ne pospešujemo tako, kakor bi bilo želeti. Avstrija
industrija sama v nevarnosti? In če bo kmetijstvo še bolj nazadovalo, ali ne bodo krize postajale vedno hujše, vedno nevarnejše? Ali industrijalci res mislijo, da bodo lahko izhajali brez sveže krvi, ki jim jo ravno sedaj vedno znova dovaja baš kmetijstvo ? Ali ne bode industrijsko delavstvo v dveh, treh rodovih ovenelo, če bo to neprenehano sveženje začelo ponehavati in nazadnje popolnoma ponehalo? Kdo naj potem bije boje, ki nas čakajo? Če bo kmetijsko prebivavstvo še naprej tako nazadovalo, potem bo prišla nevarnost za splošno blaginjo. Niso bili sami agrarci, ki so vedno in vedno opozarjali na to, da potrebuje ljudstvo, meščanstvo, pred vsem pa prebivalstvo velikih mest vedno in vedno moči iz kmetij.
Kdor ima zdrave oči, vidi, da se izpolnjujejo proroške besede, da bo počasi prišel čas, ko bo polovica ljudij stregla drugi bolni polovici. Spominjamo samo na Goetheja, Riehla, Hansna, Arndta, Chamberlaina. Izreki teh in mnogih drugih mož, ki so našemu ljudstvu iskali in kazali nova pota, o neizogibni potrebnosti kmetijstva in dolžnosti, da se obrani in
Industrijalizacija Nemčije.
Kakor tudi ni bilo drugače pričakovati, so pred nedavnim časom priobčeni podatki o štetju poklicov z dne 12. junija 1907 na Pruskem zopet v številkah dokazali, da se nagiblje premoč poklicov od kmetijskih vedno bolj k industrijskim. Dočim je leta 1895 kmetijsko prebivalstvo znašalo še 36 odstotkov vsega prebivalstva, seje to število v letu 1907 znižalo na 29 odstotkov; enako je nazadoval tudi na Saksonskem odstotni del kmetijskega prebivalstva od 15 do 11 odstotkov.
„Te številke — tako priše nek nemški list — govore pač jasno dovolj. Pravijo nam, da se vedno nazadovanje kmetijskega prebivalstva ni ustavilo, ampak da se je celo pospešilo in postalo še bolj grozeče. Seveda je tukaj takoj vse kmetijstvu nasprotno časopisje priskočilo na pomoč. To časopisje trdi, da za kmetijstvo ni potrebnih nobenih ozirov, da se razvijamo v industrijsko državo in da se mora splošna državna in soci-jalna politika ozirati na ta razvoj. Za tako politiko brezobzirnega egoizma, za
je s poštno hranilnico naredila sicer lep in vse hvale vreden začetek, pa je pozabila pri tem gledati na prihranke ubož-nejših in dajati primerne obresti, tako razviti poštno hranilnico kot rentno hra nilnico. Ce bi se nanjo prenesel belgijski sistem, bi se mogoče lahko varčevanje, ki je za ljudstvo in državo zelo blagodejno, še bolj razširilo. S tem bi se delodajavec precej razbremenil in oni del premoženja, ki je sedaj vezan po socijalnem zavarovanju, bi se lahko plodonosno porabil za narodnogospodarska dela.
Ta socijalna oskrba se je v Belgiji začela s postavo z dne 8. maja 1850. S to postavo se je ustanovila splošna in pod jamstvom in nadzorstvom države stoječa starostna rentna hranilnica, ki je morala za prostovoljne vloge dajati starostne rente. Država je prispevala samo nekaj za ustanovitev in režijo. Hranilnica je bila za vsakogar porabna in omejena samo v toliko, da je najmanjša vloga morala znašati 10, najvišja pa 1200 frankov in da se je morala renta začeti uživati med 50. in 65. letom. Dovoljeno je bilo tudi izgovoriti si glavnico. Velikost rente je bila odvisna od višine vlog in starosti zavarovanca, ko je začel vlagati. Leta 1865 se je s to rentno blagajno spojila državna hranilnica in zavod se je odslej imenoval „Caisse gćnčrale d’ćpargne et de retraite" (splošna hranilnica in rentna blagajna). Tarife je določal vedno kraljev odlok, ravno tako tudi obrestno mero. Ker pa ta centrala ni bila ravno priljubljena, je bil njen razvoj v začetku le majhen. Med leti 1868 do 1887 je , imela le 7860 računov, aktiva pa so v tem času znašala že 6-4 milijona frankov, kar znaša za vsakega vložnika povprečno 814 frankov. Leta 1889 pa se je zavod začel reformirati in popularizirati. Javne korporacije so dobivale posebne subvencije, če so svoje Člane navajale na pristop k rentni blagajni. Posebno ljudska šola bi se morala pritegniti za to stvar. Vsled te akcije se je leta 1890 izdalo
varuje, bo dovolj znani. Koliko izgubi varnost domovine s tem, da počasi gine kmetijstvo, to se je še pred kratkim znanstveno dokazalo. Poznavavci narodove duše opozarjajo na veliko nevarnost, ki tiči v tem, da postajajo viri duševnega preporoda, ki leže in izvirajo v zemlji, vedno bolj redki in manjši. Vsi, ki proučujejo pasme narodov, opozarjajo izrečno na dejstvo, da je brez kmetov nemogoča ohranitev, pomladitev in po-vzdiga kake pasme. “
Kakor prej Angleška, tako se razvija sedaj Nemčija, kakor vse kaže, vedno bolj in bolj v tvorniško in industrijsko državo. Ogromen promet, ki je s takim razvojem vedno v zvezi, je za vse dežele, ki so Nemčiji sosede, res zelo vabljiv. Sicer se Nemčija res tudi močno trudi, da bi svoje kmetijstvo povzdignila v vsakem oziru, že zaradi tega, ker je zelo neprijetno, Če mora kaka država kakor Angleška, imeti svoje žitnice in shrambe v tuji deželi.
Upajmo, da lakota po denarju ne bo mogla popolnoma pregnati teh pomiselkov in da se bo še pravočasno preprečilo, da bi naši kmetje postali navadni stre-žači strojev.	L — r.
1750 vložnih knjižic, leta 1897 pa že 17.159. Da bi se posli hranilnice še bolj razširili, so se sprejele postave z dne 10. maja 1900 in 18. maja in 20. avgusta 1903. S temi postavami se je določilo, da daje država do letnega doneska 15 frankov prispevka 60 centimov za vsak frank, če letna vloga ne presega 60 frankov, to pa tako dolgo, dokler ne znaša renta, ki bi se dobivala po dovršenem 65. letu, letno 360 frankov. Za ta državni prispevek je potrebno belgijsko državljanstvo in da vsakoletna vloga ne presega 50 do 80 frankov. Tudi se daje onim inozemcem, ki bivajo že deset let v Belgiji, ali pa ki so iz onih držav, ki dajejo Belžanom enake ugodnosti. Zavarovati se je možno šele s 16. letom. Izjema velja le za tedaj, če se je zavarovanec vpisal po kakem pomožnem društvu.
V enem prihodnjih Člankov bomo o tem zanimivem belgijskem zavarovanju še podrobnejše poročali.
Nadomestek za prevžitek — starostno zavarovanje — penzija.
Zdi se nam naša dolžnost, opozoriti kmetovavce in njihove posle na „rentno hranilnico", ki jo je uvedla nižjeavstrijska deželna zavarovalnica za življenje in rente, ki je zelo praktična in ki se je že izborno obnesla.
Ta rentna hranilnica je narejena po vzorcu na Francoskem in v Belgiji od vlade ustanovljenih državnih rentnih hranilnic, pri katerih je že stotine malih rentarjev zavarovanih.
Ta deželni zavod je tem lažje ustregel željam posameznih Meželnih zborov in prebivavstva, naj se ustvaii taka splošno koristna hranilnica in je lahko tarife tako ugodno nastavil, ker ne išče pri tem podjetju nikakega dobička.
Ta rentna hranilnica je posebno pripravna za to, da dosedanji način pre-žitka ali zboljša ali pa celo popolnoma odpravi. Ko je bilo svoje dni še gospodarjenje z denarjem popolnoma nerazvito in se je uvedel prevžitek, je bil to edini način, po katerem je doraščajoča mladež lahko od svojih starišev prevzela posestvo. Vse vlade so ta prevžitek, ki je nastal iz najblažjega namena, s postavami ščitile in varovale. V teku časa pa se je pokazalo, da je ta dobrodelna ustanova lahko večkrat vse kaj drugega, ko bi morala biti. Čim večja postaja vrednost denarja, tem hujše občutijo mladi posestniki pezo prevžitka, kar daje večkje povod večnim praskam in prepirom. Kamprkoli pogledamo, skoro v vsaki občini nahajamo žalostne dokaze za to, da je prevžitek postal za kmetijske kroge prava nadloga in da ovira razvoj gospodarstva. Vrhu vsega tega vidimo še neko drugo dejstvo, ki ni za kmetijski stan nikakor častno, namreč vedne in nelepe prepire med prevžitkarji in mladimi gospodarji, ki se morajo večkrat obravnavati celo pred kazenskimi sodišči. Ta prevžitek, ki je uveden vendar v dobrodelne namene, je bil večkrat že povod pobojem in umorom. Ravno kmetski stan, ki je v človeški družbi najštevilnejši in najvažnejši in ki bi moral s svojimi urejenimi razmerami služiti drugim za vzor, bi zaradi prevžitka ne smel kazati takih žalostnih prikazni.
Vsak kmet se naj vendar enkrat osrči in si naj po svojih razmerah zavaruje sebi in svoji ženi brezskrbno starost s tem, da pristopi rentni hranilnici deželnega zavoda. Če bi tudi renta, ki jo bo plačevala rentna hranilnica vse življenje do smrti, ne zadoščala za vse potrebe, za najnujnejše potrebščine bo vendar dovoljna.
Tukaj priobčujemo več primerov, kako si lahko kmet na najlažji način pridobi tako starostno rento pri deželni zavarovalnici.
N. pr.: 26 let star posestnik sklene, da bo šel s 65. letom v prevžitek in vloži zato v rentno hranilnico 400 K\ za ta znesek bi dobival po svojem 65. letu naprej do smrti vsako leto 218 K 40 v. Naslednja leta pa vloži, kakor ima pač denarja na razpolago, še vedno kaj in si s tem rento primerno zviša. In sicer vloži, ko je star
29 let	100 K.		zviša	rento	za	47 K 60 v	
30 „	150	V	r	r	v	68	„ 40 „
31 ,	300	11	11	11	ii	130	m 80.,
33 „	80	5)	11	11	v	31	» 84 „
36 „	220	11	11	11	v	76	12 „
38 „	130	11	11	11	S}	41	r 08.,
39 „	40	?>	11	11	v	12	„ 08.,
41 „	50	11	11	11	11	13	v 70 „
43 „	10	J)	11	11	11	2	„ 50 „
46 „	20	))	11	11	11	4	n 36 y
Tako je skupno vložil 1500 K in dobiva za to vsoto od svojega 65. leta naprej do smrti vsako leto 646 K 88 v.
Kmet, ki hoče že s 60. letom iti v prevžitek, vloži v rentno hranilnico sledeče zneske:
Ko je star 25 let . . . K 200.—
Tako je vsega skupaj vložil 1000 K in bi od tega denarja dobival od svojega 60. leta naprej do smrti vsako leto 284 K 86 v.
Najvažnejše pri tej vrsti rentne hranilnice je, da ni nihče zavezan za redne in vsakoletne vloge, da se mu ne more kratiti nikaka pravica do njegovih vlog, če jih ne vplača več. Vloge se lahko vplačujejo kadarkoli in v vsaki višini, ki pa mora vedno biti večkraten znesek petih kron. Rente se lahko izplačujejo že s 50., 55., 60., 65., 70. ali celo kakim prejšnjim letom starosti, če vložnik zaradi duševnih ali telesnih hib ne more več dobiti dela in zaslužka. Če umre zavarovanec, predno je začel uživati svojo rento, se vrnejo vse vloge njegovim dedičem, če ni drugače sklenjena pogodba, vsled katere dobi potem seveda mnogo večjo rento.
Ko je zavarovanje staro tri leta, se lahko na tako rentno hranilho knjižico dobi posojilo do polovice vloge. Iz tarifa, ki je v rentni hranilni knjižici tiskan, si lahko vsak rentar izračuni sam, ali je renta, ki jo dobiva za svoje vloge, pravilna.
Vloge sprejema brezplačno poštna hranilnica; za vsako vlogo dobi zavaro-
vanec zavarovalnice potrdilo in navedeno rento, ki si jo je s tem vplačilom zasi-gural, ob enem pa tudi novo položnico.
Če pa so že stariši zaradi svoje velike starosti zadovoljni z običajnim prevžitkom in ne morejo več pristopiti k rentni hranilnici, naj vzamejo vsaj za svoje otroke rentne hranilne knjižice, da jih obvarujejo zlih posledic prevžitka.
Za rentne vloge, ki jih storijo očetje, krstni ali birmski botri za otroke, so pogoji posebno ugodni.
Na primer: Če se vloži za triletnega otroka 100 K, dobiva lahko ta otrok, ko je dosegel 60. leto, vsako leto do smrti rento 90 J5T 20 v. Temelj za rento je dan in če se v teku časa vloži še kaj, potem se lahko zasigura primerna starostna renta.
Še enkrat nujno priporočamo vsakemu kmetovavcu, naj se udeležuje teh dobrot, ki jih daje rentna hranilnica; vsak kmet bi naj tudi svojega soseda opozoril na to izborno napravo in naj bi zahteval prospekt, ki pa ga ne sme zavreči, ampak izpolniti in vposlati.
Nižjeavstrijska deželna zavarovalnica za življenje in rente (Niederosterreichische Landes-Lebens- und Rentenversicherungs-anstalt) na Dunaju X., Lowelstrafie 14/16 pošlje rada vsakomur tak prospekt brezplačno.
Dobri stvari bi bilo samo v prospeh in na korist, če bi se v vsakem kraju oprijela kaka oseba rentne hranilnice. Taka oseba se naj ali od občine določi ali pa sama javi zavodu. Zavod bi ji drage volje prepustil poslovanje pri hranilnici in ji podal vsa potrebna pojasnila. Poštnino in druge male izdatke bi dotičniku zavod vedno povrnil.
Upamo, da ta klic pri naših kmeto-vavcih ne bo ostal brez odziva in da bo veliko število mož stopilo v službo te vse hvale vredne institucije.
Prijave se naj pošljejo po dopisnici nižjeavstrijski deželni zavarovalnici za življenje in rente. V enem prihodnjih Člankov bomo pokazali, kako bi se z rentno hranilnico lahko omejil beg poslov z dežele v mesto.
*
Dodatno k vsemu temu še omenjamo sledeče. Tudi oni kmetje, ki ne morejo vložiti večjih zneskov v to rentno hranilnico, si lahko pridobijo, dasi manjšo, starostno rento. Če je tudi samo 200 ali 100 K priboljška, lahko kmet v starosti plača s tem svoje potrebščine in si lahko s tem marsikaj privošči, česar bi si drugače ne mogel. Kmet bi naj za svoj veliki trud imel v starosti vsaj to, da bi lahko plačal svoje nujne potrebe.
Na primer: 30 let star kmet si s tem, da vloži do svojega 60. leta vsako leto 20 K, zasigura letno rento 98 K 28 v, ki se mu plačuje od njegovega 60. leta naprej do smrti. In če hoče imeti od 60. leta naprej letno rento, pa vloži, ko je star
30	let	200	K, dobi za	to	56 K 40	V
35		100	V	V	v	22 „ 80	r)
38		100	J?	??	??	20 „ -	v
40		100	V	J?	V		18 „ 40	
Tako dobi za skupno vloženih 500 K letno rento 117 K 60 v.
Člani lahko vplačajo tudi vloge brez povračila, če bi pred časom umrli. Samo
10 K (temeljna vloga) se mora vložiti s pogojem povračila.
če se povračilo v slučaju predčasne smrti ne zahteva, so rente razmeroma večje; če pa rentar prej umrje, ostanejo te vloge v hranilnici.
30 let star kmet si zasigura z vlogo 200 K brez povračila od 60. leta naprej letno rento 72 K" 80 v.
Z vlogo 100 K, ki jo vplačamo za triletnega otroka, mu zasiguramo od 60. leta naprej do smrti letno rento 123 K 20 v.
Če vplača 25 let star mož 100 K — brez povračila dobiva od 65. leta naprej do smrti letno rento 76 K.
Zato to zavarovalnica še enkrat vsem našim udom prav toplo priporočamo.
Naše obdelovanje zemlje.
Pridelek naših kulturnih rastlin, ki jih sejemo in sadimo po naših poljih, zaostaja navadno precej za tem, kar bi vsled naravnih lastnosti polja lahko pridelali. V mnogih slučajih bi pridelek lahko bil dvakrat tako velik, navadno pa vsaj za polovico večji ko je. Pomanjkljivo in nedostatno obdelovanje zemlje, nezadostno gnojenje, neprimerno menjavanje setev, premala skrb pri izberi in pripravljanju setvine: to so glavni vzroki malih pridelkov, kar zadeva množino a tudi kakovost.
V naslednjem hočemo opozoriti na nekatere nedostatke, posebno pri obdelovanju zemlje.
Pred vsem manjkajo na večini kmetij za popolno obdelovanje zemlje potrebna orodja in sicer ne samo pri kmetskem, ampak večkrat tudi pri velikem posestniku. Plug in brana, to sta pri nas edini orodji, s katerima se polje obdeluje. Prepričani pa smo, da se bo marsikdo, ko bo ta stavek bral, začuden povpraševal: česa pa nam razun teh dveh še treba? Torej ljudje niti ne čutijo potrebe po večji popolnosti kmetijske sprave in bi je niti ne znali primerno izrabiti. A tudi ono malo orodja, kar ga je pri kmetiji, ni vedno popolnoma primerno. Plugi, kakor jih delajo naši vaški kovači, so sicer splošno zelo dobri za plitvo delo, za globoko brazdo pa niso, vsaj večina njih ne. Vsak plug se sicer lahko naravna za plitvo in globoko brazdo, a za zelo plitvo in zelo globoko brazdo ne bo enako dobro poraben, ker se ne da zelo daleč nastavljati in ravnati in ker tudi drugače ni tako urejen, da bi bil poraben za tako različno delo. Naši domači plugi so, kakor sem že omenil, primerni samo za plitvo delo. Za peščene kraje in take lege, kjer je pod plitvo prstjo takoj prodec, taki plugi popolnoma zadoščajo, ker v takem slučaju globoko oranje ni potrebno, ampak bi bilo celo škodljivo. Po vseh delih naše dežele pa imamo zemljo, ki je za globoko oranje nele primerna, ampak kjer naravnost moramo globoko orati, če hočemo doseči popolen pridelek. A tudi v takih slučajih se zemlja večkrat samo površno olupi in tako kmet iž nje ne dobi pridelka, ki bi ga lahko dobil. Kako pogosto se pritožujejo kmetje, da težko obdelujejo težko ilovico in da se le počasi suši. (Je pa bi tako zemljo pogosto v jeseni
globoko preorali in jo pustili v prahi črez zimo, bi postala bolj prodorna, suha in rodna. V gospodarstvu sodijo torej plugi za plitvo oranje, n. pr. za prašenje žitnih strnišč, za kar so naši štajerski plugi zelo dobro porabni in pa plugi za globoko oranje, kakor jih izdeluje na primer dunajska tvrdka Sack.
O branah, ki jih naši kmetje navadno rabijo, se ne da mnogo reči: svoj namen vršijo razmeroma dobro. A tudi tukaj moramo reči, da ena stvar ne more biti enako dobro porabna za razno delo. Za trdo, težko zemljo jemljemo težko brano z dolgimi, redkimi zobmi; za lahko, prhko zemljo in za zavlačevanje drobnega semenja in vlačenje setev pa lahko brano s krajšimi, bolj gostimi in manj naprej zakrivljenimi zobmi. Po onih dolinah, kjer je zemlja splošno bolj lahka in kjer so v navadi ozki ogoni, bi enodelne lesene brane prav lahko zamenjali z večdelnimi železnimi, ki delo ne le hitreje izvršijo, ampak tudi lažje vsako nižino prevlačijo, opravijo delo bolj enakomerno, torej bolje.
S	plugom in brano samima pa se polje ne da vedno dobro obdelovati. Za praho, ki je ležala črez zimo, je jako dobro, če jo v spomladi, ko smo jo površno prebranali, z grubberjem ali eksstirpatorjem obdelamo, ker se s tem brazde tudi spodaj razdrobe in zrahljajo, posebno pa zato, ker se s tem iztrga iz zemlje tako nadležna pirnica. Zimska vlaga se zemlji pri tem ohrani. Pri katerem kmetovavcu pa najdemo grubber ali ekstirpator? Komaj tu in tam na kaki večji kmetiji. Kjer pa imajo ta orodja, pa stoje navadno v shrambi, ker posli nimajo zanja smisla ali pa jih ne znajo rabiti. Graščak, ki večkrat ni tudi sam kmetovavec, si da razložiti, da ta orodja nič ne veljajo in da so sploh nepotrebna.
Večkrat ni v kmetiji niti gladkega valjarja in vendar je to orodje večkrat neizogibno potrebno, če hočemo po setvi vtisniti seme v prst in mu dati tako potrebno vlago, da lahko enakomerno vzkali. Tudi ga potrebujemo večkrat, če hočemo malo semenje, n. pr. deteljino in travino, ki bi z brano prišlo pregloboko v zemljo, v njo samo malo vtisniti. Kje pa imano zobčaste in ragaste valjarje? Samo zelo redko po večjih gospodarstvih. Kmet si pomaga z mnogo dražjim ročnim delom. Skupno nabavljen zobčast valjar bi lahko izborno služil. Kjer je sejalni stroj, tam bi se lahko s primernim strojem poskrbelo tudi za to, da bi se seme bolj enakomerno raztrosilo.
Kakor lahko razvidimo iz doslej povedanega, manjkajo našim kmetovavcem v resnici še najpotrebnejše sprave za redno in primerno obdelovanje polja. Kako bi sodili o mizarju, ki bi imel samo žago, stružič, dleto in sveder? Rekali bi mu mojster skaza.
Če pravimo, da ni najpotrebnejšega orodja in sprave, pa še nismo našteli vseh pomanjkljivosti pri obdelovanju zemlje. Zemlja se na primer preredko obdeluje in leži pogostokrat popolnoma neobdelana. Koliko strnišč leži črez zimo nepreoranih, pri katerih se zemlja ne rahlja s tem, da bi premrznila. Namesto da bi se strnišče takoj preoralo, ker bi s tem
začelo zrelo semenje plevela kaliti in bi se s prihodnjim delom uničilo, ostane zemlja jako dolgo neobdelana, tako da lahko še več plevela vzkali in doraste. Od tod prihaja, da so obdelane njive tako hudo zapleveljene in da požira pletje in čiščenje toliko časa. truda in denarja. V mnogih krajih Štajerske še niso prišli tako daleč, da bi okopavine obdelovali z vprego-, lepo okapljejo in osipavljejo z motiko, kakor bi bilo delavcev — in še cenih — na izbero.
Naj nam nihče ne ugovarja, da se nasvetovane zboljšave v obdelovanju zemlje ne dado izvesti, ker primanjkuje potrebnih denarnih sredstev. Čemu pa imamo rajfajznovke? Da lahko zemljo bolj pogosto in bolj umno obdelujemo, zmanjšajmo število njiv in imejmo več travnikov. Zmanjšano, a zato boljše obdelano število njiv nam bo dalo vsaj toliko pridelka kolikor prej večje.
A. Rauch.
Kmet, ostani zvest svojemu stanu.
(Izviren spis).
Kmetski stan je dandanes v velikih skrbeh radi primanjkanja delavskih moči. Po eni strani primanjkuje delavcev in družine na kmetskih posestvih, na drugi strani pa težijo kmeta težka bremena dolgov, velike dače in nesreče pri kmetovanju.
Naj večji sovražnik kmeta pa je nezadovoljnost s svojim poklicom. S tem sovražnikom bi se moral naš kmet bojevati, ker mu jemlje veselje do dela in ga tira proč od kake dobre nove iznajdbe pri kmetovanju, s kateroj bi se mu dalo priti do boljše bodočnosti. Zali-bog, razširja se ta nezadovoljnost zmiraj bolj tudi med mlajšimi posestniki in jemlje tako njim in njihovim otrokom veselje in spoštovanje do kmetskega stanu.
Prijatelji kmetskega stanu, kateri ljubijo in poznajo ta stan, so res lahko žalostni, ko vidijo, da se oženi bogato kmetsko dekle s kakim uradnikom. En uradnik, ako je še tako nizek, ima prej vpliv pri takih kmetskih hčerkah, ko pa en kmetski fant, kateri se poprime z vsoj odločnostjoj dobrega, umnega in naprednega kmetovanja. Da me bodete dragi bravci razumeli, kaj takega dela hude in neozdravljive rane kmetskemu stanu. Koliko denarja se. zgubi s tem vsako leto na kmetijah. Ni torej čuda, da kmetski stan peša. Pred nekaj desetletji kakor je meni znano, je bilo to vse drugače. Takrat si je držalo bogato kmetsko dekle v čast, ako se je omožilo na kmetsko gospodarstvo.
Vzrok vsemu temu je, kakor sem prej omenil, nezadovoljnost, katero velikokrat povzročijo stariši in njih vzgojitelji. To pravim iz lastnega prepričanja. Slišal sem velikokrat, kako stariši godrnjajo črez kmetski stan v pričo svojih otrok, posebno, ako jih zadene kaka nesreča pri gospodarstvu. Ako slišijo kmetski Binovi in hčerke, da nič hujšega ni, ko kmet biti in da je kmetska gospodinja dandanes sužnja, mora se torej v srcu takih otrok vzbuditi nezadovoljnost, da začnejo od dne do dne bolj sovražiti svoj poklic.
Premalo se pomisli pri kmetih, da ima vsak stan Bvoje križe in težave, ima
pa tudi veselje in prijetnosti. Prva terjatev v vsakem stanu je zadovoljnost. „Dragi stariši“ 1 Zelo grešite in škodujete kmetskemu stanu, ako izustite vašo nezadovoljnost v pričo vaših otrok. Pripovedujte in kažite jim raji boljše strani deželnega življenja v kmetskem stanu, da bodejo imeli veselje doma ostati in vam pomagali sodelovati na vaših kmetskih posest-vah. Prav dobro storimo tudi, ako naše otroke učimo in vadimo križe in težave kmetskega stanu potrpežljivo, ne v obupnosti prenašati. S tem pa ni rečeno, da bi jih trpinčili črez mero in prestrogo postopali z njim. Ne smemo jih pa tudi držati premehko v hrani in obleki, ampak v ostrem redu. Mogoče da rečeš, kaj ima vse to pri tem opraviti? Ja, potrebno je, da tudi to omenim, ker nezadovoljnost ima svoj izvir in začetek v vsem tem.
Razun očetove hiše pa ima šola dolžnost v tem oziru otroke vzgojevati tako, da dobijo spoštovanje in ljubezen do kmetskega stanu. Potrebno bode, da učitelji opozorijo otroke večkrat na lepo kmetsko življenje. Pa ne tako. kakor je nam pred 30 leti učitelj na ljudski šoli rekel (ako ni znal kateri učenec): „Iz tebe ne bode nič drugo, ko konjski hlapec ali svinjska dekla." K temu bi pristavil, da ravno dandanes mora biti vsak hlapec dobro poučen, kakor industrijski delavec ali rokodelec, ko se opravljajo poljska in gospodarska dela z raznimi stroji. Vse svoje stroje, orodje in živino, torej veliki del svojega premoženja mora gospodar izročiti skrbi, razumnosti in spretnosti svojega hlapca. Razumen in zaveden kmetski hlapec in dekla še dolgo niso zadnji ljudje na svetu. Žalibog da postajajo čimdalje tem bolj redka prikazen. Koliko najboljših kmetskih moči gre s trebuhom za kruhom na Nemško in v Ameriko, kjer v podzemeljskih rovih, v vedni smrtni nevarnosti, brez solnca in v slabem zraku pri hudem napornem delu res več zaslužijo ko doma. Malokdo pa pomisli, da zastonj nikjer nič ne dajo in da morajo ta večji zaslužek poplačati s svojim zdravjem in prikrajšanim življenjem. In zdravje, je vendar največje bogastvo na tem svetu.
Kmetski fantje, namesto da se podate v tujino izučite se v kmetijstvu. Koliko je velikih kmetij in manjših graščin, kjer ne morejo rabiti kakšnega učenega strokovnjaka, oskrbnika ali ravnatelja, ker jim pride predrago. Prav dobro bi pa plačali spretnega prvega hlapca, ki vsako delo dobro razume, za vsako delo sam prime in ga nastavili kot kmetijskega delovodja.	Škerl e c.
Zborovanja podružnic.
Rogaška Slatina, v nedeljo, 6. marca se bo v ljudski šoli pri Sv. Florijanu ob 3. uri popoldne vršilo zborovanje podružnice, na katerem bo c. kr. okrajni živino-zdravnik J. Fischer govoril o novi postavi za živinsko kugo in kmet Drofenik o pridelovanju krme in gospodarjenju z gnojem. V nedeljo 13. marca se vršita ravno tiv predavanji po večernicah v ljudski šoli v Žetalah. K obilni udeležbi vabi vse člane podružnice in prijatelje kmetskega stanu	Načelstvo.
Iz podružnic.
= Sv. Benedikt v Slov. gor. Tukajšnja kmetijska podružnica je imela dne 13. februarja svoj občni zbor. Udeležba je bila še precej dobra, kajti navzočih je bilo blizu 60 kmetovavcev. Zal, da smo pogrešali še mnoge posestnike in posebno odrasle posestniške sinove, ki nikakor ne morejo ali pa nočejo spoznati, da je tudi za kmeta, bodi si velik ali mali posestnik, združitev neobhodno potrebna, ako hoče kaj doseči ter da mu je nauk in napredek v veliko korist. Podružnica je prejela tudi to leto zopet tri trsne škropilnice v dar od osrednjega odbora c. kr. kmetijske družbe, kateri ji je tudi priskrbel eno subvencionirano srednje težko travniško brano. Tudi je podružnica preskrbela svojim udom nakup živinske soli, umetnega gnojila, drevesec in različnih semen. Kot odposlanec k 87. glavni skupščini v Gradcu je bil izvoljen gosp. načelnik Franc Zupe. Pritrdilo se je tudi predlogu žalske podružnice glede nakupa in prodaje plemenskih bikov. Velezani-miv in podučljiv pa je bil govor gosp. potovalnega učitelja Pirstingerja. Govornik pritrdi najprvo spodbujevalnim besedam tajnika gosp. nadučitelja ter omenja ugodnosti in dobrote, koje se za-morejo potom podružnice zadobiti. Za tem poroča najprvo o trtoreji. Omenja vrste, ki bi bile za naše kraje, namreč: žlahtnina, beli burgundec, zelenčič in laški rizling ter navaja lege, v kakoršnih vsaka teh vrst dobro vspeva. Nadalje omenja podlage, ki bi bile posebno priporočljive za naše kraje, namreč portalis in Gbthe št. 9. — Sajenje naj bi ne bilo predaleč narazen: 1.10 m do 1.20 m. Pri rigolanju je posebno paziti, da je spodnja vrsta vodoravna ali celo proti bregu nagnjena ter da se izvirki odpeljejo. — Ko je gosp. govornik še dokaj omenil o rezi, kopi in obiranju, preide h kletarstvu. Tukaj omeni posebno, kako je zabraniti. da ne postane vino rjavo, a če je že postalo, kako je to odpraviti. Omenja tudi, kako se da zboljšati vino. ki je mehko postalo, če vino ali jabolčina črna postane, če se vleče, ali če dobi po žveplu okus. Pripomni tudi, kako je ohraniti snažne in dobre sode. Slednjič še govori gosp. govornik o sadjereji. Tu omeni posebno štiri vrste jabolk, ki bi bile za naše kraje najbolj pripravne, namreč: renski bobovec, kanada rejneta, Baumann-ova rejneta in štajerski mašancelj. — Za tem omenja kakšen naj bode sadovnjak, kakšne naj bodo jame in kako se naj sadi, kako se naj drevje snaži, redči in gnoji. Slednjič še navaja razne škodljivce, ki pretijo uničiti naše sadovnjake, kakor so glogov belin, zlatoritka f in prstičan. Ta mrčes je v prešlih letih že uničil dokaj dreves na ptujskem polju in se zdaj bliža našim krajem. Gospod govornik je tudi seboj prinesel in pokazal mešičke, v kakoršnih prezimuje zlatoritka ter nekaj mladik z jajčicami prstičana in je vspod-bujal navzoče, naj takoj preiščejo svoje sadovnjake ter jih očistijo teh škodljivcev, Če ne, jim utegne izginiti ves up na dobra sadna leta. S tem konča svoje predavanje, na kar se mu gosp. predsednik zahvali v imenu navzočih za izvrstne
v
nauke, ki nam jih je podal. Živahno odobravanje je temu pritrjevalo. Ko podruž-
niča še sklene naprositi slavno c. kr. kmetijsko družbo v Gradcu za brezplačno podelitev še nekaj trsnih in drevesnih škropilnic, nekaj goltnih cevi in naj ji subvencionira še eno travniško brano in ko se zborovavci opozorč na oddajo era-ričnih otrobov, na vinski nakup po zvezi gospodarskih zadrug, na subvencije za zboljšanje krme ter na Matievičevo novo živinsko mero, se zborovanje z vplačevanjem udnine sklene.
= Sv. Lovrenc na Drav. Polju. (Poročilo o občnem zboru dne 20. februarja 1910.)	1. Naprej je gospod
vinarski inštruktor Jožef Zupanc predaval o opravilih kmetovavca v spom-ladnem času. Predaval je o isti tvarini tudi predpoldne na zborovanju, ki ga je priredila kmetijska podružnica v Majš-bergu. Posebno je natanko razložil, kaj ima storiti sadjerejec. Opisal je dobro veliko korist škropljenja za sadno drevje in kako se ima vršiti, da bo imelo uspeh. Navedel in pojasnil je tudi druga opravila umnega sadjerejca in vinogradnika ter dodal nekatere nauke umnega kletarstva ter odgovoril na razna vprašanja zborovavcev. 2. Načelnik gospod župnik Jož. Ozmec naznani, da je prejšnji tajnik in blagajnik, gospod Anton Kociper, dne 30. novembra 1909 odložil to mesto ter se podal v svojo novo službo. Za požrtvovalno in vestno delovanje pri podružnici se mu izreče najsrčnejša zahvala. Nato poda poročilo blagajnika. Dohodki so znašali 284 K 10 v, stroški pa 183 K 16 v. Nato se izvoli soglasno za tajnika gospod Alojzij Sagaj, kaplan. Kot delegata za občni zbor c. kr. kmetijsko družbe se izvolita: gospoda Ivan Klemenčič, učitelj na Črni gori pri Ptuju in Alojzij Sagaj, kaplan v Sv. Lovrencu na Dravskem polju, za namestnika: Anton Kupčič, ekonom na Črni gori pri Ptuju in gospod Franc Matjašič, vinorejski nadzornik pri vis. c. kr. namestništvu v Gradcu. Sledilo je še pobiranje udnine in naročevanje travinih in deteljnih semen.
= Trbovlje. Dne 6. februarja je zborovala na Hrastniku trboveljska kmetijska podružnica. Navzočih je bilo 39 članov. Načelnik gospod Ferdo Roš otvori zborovanje in pozdravi ravnatelja kmetijske šole v Št. Juriju, gospoda Bell e ta. Nato prebere tajnik zapisnik zadnjega zborovanja, ter se zapisnik brez ugovora odobri. Dopis kmetijske podružnice v Žalcu se prebere. Sklene se, da bodo odposlanci naše podružnice glasovali za predlog, katerega je stavila kmetijska podružnica v Žalcu le tedaj, če se spremeni v toliko, da se podpora za nakupovanje bikov nakaže naravnost podružnicam in ne okrajnim zastopom, kjer bi se stvar po politični konstelaciji reševala, in bi vsled tega razne kmetijske podružnice imele škodo. Za pregledovavca računov se izvolita gospoda Drnovšek-Knezdol in Stravs-Sv. Marko. G. Gnus predlaga, naj se izvolita za delegata h glavni skupščini v Gradcu velezaslužni načelnik Ferdo Roš in posestnik Franc Urbajs-Prapretno. Sprejeto. Nato podeli načelnik besedo gospodu ravnatelju Belletu. V poljudnih besedah je ta navajal navzoče, kaj jim je storiti, da se živinoreja v okraju povzdigne. V prvi vrsti dajmo
živini pripravne, zračne hleve in dobre redilne hrane. Povdarjal je, kako se zamore z malimi stroški uravnati hlev, da odgovarja sedajnim zahtevam. Za vzorne hleve se dobijo načrti brezplačno, ter se nakaže tudi primerna denarna podpora. Nadalje preide gospod ravnatelj v svojem izvajanju k izboljševanju travnikov, katere moramo pravilno gojiti, to je snažiti in gnojiti. Ker pa živinski gnoj navadno porabimo za njive in vinograde. moramo na travnike spravljati umetna gnojila. Natančno je pojasnil gospod ravnatelj, kedaj, kako in s kakšnimi umetnimi gnojili naj gnojimo, da se uspeh pokaže. Res imamo s tem stroške, ki nam pa v kratkem času donašajo lep dobiček. Pazljivo smo sledili podučnem govoru gospoda Bell e ta, kateremu je načelnik v svojem in v imenu podružnice izrekel zahvalo z željo, da bi njegove besede rodile obilo sadu pri tukajšnjih kmetovavcih. Obžaluje pa, da se marsikateri posestnik še vedno odteguje naši kmetijski podružnici, ki je vendar edino društvo ki zastopa kmečke težnje. Zatem je sledil razgovor o nastavljanju bikov in o prestavi trboveljskih sejmov, ter je nato načelnik zaključil zborovanje.
= Mala Nedelja, 16. februarja 1910. Naša kmetijska podružnica je imela v pretečenem letu štiri večja zborovanja, katerih se je udeleževalo po 50 do 60 udov. Strokovna predavanja smo imeli tri. Dne 24. januarja 1909 je predaval veleposestnik Maldeghem o reji domače kure-tine ter priporočal za negovanje domače štajersko pleme. Dne 25. julija 1909 pa sta bila pri nas dva veščaka za kmetijstvo in sicer gosp. Pirstinger in Gril. Prvi je govoril o sadjarstvu in vinarstvu, drugi pa o gozdarstvu. Ta je priporočal za nasad smreke, katere se štejejo med najplemenitejše igličasto drevje. Smrekov gozd doraste v 25. do 30. letih. V tukaj-šnih gozdih je videti večinoma same bore. Glavno zborovanje je bilo sklicano na dan 30. januarja 1.1. Ker pa je bilo takrat zelo slabo vreme, se je poročalo samo o dopisih in o letnem računu za 1909. V ostalem se je sklenilo zaradi pičle udeležbe sklicati glavni zbor še enkrat in sicer na dan 13. februarja t. 1. ter prositi ob enem tudi za delegiranje gosp. Zi-danšeka, strokovnega učitelja na kmetijski šoli pri Sv. Juriju, da bi imel o tej priliki tukaj poučno predavanje, 'la dan se je zbralo po rani sv. maši v šoli nad 50 mož. Z velikim zanimanjem so sledili poučnemu govoru gosp. Zidanšeka, kateri je govoril o gnojenju in ravnanju z gnojem v obče, potem o umetnih gnojilih posebej, o kompostu in njega vrednosti za travnike ter o živinoreji. Po končanem govoru se načelnik podružnice gosp. A. Hrašovec gosp. predavatelju primerno zahvali ter pozivlje zborovavce, naj se v obilnem številu dajo vpisati za ude c. kr. kmetijske družbe. Malonedelj-ska podružnica ima zdaj 2 travniški brani, 6 trsnih in 4 drevesne škropilnice v vrednosti okroglo 440 K. Po § 17. društvenih pravil, na kojih temelji c. kr. kmetijska družba, je prostovoljni izstop naznaniti tri mesece pred koncem upravnega leta načelništvu podružnice ali osrednjemu odboru in plačati zaostalo udnino. Ako
se izstop naznani pozneje, je ud zavezan, plačati udnino še za tekoče upravno leto.
= Ivanjkovci. Redni občni zbor tukajšnje kmetijske podružnice se je vršil v nedeljo dne 30. januarja t. 1. v gostilni gosp. Kralja ob lepi udeležbi članov. Iz letnega poročila nam je omeniti, da je štela podružnica v minolem letu 60 članov, da je odbor imel 2 seji, ter da so se vršila 3 podučna predavanja. Podružnica je posredovala za svoje člane pri nabavi 2 plemenskih pincgavskih bikov, 3 plemenskih merjascev, raznih umetnih gnojil, sadnih drevesec, semenja i. t. d. Podružnica je dobila v preteklem letu 1 stroj z gepelj-nom za drobljenje rožja, 3 tirolske drevesne škropilnice, subvencioniral ji je osrednji odbor 1 travniško brano, podružnica sama pa si je nabavila 2 požiralnikovi cevi. Podružnica je imela 376 K 44 v dohodkov in 362 K 4 v izdatkov, torej preostanka 14 AT 40 v. Za računska pregledovavca sta bila izvoljena gosp. Ivan Pučko in gosp. Alois Skorjanec, ki sta Bvojo nalogo izvršila in je občni zbor računsko poročilo odobril. Za odposlanca h glavni skupščini c. kr. kmetijske družbe Štajerske je bil izvoljen načelnik Lovro P e to var. Določila sta se dva predloga za glavno skupščino. Precejšno število navzočih članov je plačalo udnino in 2 sta na novo pristopila. Več članov si je naročilo raznih gospodarskih potrebščin, kakor umetna gnojila, vrbove sadike, sadna drevesca i. t. d. Ko je tako občni zbor svoj posel izvršil, je predaval gosp. potovalni učitelj Pirstinger v poljudnih besedah v prvi vrsti o vinskih boleznih, ki se nahajajo po-gostoma pri lanskih vinih, in kako se dajo na prav lahek način odpraviti. Poučeval pa je tudi o ravnanju z vinom sploh, ter o drugih času primernih vinogradniških predmetih. Predavanju so sledili vsi navzoči z velikim zanimanjem. Načelnik se zahvali gosp. predavatelju, kakor tudi vsem vnetim poslušavcem ter zaključi z bodrilnimi besedami za bodoče delovanje ta lepo uspeli občni zbor, s katerim je zaključila podružnica svoje prvo poslovno leto.	Lovro Peto var.
Št. lij V Slov. gor. Tukajšna kmetijska podružnica je imela svoj redni občni zbor 30. januarja t. 1. Iz delovnega poročila posnemamo sledeče: Leta 1909 je bilo deset odborovih sej. dva občna zbora in devet potovalnih zborovanj. Tudi se je priredil vinski sejem in slavnostno zborovanje, na katerem se je izsrečkalo kmetijskih potrebščin v vrednosti 400 K. Podružnica šteje danes 343 članov. Skupno se je naročilo
26.000	cepljenih trsov, 1000 sadnih drevesec, 15.000 macesnovih in 15.000 smrekovih drevesec, 500 varstvenih košev in 100 q šote. Brezplačno se je razdelilo 30 pritlikavih drevesec, 2000 trsov, trije kilogrami gumijevih vezi, 200 sadnih cepik in mnogo strokovnih spisov. Za pospeševanje perutninoreje se je razdelilo 8 plemen perutnine. Člani imajo na razpolago : 24 drevesnih in 23 trsnih škropilnic, 3 žveplavce in 11 travniških bran. Gospoda načelnika Repnika bo podružnica predlagala pri O. O. v odlikovanje, gospoda glavnega tajnika Juvana pa je zaradi njegovih izrednih zaslug za podružnico soglasno imenovala za častnega Člana.
Poročila zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem, r. z. z o.
Gradec, Franzenaplatz &t. 9.
i.
Zadružniška organizacija štajerskih posestnikov gozdov.
Ing. A. Streinz v Gradcu.
(1. nadaljevanje)
Na Štajerskem znaša skupna produktivna površina zemlje 2,020.800 ha od teh pa je 1,049.006 ha gozda in sicer 711.483 ha igličastega, 125.676 listnatega in 211.847 ha mešanega.
Nad 500 ha je velikih 137 posestev gozdov s skupno površino 355.660 ha, torej preostaja za srednje in male posestnike gozdov še 603.346 ha, med katerimi pa je še kakih 200 posestev, ki so velika 300 do 500 ha.
Štajerska ima torej med vsemi avstrijskimi kronovinami absolutno največjo površino malega gozdnega posestva.
Že iz te razdelitve gozdne posesti sledi, kako velike vrednosti bi bila ravno za Štajerske razmere ustvaritev prodajne organizacije. Na Štajerskem pa lahko računamo tudi z boljšim umevanjem kmetijskih prebivalcev za zadružno organizacijo prodaje lesa, ker pozna prebivalstvo že prednosti zadružne prodaje drugih kmetijskih pridelkov.
Vsako leto se poseka okroglo
1.100.000	fm mehkega in 27.000 fm trdega lesa, skupno torej približno 1,127.000 fm lesa.
Iz Gornje Štajerske se izvaža v Nemčijo, Italijo in Švico okoli 70.000 m'' lesa za delo in okoli 85.000 m3 za žage, skupno torej približno 155.000 m3.
Spodnja Štajerska izvaža na Ogrsko, v Italijo in na Hrvaško okoli 80.000 m[i lesa za delo in 80.000 m3 za žage, skupno torej približno 160.000 m3. Ker se iz Srednje Štajerske izvaža le malo lesa, znaša skupni izvoz lesa iz Štajerske približno 325.000 ni3.
Tvornice za lesno blago na Štajerskem obdelajo sedaj vsako leto približno
200.000	m3 lesa.
Iz vsega, kar smo doslej navedli, se lahko približno posname financijelna korist zadružne prodaje lesa. Če opazujemo v prvi vrsti srednjo in malo gozdno posest, pridemo do sledečega zaključka:
Posamezen lastnik gozda ne more raznih svetovnih tržnih cen izrabiti v svojo korist.
V večini slučajev proda lastnik kaj svojega lesa, če potrebuje denar, brez kakega ozira na sočasno konjunkturo in zaradi tega je v primeri ž njim prekupec vedno na boljšem.
Če vzame predjem, mora ceno navadno še bolj znižati. Ker se navadno les prodaja na korenu, večkrat celo po površini, je lastnik gozda, ki ne zna ceniti dovolj množine .in vrednosti posameznih vrst lesa, vedno na slabšem.
(Je vpoštevamo vsa ta dejstva, potem najdemo, da je posamezen lastnik gozda, ki ima vedno opraviti z dobro organizirano prekupčijo, pri prodaji svojih gozdnih pridelkov vedno na slabšem, da dobi zanje največkrat komaj polovico, ali pa le tretjino prave vrednosti.
Torej ni prav nobenega dvoma več, da je združitev v prodajno organizacijo, ki bi vse te nedostatke odstranila in preprečila, za malega in srednjega posestnika gozda nujna potreba, za mnoge pa pri vedno težjih življenjskih pogojih naravnost eksistenčno vprašanje.
Od skupne štajerske produkcije rab-nega lesa odpada na srednje in male posestnike 65%> to je okroglo 740.000 m3.
Ce pa bi z združitvijo v organizacijo odpadli zgore opisani nedostatki malega posestva, oziroma posamezne prodaje,
potem bi lastniki dobili plačano polno vrednost svojega pridelka.
Če nastavimo to diferenco za srednje in male lastnike le s 3 K za m3, potem bi že to dalo vsako leto 2,220.000 K večjega dohodka, v tej vsoti pa še ni vračunana večja vrednost lesa za kurjavo in vsled ugodnejšega vnovčevanja zvišana vrednost rabnega lesa.
Ker bi nadalje tudi veliki posestniki gozdov s skupnim vnovčevanjem lesa dosegli boljšo ceno in lahko diferenco nastavimo vsaj z 1 K 50 v za festmeter potem dobimo nadaljnji dobiček okroglih
800.000	K na leto.
V eni prihodnji številki bomo govorili o nadaljnjih koristih in prednostih, ki bi se dale doseči s povečanim izvozom in direktno prodajo in podali tudi celoten podroben načrt, kako bi se naj vsa ta akcija vršila in vodila.
II.
Izkaz o kontokorentnem poslovanju zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem meseca januarja 1910. (Promet z denarjem in blagom).
A. Posojilnice.
	Posojilnice	Konto vlog				Konto kreditov			
		Povračila vlog		Vloge		Krediti		Povračila kreditov	
		K	V	K	V	K	V	K	V
	Stanje dne 31. decembra 1909	——	_	9,672.177	60	2,507.907			
	Promet januarja 1910 . . .	343.875	29	376.949	59	137.418	85	113.137	20
	Skupaj . . .	343.875	29	10,049.127	19	2,645.325	85	113.137	20
	Proč vračila		—		343.875	29	113.137	20	—	--
	Stanje dne 31. januarja 1910	—		9,705.251	90	2,532.188	65	—	--
B. Druge kmetijske zadruge in društva.
Kmetske zadruge	Konto vlog				Konto kreditov			
	Povračila vlog		Vloge		Krediti		Povračila kreditov	
	K	V	K	V	K	V	K	V
Stanje dne 31. decembra 1909			1.307	81	1,170.399	82		
Promet januaija 1910 . .	500	80	4.141	61	49.080	81	5.200	49
Skupaj . . .	500	80	5.449	42	1,219.480	63	5.200	49
Proč vračila		—	—	500	80	5.200	49	—	—
Stanje dne 31. januarja 1910	—	—	4.948	62	1,214.280	14	—	—
Ves promet posojilnih društev zveze meseca januarja 1910 .. .K 971.380-93 Ves promet ostalih gospodarskih zadrug in društev meseca
januarja 1910................................................. 58.923-71
Stanje vseh vlog koncem januarja	1910...........................„	9,710.200-52
Stanje vsega kredita „	„	1910...........................„	3,746.468 79
Uvoz blaga v januarju 1910.......................................„	185.306-82
Izvoz » n v 1910.................................................„	164.512-20
Skupni promet meseca	januarja 1910......................K	349.819-02
Število pridruženih posojilnih društev koncem januarja 1910: 272.
Število ostalih pridruženih gospodarskih zadrug in društev koncem januarja 1910: 72.
m.
Poročila glede blagovnega prometa zveze.
1.
Dobava sena in slame.
Ker je zvezi zaradi poverjene akcije proti letošnjemu pomanjkanju krme in valed nakupa velikih množin sladkega sena in slame (ovsene in ječmene) mogoče dobivati primerne oferte, poživljamo vse svoje zadruge članice, ki potrebujejo za svoje člane kako krmo, naj nam kakor hitro je mogoče pošljejo naročila.
Daši bodo člani potrebovali krmo mogoče šele v mesecih marec in april,
vendar je potrebno, da si jo že sedaj zasigurajo.
Torej prosimo, da se nam naj blagovolijo poslati kakor hitro se da naročila z natančno navedenimi naslovi, poštne in železniške postaje in določenim rokom.
Izrečno pa moramo opomniti, da zveza krme ne daje za znižano ceno, kakor v času pomanjkanja, ampak le za razmeroma nizko dnevno ceno.
2.
Deželna vzorna klet v Eggenbergu pri Gradcu zveze kmetijskih zadrug na Štajerskem
pošilja zajamčeno pristna štajerska bela in rdeča vina
raznih vrst in letnikov v posodah od 56 l naprej in v steklenicah po 7/10 ali % /, kakor tudi
sadjevec
domačega pridelka zvezine vzorne kleti v posodah od 56 Z naprej.
Osebna naročila se lahko izvrše naravnost pri upravi deželne vzorno kleti v Eggenbergu pri Gradcu, Eckertstrafie štv. 335 (telefonska številka 1156) razun nedelj in praznikov vsak dan od 8. do 11. in od 1. do 6. ure.
Pismena naročila se naj pošljejo zvezi kmetijskih zadrug na Štajerskem, Gradec, Franzensplatz štv. 2.
Vabimo p. n. okrajne za stope In občine, kakor tudi cenjene družbine ude, da Inse-rirajo v „G ospodarskem Glasniku^. Cena Je nizka. Ako se večkrat inserira in večji inse*-rati, damo primeren popust. Naročila se naj blagovolijo vposlati naravnost družbini pisarni.
1 » O O O 0		
11$	• Uradno. • ■1	1-	
Razglas.
V času od 21. do 24. marca 1910 se bo na štajerski deželni poljedelski Šoli v Grottenhofu pri Gradcu vršil
V. knjigovodski tečaj
za kmetske posestnike.
Udeleženci dobe na zavodu prosto stanovanje. Manj premožni lahko dobe štipendije po 10 K.
Pouk se začne vsak dan ob 8. uri
zjutraj.
Prijave se morajo poslati najpozneje do 5. marca t. 1. podpisanemu vodstvu.
Deželna kmetijska šola Grottenhof, pošta Wetzelsdorf pri Gradcu, leži 20 minut od končne postaje Wetzelsdorf graške električne železnice ob veliki cesti.
Ravnateljstvo štajerske deželne poljedelske šole
Im	Ul UUGIIIIUI.	
	Tržna poročila.	
Graško tržno poročilo.
Sej em s krmo in slamo od 14. februarja do 20 februarja 1910. Pripeljalo se je 40 vozov s 349 metrskimi stoti sena in 43 vozov s 373 metrskimi stoti slame, in je bil boljše obiskan ko pretečeni teden. Cene so bile naslednje: Seno, kislo od K 9.— do K 12.—, sladko od
6	9.50 do K 12.50; ržena slama od K 7.— do K 8.—; pšenična slama od K 7.— do K 7.90, Ječmena slama od K —do Z —; ovsena slama od K 7.— do E -•—; ježna slama od £ do K 6.—.
Sejem z rogato živino dne 24.februarja 1910. Prignalo se je 370 volov, 145 bikov, 435 krav, HO živih telet, pripeljalo se je — mrtvih telet, svinj, — drobnic in — konj.
Izvoz na Nižje Avstrijsko: 21 volov, 10 bikov, 8 krave, — telet; na Gornje Štajersko : 30 volov, 4 bike, 60 krav, — telet; Pred-arlberško: 33 volov, 13 bikov, 10 krav, — telet;
7	Nemčijo: — volov, — bikov, — krav, - telet; Moravsko: — volov, — bikov, — krav, — telet; ^oinograd : — volov, — bikov, - krav, - telet; na Češko: — volov, — bikov, 20 krav, — telet; v Trst: 2 vola, 10 bikov, 140 krav, — telet; v Švico: 62 volov, 5 bikov, — krav, — telet.
Cena je bila za 100 kilogramov žive teže. Klavni voli, tolsti od K 76,— do K 84.— (izjemoma K 92.—), poitolsti od K 66.— do K 74.—, suhi od K 60.— do K 64. — ; voli za pitanje od K 62.— do K 66.— ; klavne krave, tolste od K 58.— do K 64.—, poltolste od K 46.— do K 56. —, Ruhe od K 30’— do K 44.— ; biki od K 60.— do K 74.—; dojne krave do 4. teleta od IT 60.— do K 74.—, črez 4. tele od K 50.— do K 58.—; breje od K 50.— do K 60-— ; mlada živina od K 60,— do K 74.—. Za 1 kilogram mrtve teže: telet do K	do —; svinje od K —.— do
K —.—; pitanske svinje od K —. — do K —.—
Sejem klavne živine dne 25. februarja 1910. Zaklana živina: 700 telet, 2102 svinj, — komadov drobnice.
Cena klavne živine za 1 kilogram: teleta od K 1.00 do K 1.10; teleta la (izjemna cena) od Z 1.12 do K 1.20; nemške mesne svinje od K — do K ; nemške pitanske svinje od K 1.36 do K 1.44; ogrske pitanske svinje la od K 1.50 do K 1.56; ogrske pitanske svinje Ila od K 1.36 do K 1.46; mesne tvigje od K 1.32 do do 1.48, bošnjaške pitanske svigje, debele, od K 1.26 do K 1.36; bošnjaške pitanske svinje, suhe od K 1.26 do K 1.36; ovce od K —.76 do K —.80; kozlički in jagnjeta od K — do K — Cena kre do nazaj.
Cena deželnih pridelkov iz Štajerskega, Avstrije in Ogrske.
		od •a				S a		8 ► 0		C E	i	O	
Mesto	§	© s		a		*				c i*	> j	C £	i
		a|	V	K	• I	K	V	K	V 1	K	V I	K	v
Celje ..	50	12	40	10	30	10	50	9	-1	7	80	10	50
Ormož .	50	13	50	11	-	10	50	9	eo>	8	—	8	—
Gradec	50	14	75	10	50	8	50	9	42|	8	25	9	—
Ljubno .	50	16				11	A	9	—	9		8	—J	—	—
Maribor	50	13	25	9	l —i	8 50		8	50	8	25	8	50
Ptuj		50	14	—	9	50		—	10		!	8	50	7	50
Inomost.	50	—	—	—	A		—	—	—	—	—1	—	—
Celovec	50	13	20	10	24	—		8	35	8	60	—	—
Ljubljana	50				1								
Pešt . ..	50	12	40	10	091	—	—	8	75	—	—■	—	—!
Solnograd	50	13	65	9	30	8	—-	8	10	8	10	—	—
Dunaj	50	14	28	9	58	7	45	8	05	7	85	—	—
Line . ..	50	—		*	—	—	—	—	—	H	—	—	7	83
		■3		XI		O a .2		§1		S | a>		š	1
Mesto				° «		<v m	OQ	<U M co		£	00	D	GO
					i								
	t3	\K	v	K	V	K	V	1 A	v	K	V	\k	V
Celje ...	50	11		11		4		3		1 a	50	f 2	8<>
Ormož .	50	6		12		5		4	50	3	50	3	—
Gradec	50	10	50	—	—	—		—	—	—		—	—
Ljubno .	50	—	—	14		6	5C	1 t	» —	5	—	4	
Maribor.	50	7		12	50	1(	—		—	7		6	50
Ptuj ...	51	1 7		12	50	1 5	4C	4	L2<1	4	2C	> a	40
Letni in živinski sejmi na Štajerskem.
Sejmi brez zvezdic so letni in kramarski sejmi; sejmi, zaznamovani z zvezdico (*) so živinski sejmi, sejmi z dvema zvedicama (**) pomenijo letne in živinske sejme.
Dne 7. marca pri Sv. Petru pod Svetimi Gorami**, okr. Kozje; v Lembergu**, okr. Šmarje pri Jelšah; v Ormožu*; v Celju*.
Dne 8. marca na Piljštanju**, okr. Kozje; v Ormožu (svinjski sejem); v Rogatcu (sejem z veliko živino).
Dne 9. marca v Imenem (sejem s ščeti-narji); v Mariboru*.
Dne 10. marca pri Sv. Juriju ob Taboru**, okr. Vransko; na Kostrivnici**, okr. Rogatec; v Gradcu*; pri Sv. Jakobu**, okr. Gornji Grad; v Lonču*; na Spodnji Polskavi*, okr. Slov. Bistrica; na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); v Dobovi**, okr. Brežice; v Jurkloštru**; v Vuhredu*, okr. Slovenji Gradec.
Dne 12. marca pri Sv. Juriju ob juž. žel**, okr. Celje; na Svetih Gorah**, okr. Kozje; v Brežicah (svinjski sejem); pri Sv. Ožboltu*, okr. Ivnica; v Selnici**, okr. Maribor; pri Sv. Lovrencu ob Dravi**, okr. Ptuj.
Dne 14. marca pri Sv. Duhu-Loče**, okr. Konjice; pri Sv. Križu pri Ljutomeru; v Sevnici** ; pri Št. liju pod Turjakom; v Marnbergu**.
Dne 15. marca v Ormožu (svinjski sejem); v Radgoni*; v Zdolah**, okr. Brežice; v Arvežu (sejem z drobnico).
Dne 16. marca na Ptuju (sejem s konji, govedom in ščetinarji); v Imenem (sejem s ščeti-narji), okr. Kozje; v Peklu*, okr. Slovenja Bistrica.
Dne 17. m a r c a v Podčetrtku**, okr. Kozje; na Rečici**, okr. Gornji Grad; v Murecku; v Središču**, okr. Ormož; na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); v Gradcu*.
Dne 18. marca v Slovenji Bistrici**; v Ormožu** ; na Ptujski Gori*; v Brežicah (svinjski sejem); v Braslovčah**, okr. Vransko; v Vidmu*, okr. Brežice; v Ernovžu**, okr. Lipnica; v Gradcu (sejem z mlado živino).
Dne 19. marca na Svičini, okr. Maribor.
Dne 20. marca v Št. liju v Slov. Gor., okr. Maribor.
Dne 21. marca v Podplatu**, okr. Rogatec; na Žigrtovem**, okr. Sevnica; pri Sv. Jedrti*, okr. Laško; v Pernovu**, okr. Celje; v Kamnici*, okr. Maribor; v Ljubnem**, okr. Gornji Grad; v Oplotnici**, okr. Konjice; Šmarje pri Jelšah*; v Studencih**, okr. Maribor; v Arvežu*.
Dne 22. marca v Ormožu (svinjski sejem); pri Sv. Križu**, okr. Rogatec.
Dne 23. marca na Ptuju (sejem s ščetinarji); v Imenem (sejem s ščetinarji); okr. Kozje; v Mariboru*. •
Dne 24. marca v Konjicah**; v Laškem**; v Gradcu (sejem z mlado živino); na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); v Rajhenburgu**; v Sevnici; v Gradcu*.
Za spomladno gnojenje
s kalijem
je za žita, okopavine, krmo, lan, zelenjavo zaradi svoje lahke raztopljivoati in hitrega učinka najprimernejša
40odstotnn kalijevo sol.
Če hočemo doseči največje pridelke in najboljšo kakovost moramo poleg navadnih fosfatovih in duščevih gnojil dajati tudi kalij. 40 odstotno kalijevo sol in sploh vsa kalijeva gnojila prodajajo podružnice štajerske kmetijske družbe in zveza gospodarskih zadrug na Štajerskem v Gradcu, Franzensplatz 2, po izvirni ceni in z istimi pogoji kakor kalijev sindikat.
27—W
Razglas
glede oddaje
= koroške jezerske pasme. =
Ovni se bodo oddajali, kolikor jih bo na razpolago, primernim planinskim rejam po 20 K.
Prošnjiki jih morajo pravilno in redno krmiti in gojiti, ter jih za malo odškodnino dajati tudi drugim rejam na razpolago.
Lastnik jamči za ovna, dokler ni star dveh let, nakar preide popolnoma v njegovo last.
Poslali se bodo najbrže v aprilu ali maju; naročnik mora plačati voznino iz Solčave, postaja Železna Kaplja.
V Gradcu, 1. januarja 1910.
Od osrednjega odbora	26~w
c. kr. kmetijske družbe na Štajerskem.
Kalijevo gnojilo
najboljSe in najcenejše dušikovo gnojilo naših dni, poveča, kakor so pokazali dolgoletni poskusi, pridelek in se zato izborno rentira.
Kalijev dušik učinkuje ravno tako, kakor dragi čilski soliter in amonijak.
Vzorce, navodila in priznanja razpošiljata brezplačno in zastonj
IVEarsano & Prager
velika trgovina z nmetniini gnojili in kmetijskimi potrebščinami	112—s
Praga, Hybernskd ulice 30.
Superfosfate
rudninske in živalske, najbolj zanesljivo, izborno in ceno gnojilo s fosforjevo kislino
= za vsako zemljo. =
Vsebina strogo garantirana. Zajamčen hiter učinek, največji pridelki.	5—12
Za poletne naseve neizogibno potrebno.
Dalje
amonijakove. kalijeve in solltrove superfosfate
pošiljajo
tvornice za umetna gnojila, trgovci, kmetijske zadruge in društva.
Pisarna: Praga, Prikopy 17.
Za pokoncevanje krtic
v vrtih, gozdih, na polju in iyivah so ZUrnerjeve samo-delne	104—1
od najvišjih mest priporočane in kupovane. 1 past 5 K&2 v, 5 pasti 25 K 80». Prospekt zastonj.
Bratje Zurner
Marktleuthen 37, Bavarsko.
Za poskus zastonj.
Stroje za valjenje
za domačo in divjo perut* niuo, patentirane, 10 let preskušane od K 30.— naprej ima	15 — 12
».
Heisenberg 127 pri Dunaju.
Nadomestek za gumi
Zamaški iz papirja ,Herinetn( za mlečne knngljc, zavitke masla in sira.
* — Artur Weinberger
Hodonin. 30—W
& :
■H
Razglas
glede oddaje izvirnega ruskega lanenega semena po subvenciji.
Z izdatno podporo visokega c. kr. poljedelskega ministrstva je osrednjemu odboru tudi letos omogočeno oddajati izvirno rusko laneno seme po znižani ceni 30 v kilogram.
Naročila od štajerskih kmetovavcev sprejema, če se takoj in ob enem nakaže tudi denar, pisarna c. kr. kmetijske družbe v Gradcu, Stempfer-gasse 3, a jih ne izvršuje obratno, ampak kadar jih je več skupaj.
Če se potrebuje manj ko 5 kg, naj se ob enem naroči tudi za kakega soseda.
Prosimo za točni naslov, pošto in železniško postajo.
V Gradcu, 1. februarja 1910.
Od osrednjega odbora 26_w c. kr. kmetijske družbe.
Lena moč
jabolko, visokih vrst, kakor: ananas rejnete, šampanjske rejnete, velike štajerske bobovke, kanadske rejnete, cesarjevič Rudolf, štajerske mošancke in košate gruške dobrih vrst oddaja	86 — 2
graščinska uprava tvrdke Ig. Nouackha dediči
Kostrivnica, pošta Podplht pri Poljčanah, Štajersko.
Ure na obroke
dobi vsakdo.
Štv. 72. prava 14 karatna zlata Plaquč ura za gospode ali dame, fino gravirano kolesje na kamenih, K 20.— Ista z dvojnim pokrovcem K25.—
Stv. 73. Prava srebrna ura za gospode ali dame, s tremi zelo močnimi srebrnimi pokrovci, obilno gravirana, s sliko konja, jelena, leva ali pokrajine, dobro kolesje, točno regulirana K 80.—
Stv. 74. Zadnja novost: Srebrna osemdnevna remonterka za gospode, ki teče enkrat navita neprenehoma 8 dni, na rubinih vidno zunaj K 85.—
Štv. 75. Prekrasna tula remonterka za gospode ali dame s 8 pokrovci in pozlačeno krono, zanesljivo kolesje............K 18.—
Stv. 76. Niklasta remonterka za dečke, odprta, moderna in lepo gravirana . ... K 8.—
Cene se razumejo na obroke po 2 K mesečno; pri naročilu pa se mora polovica zneska poslati naprej ali pa plačati po povzetju.
Wiener Uhrenhaus Heinrich Weiss
Dunaj XIV, 1/L. G. 259—24
2 kroni mesečno.
Razglas
glede oddaje
P. n. člani bodo dobili iz plemenskih vzre-jališč c. kr. kmetijske družbe po meri sredstev, ki so na razpolago, subvencijske merjasce, če bodo poslali praviluo izpolnjene reverze s 30 K za vsakega merjasca potom naših podružnic najpozneje do 15. marca t. 1.
Prošnjiki morajo merjasce pravilno krmiti in gojiti, vpisovati vsak skok in oddajati merjasca za malo odškodnino (ne nad 50 v) tudi za druge prašiče na razpolago.
Za merjasca jamčijo, dokler ni star popolnoma 2 leti, na kar preide popolnoma v njihovo last.
Redoma se lahko nastavi v vsakem kraju le po en merjasec, če pa jih je potreba več, mora podružnica to potrditi.
V Gradcu, 1. januarja 1910.
Od osrednjega odbora 24~w c. kr. kmetijske družbe na Štajerskem.
v vodi raztopljiv drevesni karbolinej
najboljše sredstvo za drevesa. Vzlinakldobi 1907/08 izborno preskuiieno
Spričevala, vzorci, prospekti brezplačuo.
Karbollneum-Falirlk R. Avenarlus
Dunaj, III/«, Bechardgasse 14.
Na Štajerskem ga prodajajo:	85—4
v Gradcu : A. F. Kroath, Hauptplatz 6; Lwl. Wieser, Kaiserfeldgiuoo ; Ford. KAUer. trgovina s semenjem, Mnrplatz; v Admontu : O. Gmnpel-maier; v Mostu ob Muri: Lud. Hintz; v Burgavu: J. Gortan; v Nemški Bistrici: L. Dew.ity; v Loncu: P. Purkarthofer;
v Feldbaohu: J.Gortan; v Frobnleitnu: J. HOfler; v Fttrsten-feldu: A. Hengel; v Glelsdorfu : A. Grogger; v Gross-St. Florlanu: H.Kdgerl; v Hartbergu: F.C. Kroath; vKttflaohu:
S. Cray; v Lipnici: A. Kada; v Ljubnem: Lud. Krempl; v Mariboru: II. Schmid & Oh. Speiiel; v Neudavu : J. Gortan; na Ptuju: V. Leposcha; v Piaohelsdorfu: A. Berghofer; v Radgoni: Franz Kloinoschog; v St. Rupertu ob Rabi: A. Kosen-berger; v Spialfeldu: M. Polž; v Stalnzu : Ernest Kollmann ; v Welzu: Jožef Fink; v VVildonu : Friedrich Unger.
Lekarnarja A. Thlerryjo balzam
Allein echterBalsam
aus der Schutiinjel-Apothik« des
A. Thierry in Pregrada
hei Rohttsch-Sauerbriinn.
(postavno zavarovan)
pristen edino z nuno kot varstveno
znamko.
Dober zoper želodčno krče, napetja, za-sluzenost, motenje prebave, kašelj, bolezni na pljučih, prsih, hripavost i. t. d. Zunaj čisti rane, lajša bolečine. 12 malih ali 6 velikih steklenic ali 1 posebno velika 5 kron.
Lekarnarja A. Thierryja edino pristna
centifolljsktt moža
učinkuje zanesljivo pri tvorih, ranah in vnetjih, pa naj so še tako stara. 2 dozi 8 krone 60 vinarjev. Pišite lekarni 69—12	„pri angelju varhu1*
Dobita se tudi v večini lekaren.
Izvirna fMelotte(
je v alpskih deželah najbolj priljubljena in razširjena
mlečna centrifuga.
Močno in solidno nare jena.
Posname izborno in ne potrebuje nobenih popravil.
Ker je zelo preprosta, lahko dela vsak otrok ž njo.
Zajamčen je najboljši uspeh in najbolj natančen posnetek.
Konkurenčne stroje zamenjujemo za „Melotte11-
1909 je v nmreieeni zboljšan.
Model
53—12 -
Dobri zastopniki zaželjeni.
Melotte - Wetke. Dunaj. III. Mayerholoasse ID.
Urejuje glavni tajnik Franc Juvan. — Prevaja na slovensko J. Glonar. — Zalaga c. kr. kmetijska družba štajerska. — Tiska „Leykam“ v Gradcu.