.»Vs .W3t<
krat,.
SLOVENSKI CIST
izhaja vsak ponedeljek zjulraj
I/redolilvo; Kopitarjeva ul. it. 6,111 Telefon št. 3497, lnterurban 3487 Rokopisi se ne vračajo
Posamezna št. l Olo, mesečno, Ce se sprejema lisi v upravi, naročnina 4 Din, na dom ln po volil dostavljen Ust 5 Sin. Celoletna naroč-nina SO Din, polletna 23 Din, četrtletna 13 Din. lnseratl po dogovoru
Uprava: Kopitarjeva ulica St. ti/ll Poštni ček. račun, Cjubljana iS.179 Tole/on štev. 2S 49
Bankrot v Romuniji?
Finančni minister o strahotah romunskega gospodarstva - Uvedel bom zadružništvo, racionaliziral, obnovit red, honsolidiral... Od zgoraj dol!
Bukarešt, 26. maja. GA Finančni minister Argetoanu je imel v Krajovi govor na volivnem shodu, v katerem je razvijal gospodarski in finančni program vlade. Stanje v finančnem minstrstvu je opisal zelo mračno. Razen stabilizacijskega fonda, kateri je še nedotaknjen, ima ministrstvo nad milijardo neplačanih dolgov. Minister je dokazoval, da se je letošnji državni proračun že prvi dan začel s primanjkljajem skoro 3 milijard lejev, ker je država meseca decembra lanskega leta izdala plačilne naloge za 2.7 milijard lejev, ki pa niti niso bili plačani niti niso bili sprejeti v novi proračun. Razen tega ima država druge plačilne obveznosti v višini 5.867 milijard lejev, ki niso nikjer vknjižene. K temu primanjkljaju pride še drugi primanjkljaj 4 milijarde lejev, za kolikor so bili državni dohodki v zadnjih štirih mesecih manjši kakor so bili proračunani. Nadaljeval je: Mismo šele sredi leta in žc je primanjkljaja 10 miljard lejev, dočim znaša fiktivni proračun 31 miljard. Primorani bomo zahtevati od parlamenta spremembo sedanjega proračuna. Za sodelovanje z inozemskim kapitalom bomo morali najti drugačno podlago. V polnem spo-
razumu s strokovnjaki inozemskega kapitala bomo sestavili načrt za nadaljnje sodelovanje za izkoriščanje naravnih zakladov Romunije. Konsolidirali bomo agrarno reformo in poljedelsko produkcijo pospešili s strojnim obdelovanjem. V to svrho bomo uvedli zadružništvo
in prišli n« ta način do višje poljedelske kulture in ohranili malo kmetsko posest. Razen tega hočemo s svojim programom obnoviti državno avtoriteto, red v upravi, racionalizacijo dela in postopno zmanjšati davčna bremena.
Z zakonom se kriza ne rešuje
Ameriški prezident o predpogojih za odpravo krize: svoboda, dobra
volja, žrtve.
rešili katastrofe. Mi potrebujemo v prvi vrsti prostovoljnega sodelovanja vsakega posameznika, ki naj z žrtvami in s samozatajo pokaže, koliko mu je ležeče na obstoju našega reda. S suhim zakonom mlatiti po zraku je brezplodno, ker še nikdar v zgodovini povelje in kazen nista bila v stanju ustvarit? idejnega toka, niti dosečih onih globin v človeški duši, odkoder izhajata požrtvovalnost in plemenitost. Zato sem mnenja, da bi novo zasedanje kongresa našemu gospodarskemu okrevanja le škodilo in rckonvalescenco oviralo.«
Washigton, 26. maja. Ca Notranje ministrstvo poroča, da prihaja vedno več prošenj na predsednika republike, naj skliče kongres k izrednemu zasedanju, ker postaja svetovni gospodarski položaj tako strašen, da mora Amerika ukreniti posebne korake, da prepreči popoten polom svojega in inozemskega trga. Prezident Hoover je v uradnem komunikeju naslovil vsem prizadetim sledeči odgovor: »Gospodarska kriza je velika in Zcdinjene države \merike so v prvi vrsti poklicane, da stoje n.~ braniku. Toda z zakonodajo samo se ne bomo
Ali Briand ostane ali ne?
Ocena ženevskega zasedanja.
Pariz, 25. maja. Ves francoski politični •vet govori o sprejemu g. Brianda, ki se je vrnil v prestolico iz Ženeve, kjer se je zaključilo zasedanje Društva narodov.
Levičarsko časopisje, ki je naenkrat g. Brianda dvignilo na ščit kot nekakega muče-rrika velikih idej miru, svobode in enakopravnosti, govori o 10, 20, da, celo o 50.000 ljudeh, ki da so ministra za zunanje zadeve sprejeli na kolodvoru de Lyon in ga navdušeno pozdravljali.
Desničarski časopisi pa trdijo, da jih je bilo k večjemu 1000 in da so bili vsi naročeni. Seveda so se ob tej priliki zgodili običajni incidenti med pristaši svobodomiselnega kartela in desničarji.
Ta sprejem naj bi po namerah levičarskega kartela pomenil splošno željo vseh prijateljev miru in človečanskih principov, da naj Briand kljub svojemu porazu ob volitvah za predsednika republike ostane v vladi in vodi dalje zunanjo politiko Francije. Kaj pa bo g. Briand storil v resnici, to je še danes popolnoma ne-izvestno.
Na vsak način se levica trudi, da bi Brianda obdržala v vladi. G. Briand pa sumi, da ta želja ni identična z željo večine irancoskega naroda in se zato obotavlja.
Vlada sama se bo izrekla šele v sredo dopoldne, ko se zbere na sejo ministrski svet. Bržčas bo apelirala na g. Brianda, naj ostane. V tem smislu je predsednik vlade g. Laval pri g. Briandu že interveniral. Dejal mu je, da ni nobenega vzroka, da bi se rezultat volitev v
verzajski palači smatral kot neodobritev politike g. Brianda, kateri je poslanska zbornica izrekla zaupnico.
G. Briand pa je nato odgovoril, da ga ljubezen g. Lavala veseli, da pa mu seveda ne zadostuje. Kajti ona večina, ki v javnih skruti-nijih zanj (za Brianda) glasuje, vodi v kuloarjih nasproti njemu neizprosno vojsko in ga v tajnih glasovanjih podira. Ta večina pa je ona, ki podpira g. Lavala in njegovo vlado.
Dali je g, Briand v resnici in točno tako govoril, se seveda ne ve, je pa jako verjetno. Kajti uspehi g. Brianda na ženevskem zasedanju njegovega stališča v Franciji, kjer začenjajo prevladovati nacionalistični elementi, niso mogli utrditi. V resnici govorjeno, se po-kret proti Briandu ne obrača toliko proti njegovi zunanji politiki, kakor proti svobodomi-selstvu levice, ki ga je dvignila do svojega leaderja.
Nekateri menijo, da bo Briand ostal v kabinetu do 13. junija, ko bo celokupna vlada podala demisijo v roke novemu predsedniku republike Doumerju.
Kar se tiče Ženeve, se je zasedanje Društva narodov zaključilo in so vsi ministri, delegati in diplomati odpotovali. Oficijozni »Temps«. ob tej priliki piše, da je rezultat tega zasedanja zadovoljiv, ker se je mednarodni položaj znatno izboljšal. Najbolj pozitivno dejstvo je bilo to, da sta Pariz in Rim v zadevi avstro-nemškega načrta »Zollvereina« bila medseboj solidarna. To kaže, da je zaupno sodelovanje med Francijo in Italijo mogoče.
Nesreča z revolverjem
Prežclj Ivan, posestnik v Zabaznici in uslužbenec pri žcleznici, je prišel na binkoštno nedeljo po deveti maši domov in gledal re .il-ver, katerega je kazal njegov sin svojemu bratrancu Jošku. Pri tem se revolver sproži in zadene Prcžlja tik srca. Sin je prišel z vlakom cb 9-35 iz Novega mesta, kjer se uči ključavničarstva, in ni mislil, da ga čakajo doma tako žalostni binkoštni prazniki. Po nesreči so takoj poklicali g. župnika, s katerim sta uredila najpotrebnejše, nato so ga odpeljali v ljubljansko bolnico, pa je že med potjo umrl. Pokojni je bil vzgleden katoliški mož. Naj počiva v miru!
Encihliha ,Quadragesimo anno izšla
Rim. 25. maja. >Osservatore Romano-« od 23. t.m. prinaša okrožnica papeža Pija XI. o socialnem vprašanju >Qadragcsimo 1111110«.
Nova železniška proga
Beograd. 25. maja. 1. Danes je bil izročen prometu zopet del nove jadranske proge Kraljevo-Raška do postaje Lopatica. Ob tej priliki se je zbralo v Kraljevem nešteto ljudi, ki so prihiteli v mesto, da prisostvujejo otvoritvi nove proge. V imenu vlade je predsedoval otvoritvi ravnatelj oblastne železniške direkcije inž. Nauniovic iz Beograda.
Vlak. ki je vozil po novi progi prvič, je bil ves v cvetju in zelenju. Ljudstvo, ki se je zbralo ob progi, je živahno pozdravljalo na novih postajah vlak. ki je počasi vozil po novi progi. Istočasno je bil otvorjen tudi več kilometrov dolg predor.
Skupščina belgrajske borze
Beograd. 25. maja. I. V nedeljo dopoldne se je vršila letna skupščina beograjske borze, kateri so prisostvovali številni delegati. Zbor je otvoril predsednik beograjske borze, bivši finančni minister dr. Milan Stojadinovič. Iz skupščine je bila odposlana brzojavna po-zdravka Nj. Vel. kralju, predsedniku ministrskega sveta, finančnemu in trgovinskemu ministru. Na skupščini je bil izvoljen novi odbor borze.
Prebivalstvo Rima.
Rim. 25. maja. Rezultat ljudskega štetja izkazuje za Rim sledeče številke: t)lK).7(»H prebivalcev, od katerih odpade 971.045 na civilno prebivalstvo, 28.124 pa na garni/.ijo.
Lahka nezgoda g. Mussolinija.
Rim, 25. maja. Pri svojih običajnih vajah na konju 23. t. m. v vili Torlonia se je šef vlade g. Mussolini, ko je konj pri skoku čez visoko oviro padel na kolena, lahko ranil v lice. Mussolini se je, potem ko ga je zdravnik obvezal, podal v palačo ministrskega predsedstva na običajno dnevno delo.
Italijansko-botgarsko bratstvo
Musolini odlikovan z znakom bolgarskega Sokola.
Ko diplomati govore o miru •
• •
Rim, 25. maja. Med razpravo o proračunu ministrstva za vojno v senatu so se govorniki proti mednarodnem običaju v javni seji pečali z Jugoslavijo in Francijo, kakor da bi se Italija s tema dvema državama nahajala v vojnem stanju. To je gotovo jako simptomatično za duha, ki navdihuje italijanske kroge.
Končno je govoril vojni minister general G a z z e r a , ki se je tudi oziral na dve sosednji medseboj vojaško zvezani državi tako na naši zapadni kakor na vzhodni meji.«
Vojni minister je v nadaljnjih izvajanjih dejal, da bi Italija pravzaprav, ako bi se hotela držati principa, kateremu sledi na morju Anglija, morala imeli armado, ki bi bila številčno enaka armadi obeh sosednih držav, vzetih •kupaj.
Žalibog, je dejal minister, finance tega ne dovoljujejo.
General je trdil v svojem nadaljnjem govoru, da znašajo izdatki Italije za vojsko 25.9 odst. vseh dohodkov, medtem ko znaša ta številka za Francijo 32.3 odst. Na vsakih 1000 prebivalcev izda Italija za vojsko 145 lir, medtem
ko izda Francija na vsakih 1000 prebivalcev 376 lir.
Dejal je, da vzdržuje Italija na meji razun redne vojaške <sile, ki je posebno pripravljena, tudi prostovoljske organizacije (miličnike).
Kar se tiče mobilizacije celokupnega prebivalstva v slučaju vojne, se je splošna vojna dolžnost zvišala do 55. leta starosti. Del te mase bo služil seveda v produkciji bojnih sredstev. Vse to delo, ki se je vršilo v minuli vojni brez pravega sistema, je sedaj natančno preurejeno po dveh velevažnih uredbah, katere so dopolnjene po zakona o vojni disciplini, ki tvorijo skupaj pravi kodeks za civilno mobilizacijo vsega prebivalstva.
»S temi odredbami,« jc končal minister svoj govor, bo zasigurana moralna integriteta naroda v borbi za svojo eksistenco. Priprava celokupnega naroda za vojsko je eno najveličastnejših del fašističnega režima. Živahnost in vestnost, s katero se narod pripravlja za potrebno obrambo, zasluži pozornost v momentu, ko slavimo dan našega vstopa v vojno.« (Splošen aplavz,)
Rim, 25. maja. Semkaj so dospeli pod vodstvom profesorja Tatjeva bolgarski Sokoli na telovadno prireditev. Podali so se v sprevodu, spremljani od velike množice fašistov in z zastavami, k grobu neznanega vojaka, na katerega so položili med sviranjem piavske himne velik lavorjev venec. Bolgarski Sokoli sami so zatem zapeli koralno »Molitev vojaka«. Nato so se podali v Pantheon, kjer so obiskali grobnico kralja Humberta in kraljice Margherite.
Nato so bili sprejeti v slovesni avdijenci od šefa vlade g. Mussolinija, kateremu so izročili bolgarski sokolski znak. Od palače ministrskega predsednika so sc podali v sprevodu na Kapitol počastit »oltar padlih fašistov«. V sprevodu je bilo okoli 100 bolgarskih Sokolic v narodni noši. Med sprevodom so peli fašistično himno »Giovinezza« v perfektni italijanščini in bolgarsko narodno himno. Množica jih je navdušeno pozdravljala.
Za ohranitev miru
Ljubljana, 24. maja. AA. Snoči je bil v hotelu Union sestanek, ki so se ga udeležili ljubljanski župan dr. Puc, univerzitetni profesorji dr. Lukman, dr. Polec, dr. Keletnina, dr. Hadži, dr. Radojčič, urednik Slovenca dr. Kuhar, predsednik konzorcija »Jutra« g. Adolf Ribnikar, glavni uredniki »Jugoslovana« in -Jutra<- gg. Železnikar Saša in Stanko Virant, ravnatelj ljubljanskega velesejma dr. Dular, bivši minister dr. Gosar, ravnatelj agencije Avale dr. Birsa in dr.
Na sestanku sta poročala bivši minister dr. Ceda Mihajlovič in upokojeni armijski general Kalafatovič o gibanju za spoštovanje in ohranitev mirovnih pogodb. To gibanje je nastalo zaradi vztrajne akcije, ki jo vodijo nekatere države za revizijo mirovnih pogodb. Iz predloženih referatov izhaja, da je revizijonistično gibanje dobro zasnovano, da pa so mu cilji vseskozi krivični. Revizijonistična akcija ogroža nadalje predvsem mlade, slovanske države, a njegove bližnje in daljne poslcdice bi bile uprav katastrofalne za mir in napredek celokupne Evrope. Kot protiutež proti podobnim stremljenjem so se pričeli oglašati v vseh prizadetih državah voditelji intelektualnega življenja, ki se sedaj formirajo v veliko mednarodno organizacijo za spoštovanje in ohranitev miru na osnovi mirovnih pogodb. Ta organizacija se bo delila na nacijonalne podorganizacije. V Franciji imajo že tak nacijonalni odbor. V njem so zastopane najvažnejše lamošnje stranke. Po-
dobni odbori so bili zasnovani na Češkoslovaškem, Poljskem, v Romuniji.
Ker so interesi našega naroda tesno spojeni z mirom, so to akcijo pozdravili tudi jugoslovanski intelektualni krogi. V Belgradu že obstoja osrednji odbor s svojimi pravili, v Zagrebu je bil pa pravkar izbran pripravljalni odbor, ki bo na isti podlagi povezal vse ugled-nejše delavce savske banovine.
Naloga jugoslovanskega nacijonalnega odbora s sekcijami v Belgradu, Zagrebu, Ljubljani in po ostalih glavnih mestih banovin bo, da okrepi to narodnoobrambno delo, da združi naše intelektualne kroge in da z izdajanjem dokumentarnih del, z izjavami in razpravami v domačem časopisju in v inozemstvu odbija napade na mir in revizijonistična stremljenja, ki se zaganjajo proti pravičnim pridobitvam obstoječih mirovnih pogodb.
O predloženih referatih se je razvila daljša razprava, ki se je končala z enodušnim sklepom, da se tudi v Ljubljani in Mariboru ustanovita sekciji jugoslovanskega udruženja za spoštovanje in ohranitev miru na osnovi mirovnih pogodb. V ožji pripravljalni odbor so bili izvoljeni ljubljanski župan dr. Puc, univ. prof. dr. Lukman in direktor dr. Birsa. V novo organizacijo bodo pritegnjeni vsi, ki lahko s svojimi položaji in na podlagi znanstvenih in zgodovinskih argumentov podprejo ta najmlajši vseevropski mirovni pokrst.


-m Litvi no v o Mato jabolko
Sovjetski zunanji minister predlaga v Ženevi gospodarske pogodbe, hi mi
omogočijo mirno sožitje kapitalizma in sovjetov
■v Ji,'i	v,	' .;■■ t -- • • .J.;J-	■ ;
Z« ncva, 24. maja. f!v Svetovno časopisje, kf je /clo na široko poročalo o vsakem govoru evropskih državnikov ua zasedanju Šteta 7.ve/o narodov, je vendarle pievce z.ii^Kiičato ii ni i \ ek-po/.e sovjetskega komlširju /.a ' zipiuuje /a-deve l.itvinova. N --i >ino prepričani, ila je l.itvi-no\ Miialrul ženevsko zborovanje /a dobrodošlo tribuno, ra/. katero jc mogel trositi svojo. >ov-jetoili lastno propugaildo. Toda pri'v sem* tem nI Uiogoče' prikrivali, da so njegove besede povzročili' zelo veliko zanimanje v sveli krogih ter da se njegov pojuv v Ženevi prav lahko primerja s prihodom Čiecrinu v Genovo I. 1922. Danes, ko se Kvropn premetava v kaotični lenii, ki jo je u.slvarila gospodarska kriza, so poirebni in koristni lučui žarki, najsi pridejo od katerekoli strani.
1' rancoskn - l.MnFormatiou« jc posvelila Li-tvinovcimi govoru zelo zanimiv uvodnik izpod jHsresa znanega publicistu Fernaiuki de Brfiion. ki je vreden, da se o njeni poroča. Litviuov jc začel z ironično opazko, da se ne čuti prav domačega lin konferenci, kjer se razpravlja samo o gospodarski kri/i. ker on prihaja i/ dežele, kjer je gospodarski razmah v najlepšem cvetju, kakor še nikdar v zgodovini Rusije. Toda on se bo kljub temu zanimal za bedo drugih, že radi lega. ker ima Rusiju zelo intimne trgovinske /veze l veliko večino pričujočih držav. Li-tvinova diagnoza evropske krize ni originalna: posledice svetov ne vojne, medsebojna zudolži-lev držav, ki so druga od druge odvisne, povečanje političnih in (-urinskih meja. Poleg leh vzrokov navaja še previsoke izdatke evropskih držav za oboroževanja. Toda Litviuov je postal zanimiv in originalen, ko je začel razvijati smernice sedanje sovjetske gospodarske politike. On odklanja obtožbo, du sovjeti povzročajo evropsko krizo, češ takih kriz je bilo že več in jih šc bo brez sovjetov in tudi carističnu Rusija bi na položaju prav nič ne spremenila.
On je mnenja, da bi bil položaj še hujši, ker so sovjeti poslali veliki konzuiucnti za nemško, avstrijsko, angleško in poljsko industrijo. Danes sovjeti kupijo od 50—75 odstotkov gotovih pridelkov v imenovanih državah. Sovjeti dobavljajo več kot pn polovico poljedelskih strojev, ki jili je Amerika izvažala, 1930 je Šlo v sovjetsko Rusijo 12 odstotkov tekstilnih strojev iz Anglije. 23 odstotkov poljedelskih strojev i/ Nemčije. Sov jeti s« pokupili vse, kur so proizvajali plavži ua Poljskem. Sovjeti so torej postali velik konsunient in nikdo bi se ne
sincl čuditi, če so začeli tudi več izvažati, du Iz-ruvnovesijo svoj nakup v inozemstvu s primernim izvozom lastnih pridelkov.
Litviuov je trdil, da velika v-očijia pridelkov še ni dosegla izvozne višine predvojne Rusije. Kanada je zvišala pridelek žitu _ od L! milijona Umu na 10 milijonov Ion, Argentina je povečala svoj žitni pridelek /a osemkrat, Zakaj pa nikdo ne jiroteslija proli njim in zakaj protestira' L v ropa samo proti nam, je vprašal l.i-tv inov.
Končno ugotavlja Litviuov du jc kapitalizem dejstvo in da jc sov jetizem drugo dejstvo. Oba potrebujeta drug druzega. Zakaj bi se pn ne poiskala sredstva, du bi kapitalizem in .sov-jetizem mogla mirno živeti drug poleg druzega. Pri tem mislim na trgovinske pogodbe, ki bi to sodelovanje omogočile in pospešile v obojno korist. <
,Kapitalizem ho uničila lakomnost*
Poljski veleindustrijalci pojejo slavospeve Sovjetoin
preje, kdo dn več.
Kdo bo
Varšava. 20. maja. ne.
[rijci so za angleškimi
Poljski veleinau-in nemškimi r mrzlično hitro,stjo potovali v Moskvo, odkoder so se ravnokar vrnili po pettedenskem potovanju po sovjetski Rusiji. Predsednik sindikata težke industrije VVierzbicki je v Gazeli llandiovva objavil svoje vtise, ki so podobni slavospevom na naslov sovjetske liti-sije. Za nas Poljake obstoji sovjetski problem samo v tem. kako bi se mogli vsaj nekoliko okoristili s sovjetskim gospodarskim napredkom. Dosedaj si delita Nemčija in Amerika ruski trg. Čas je, dn se Poljska odloči, dn odnese svoj košček. Sovjetska Rusija se ne bo ganila, če so mi sami ne ganemo prvi. Sicer je pa popolnoma pravilno, da Sovjeti izkoriščajo neugodni gospodarski položaj v Evropi. da dvignejo svoje lastno gospodarstvo. Poljska bo prišla pa le toliko v postov pri tekmi za sovjetski trg. v kolikor bo mogla po zgledu Nemcev financirati sovjetske dobave.«	* i
Tudi drugi člani delegacije so objavili svoja mnenja, ki se strinjajo z naziranjem predsednika. Tako piše v istem listu inž. PietrOvvski, da je bilo potovanje zelo koristno, ker je Poljakom odprlo oči. >Mi Poljaki Rusije ne poznamo več. Zadnji čas je, da jo gremo nanovo proučevali, ker moramo vedeti, da giguutičnc investicije sovjetov odgovarjajo dejanskim možnostim in tla sodelovanje vsega naroda pri izvedbi gospodarskega načrtu obljubiije popoln uspeh.« V gospodarskih krogih računajo s tem, tla se bo Poljska lotila z vso resnostjo, da si pribori vsaj nekoliko, vpliva na ruskem trgu in tako zaposli svojo industrijo. Neki zelo uvažovani socialni politik se je izrazil, tla spričo tako uso<l< polne zaslepljenosti in lakomnosti za-padnega kapitalizma res ni mogoče več zagovarjati njegov obstoj. Naj se ga pusti, da izvrši sam nad seboj samoumor. >f'im preje tem boljše.c
šport
Lepe tekme — Visoka zmaga Ilirije
Binkoštni prazniki niso posebno pripravni za nogometne prireditve. Vendar pa, ako so napovedane dobretekme, pride na igrišče precej prijateljev nogometa. Tako je bilo tudi to pot. Osješka Slavija, ki si je v lanskoletnem tekmovanju za državno prvenstvo pridobila lep sloves, jc gostovala prvikrat v Ljubljani. Reči moramo, da je bilo gostovanje simpatničnega moštva prav uspelo. Tudi gledalcev je bilo oba dni dosti več, kakor ponavadi ob takih prilikah. Tekme za ligino prvenstvo so dvignile zanimanje za nogomet na splošno, in bilo je videti to tudi ob priliki tc binkoštne prireditve.
Ilirija : Slavija 5:1 (2:0).
Pri nogometu je žc tako, da igrajo goli glavno vlogo. Igra ne velja, ako ni izražena tu, di v golih. Tako je bilo tudi v tej tekmi. Slavija je igrala lepo, Ilirija je pa delala gole. Redko se to zgodi pri našem prvaku, upajmo pa, da bo ostalo tudi v naprej, kajti le tako lahko pričakujemo, da bo naš nogomet tudi z moštvom prvaka dobro zastopan v liginih tekmah.
Tekmo moramo tudi po načinu igre razdeliti v dve polovici. Prva polovica igre je pripadala popolnoma Slaviji. Le Maličeva zasluga je, da Slavija v tej prvi polovici igre ni dosegla izenačenja. Slaba igra krilske vrste Ilirije je dopustila, da so napadalci Slavije mogli pokazati vse kar znajo. Strele na gol je mojstrsko branil Malic, ki je bil edini na višini. Vse ostalo se pa ni znašlo. Vse drugače je šlo v drugi polovici-Krilska vrsta je nastopila zopet v stari sestavi z Varčičem v sredi in Belakom ter Unterjem kot stranskima krilcema. V desni zvezi je pa zaigral naš Neli. tako v krilsko vrsto kakor tudi v napad jc prišel nov duh. Celo moštvo je bilo kakor prerojeno- Videli smo zopet igro notranjega tria, ki pa kril ni zanemarjal. Proti taki igri jc bila Slavija hrcz moči. Čeprav je rezultat malo previsok, bi bil lahko šc večji ako bi Neli streljal. Poznalo se jc pa, da že dalj časa ni igral. Napad v tej sestavi bo odnesel marsikatero točko renomiranim nasprotnikom, s katerimi bo Ilirija prihodnji mescc merila moči. No, pa ne samo napad in krilska vrsta, temveč tudi oba branilca sta prišla v pravo formo šele v drugi polovici. Tako, du lahko rečemo, Ilirija jc zaigrala v dobri formi šele v drugi polovici, in s to igro zmago tudi zaslužila.
Slavija je mlado moštvo. Glavna odlika jc naravnost sijajno obvladanje žoge in pa start. Najboljša jc napadalna vrsta, kjer sta posebno dobri obe krili. Obvladanje žpgc in pa streli, vse to kaže na moštvo posebne kvalitete iu pa velike tekmovalne rutine. l'o tej igri, kakršno nam je Slavija pokazala, lahko rečemo, da jc danes io moštvo na isti višini, kakor katerokoli
moštvo iz Zagreba. Ncsigurcn jc vratar, ki jc po nepolrebuem spustil najmanj dva gola, branil pa zato že gotove gole. Z igro kratkih pasov po zemlji so v prvi polovici Deklevo prisilili k kapitulaciji. Slabši so pa zato v igri z glavo. Tu so pa domači prednjačili.
Tekmo jc sodil tudi za naše nogometno občinstvo novinec g. Jordan. Nova žoga, nov pro-tivnik, nov sodnik, pa vseeno je bilo naše občinstvo z vsemi prav zadovoljno.
Primorje : Slavija 2 :2
V svoji drugi tekmi proti drugoplasiranemu klubu Ljubljane sc Slaviji vkljub veliko boljši igri ni posrečilo zmagati, pa čeprav bi zmago zaslužila. Gostje so ponovili igro prvega dne s lo razliko, da so veliko več streljali. Imeli so pa smolo tako, da so skoro vsi številni streli zgrešili cilj. Par nevarnih strelov je pa sigurno branil Jančigaj. Zastreljali so pa 2 enajstmetrovke, ki jih je diktiral sodnik proti Pri-morju radi preostre igre. Sploh se je pa v tej tekmi igralo zelo ostro; le energičnemu sojenju g. Cimpermana se je posrečilo preprečiti še ostrejšo igro.
Primorje v tej tekmi ni ugajalo, Razven energične obrambe nismo videli ničesar. Vsi napadalci so igrali veliko slabše kakor smo navajeni videti. V obrambi sta ugajala edino Jančigaj in Svetic ter v krilski vrsti Zemljak. Vsi ostali so bili pa brez moči proti igri gostov, ki so forsirali samo igro kratkih pasov po tleh. Občinstva je bilo okoli 700.
Štafetni tek skozi Ljubljano
Običajni štafetni binkoštni tek že zdavnaj ne odgovarja namenu prireditelja. Kajti že par let sem tekmujeta le Ilirija in Primorje, darilo je pa namenjeno za propagando lahke atletike. Pri predaji pred Mestnim domom je bil spod-taknjen atlet Ilirije, ki je radi tega padel, pred ciljem pa je nek pes zakrivil, da je padel drugi atlet Ilirije. Vsi ti dogodki kažejo, da je bila organizacija oziroma rediteljstvo pomanjkljivo. Na vsak način pa ni prav, da se vrši tak štafetni tek po ulicah na dan, ko so najbolj prometne, Zmagala je štafeta Primorja v času 4:58:9. S lo zmago je doseglo Primorje tretjo zmago v tej konkurenci.
Mariborski spori
T. S. S. K. Maribor : S. K. Oricnt (Sitšak) 1 : 1 (0 : 0).
Maribor, 21. maja.
Pri vsej tehnični dobri igri in rahli premoči v polju je bil Maribor zelo neopason nasprotnik, kateremu je zanesljiva, obramua
Orienta znala vedno preprečiti uspeh. Gosli .-so predvajali prav dober nogomet, posebno igro z glavo, toda pred golom so bili premalo odločni. Sodil je g. Vesnaver.
MLADINSKI NOGOMETNI TURNIR.
Za praznike je priredil Medklubski odbor LNP jako dobro uspeli mladinski turnir, na katerem so sodelovali I. S. S. K. Maribor, S. K. Rapid, S. K. Železničar in graško moštvo S. K. Kastne r & Ohler. V nedeljo sta nastopila S. K. Železničar : S. K. Rapid. Zmagalo je moštvo S. K. Železničarja v razmerju 5 : ;5 (3 : 2) in I. S. S. K. Maribor : Kastner & čhler (Gradec). V tej tekmi je zmagal I. S. S. K. Maribor s 4 : 0 (1 : 0). V ponedeljek sta igrala odločilno lekmo I S. S. K. Maribor : S. K. Železničar.
Velik protifašistični proces v Rimu
Rim,
in 29- maja se zbere lu Trilm-
nale speciale, izredno sodišče za zaščito države, da sodi celo skupino antifašistov, obtoženih, da so.osnovali zaroto proti državi.
Pred sodiščepi bodo stali: trgovec Riliard Bauer iz Milana, profesor politične ekonomije iz Čase rte Eiliest Rossi, inžeher Mario Dami-ani iz Milana, inž. Vincenc C-alece iz Tranija, profesor literature Peler Žari iz, Milana, trgovec Bernardin Roberto iz Milana in avijatik Giordana Viezzola iz Trsta.
Obtoženi Julijan Viezzoli iz Izole v Istri, Roman Viezzoli iz Trsta in Karol de lle iz Milana so zbežali v inozemstvo.
Zaroto je odkrila oktobrp. meseca lanskega leta takozvana tajna fašistična policija. Obtoženci so antifašisti, republičani in demolibe-ralci. Zarota se jo imenovala »Giustizia e liberta . Voditelja sta bila Bauer in Rosi. Zarotniki so bili v tesni zveži z emigranti. Tiskali so letake proti režimu, v katerih so pozivali na državljansko vojsko. Tiskovine so dobivali tudi iz inozemstva, zlasti iz Švice, odkoder so jih prepeljavali v Italijo na avtomobilu. Izdelovali so tudi bombe. Giordani Viezzoli je imel sprejeti letake na Korziki in jih v aero-planutransportirati v Italijo, kjer bi jih spustil iz aparata na ulice v Rima.
Baje so atentatorji zaroto in njeno zločinsko delavnost, oziroma namero priznali.
Pogodba med Avstrijo in Italijo
Dunaj 25. maja. Pogajanja za novo trgovinsko pogodbo med Italijo in Avstrijo na podlagi medsebojnih koncesij ugodnosti so z,e tako napredovala, da se pričakuje, da bo pogodba podpisana takoj po Binkoštih in sicer istodobno, ko se bo podpisala tudi trgovinska pogodba z Madžarsko.
, . Ritvpo v teh zadnjih 'besedah je težišče 'lit vi novega govora. Zu enkrat 'preneha politična propaganda iu tisti razglasi nu svetovni 'proletarljat. v katerih se poziva nu revolli-i eijo, gredo /h enkrat počivat. Nasprotno pa pri-. haja.jo sovjeti in.ua svečan način, pred vsemi državami v Ženevi predlagajo gospodarske sporazume. ki bi v bodočnosti gnnirttirali miren razvoj sovjetskega gospodarstva na eni struni in gospodarstva ostale Ev rope na drugi strani. Mogoče je to manever, ki ga narekuje položaj sovjetov! Toda če ni manever? Lilvinovih idej ni treba prevzeti, mimo njegovega sarkazma se lahko gre, toda v njegovem govoru se nahajajo številke in podrobnosti, katerih ni mogoče izbrisati. Litviuov je vrgel med ženevske politike zlato jabolko. Ali se bodo zanj prepirali. Litviuov, ki je bolj osamljen na konferenci, je nb-tlan od številnih mednarodnih osebnosti, kadar se nalili iu v svojem hotelu, sitevilke, pohlep, resna politika, kaj pomeni vse to?
Veličastna tabora Katoliške akcije
Na Sv. Joštu
Kranj. 23. maja.
Kakor lani, je tudi letošnje binkoštno zborovanje, ki ga je vodstvo Katoliške akcije priredilo za fante in može kranjske in škofjeloške dekanije na av. Joštu. prav lepo uspelo. Ze na binkoštno, nedeljo je bilo iui gori vse polno ljudi, vsepovsod so je razodevalo slavnostno razpoloženje. Ubrano so zvečer pritikc,vali zvonovi, pobožno so doneli glasovi nad gozdovi, naposled pa je na gori za/ure I kres, ki so ga prižgali veselo razpoloženi fantje. Lepo se je tudi posrečila razsvetljava okrog cerkve. Fantovski zbori so prepevali narodne pesmi pozno v noč. Povsod je vladal najlepši mir in red, vso noč so prihajali romarji ua goro.
Prevzv išeni g. nadškof dr. Jeglič je prišel na sv. Jošl že v soboto. G. veletrgovec Gorjane, iz Kranja ga je iz. Gornjega Grada pripeljal z avtomobilom v Šmartno, k jer je visoki gost prebil par uric pod gostoljubno streho šmar-linskega župnika, milo se je z vozom podal na sv. Jošl že v soboto. G-veletrgovec Gorjane Nadškof je čil in zdrav, v es veder in še vedno mladcuiško navdušen. V nedeljo, zlasti pa v ponedeljek je spo vedo val može in fante, ki so radi pristopali k njegovi spovednici. Tudi drugi gospodje so imeli v spovednici mnogo dela.
Danes v jutru pa je gora oživela. Zlasli fantov in mož se je mnogo poganjalo v hrib z raznih strani. Veliko je prišlo katoliških dijakov, ki so imeli te dni v Kranju svojo zborovanje.
Dopoldne ob desetih se je vršila slovesna maša in pridiga za fante iu može. Pridjgpval in maševal je g. nadškof dr. Jeglič, ki je s svojo znano toplo besedo vsem zbranim segel globoko do src. Med mašo so peli združeni moški zbori pod vodstvom pevovodje Cirila Mohorja iz Kranja. Na gori je bila ludi delavska godba iz Kranja, ki je vneto sodelovala zlasti pred in med zborovanjem, ki se je začelo jio maši za prijazno cerkvijo na sv. Jošlu.
V imenu K A jo zborovalce pozdravil g. dr. Debevec, ki je povdaril potrebo, važnost in pomen takšnih zborovanj zlasti v naši dobi, ki tako 1 vliče po obnovitvenem delu na vseh poljih. Takoj uvodoma sta bila prebrana in sprejeta pozdravna in udanostna brzojava Nj. Vol. Kralju Aleksandru v Belgrad in kne-zoškofu dr. Rozmanu v Ljubljano, Viharno je je bil pozdravljen sivolasi paslir, knezoštoif dr. Jeglič, ko se je koj ob začetku zborovanja pojavil pred fanti iu inožmi na odru.
Glavni govor je imel g. dr. Rasaj, ki je povdarjal zlasti potrebo dejavnega krščanstva ki naj se izpričuje prav povsod na deželi, po naših vaseh, po vseh naših domovih in družinah, pri vsakem posamezniku sploh.
Govoril je še profesor Dolencc, obnavljajoč znova in znova svoje lepe spomine na dragega dr. Kreka, ki je pred 25 leti ravno ua tej gori pri sv. Joštu začel zbirati okrog sebe gilade fante akademike ter jih znova in znova pridno navduševal za krepko delo med narodom, zlasti na socijalnem in gospodarskem polju.
Opoldan se je zborovanje zaključilo z molitvijo.
Za ribniško dolino
Dobrepolje, 25, maja.
Na Zdenski rebri pri Dobrepoljah se je ob proslavi 7001etnice sv. Antona vršil veličasten tabor mož in fantov dekanij: Ribnica, Žužemberk in Šmarje. Na tabor je prišlo nad 2000 mož in fantov. Zborovanje se je razvilo v veličastno manifestacijo slovenske katoliške misli v ribniški dolini. Podrobneje poročilo bo priobčil »Slovenec«.
+
V globoki žalosti naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša srčno ljubljena teta, gospa
Antonija kleher
vdova trgovca
dne 23. t. m. po kratki mučni bolezni, previdena s tolažili za umirajoče Bogu vdano umrla.
Prepeljemo jo v Šmartno pri Litiji dne 26. maja 1931, odkjer bo pogreb ob 4. uri popoldne na tukajšnje pokopališče.
Ljubljana-šmartno pri Litiji, dne 25. maja 1931.
liandeli Anson
nečak.
Štev. 21.
»Skveoaki Mc, dne 26. »aja 1661.
Strmi 3.
Ljubljana o Binkoštih
V praznični obleki — 1691 birmancev — 90 letna botra Lepa slovesnost na Rakovniku
Ljubljana, 25. maja.
Kadar se Ljubljana odene v praznično obleko, se zna postaviti. Tako zlikana, osna-žena in tako nobel, kakor je bila sedaj med prazniki, je le malokdaj. Niso se zaman trudile pridne roke ves teden, da so osnažile i Ljubljano na zunaj in na znotraj, da je bila pripravljena in urejena za praznike. Samo nedovršena javna dela so kazila mestno zunanjost. Križ je s temi javnimi deli! Že nekaj let sem je minilo, ko ne moreš napraviti v miru deset korakov, da se ne spod-takneš ob katero. Bog obvari, da bi s tem količkaj zabavljali čez javna dela. Na vseh koueih in krajih se Ljubljana lepša, samo ljudje imamo od te lepote prav malo. Morda bodo imeli čez petdeset let kaj več, ko bo najbrže vse sezidano, vse tlakovano, vse po-1 i rano, pa bodo mogli tedaj denar uporabiti še za koristnejše namene, kakor ga i porabljamo sedaj.
Birmanei in birmanke
Pa ne samo hiše in ceste, tudi ljudje so bili primerno svečano razpoložeui, kakor se za binkošti spodobi. Seveda je dala birma življenju v mestu te dni glavni značaj. Bir-mančkov z botri je bilo oba dneva, v nedeljo in v ponedeljek, videti nič koliko. Pri vsakem pa seveda boter ali botrica, kar je za birmo skoraj tako važno, kakor birmanček sam. Po mestu in zunaj mesta so švigali avtomobili in kočije z botri in birmančki. Vsi lepo okrašeni z belim cvetjem, botri, birmančki, avtomobili in kočije. Le škoda, da je kočij in avtomobilov premalo na svetu, mnogo manj kakor birmančkov. tako. da je šlo mnogo botrov in birmančkov peš. Svečano razpoloženje in sveža radost nista bila v teh. ki so šli peš, nič manjša, kakor v onih, ki so se postavljali z avtotaksiji, ali pa je bila še večja. To je čudno z ljudmi, da ugodje in sreča nista prav nič odvisna od gosposkih kočij in denarja. Sicer pa sta bila ta dva praznika zelo dobrodošla avtotaksnim iz-voščkom in kofijažem. V teh časih, ko se vsak rajše vozi s tramvajem, kakor z avtomobilom, — kar je zopet čudno, kaj ne. — so ti podjetniki vendar enkrat dobro zaslužili. Pred najetimi vozili pa so se postavljala kmetska vozila iz okolice. Kmetski prami, fuksi in šimelji, lepo skrtačeni in okrašeni s cvetjem, so navozili v Ljubljano mnogo za-pravljivčkov in podobnih domačih, solidnih vozil z botri in birmančki. Imenitno se je postavila neka botra v narodni noši. Bilo ji je namreč desetkrat toliko let, kakor njeni birmanki. Botra, menda je bila iz Črne vasi, torej pristna Ljubljančanka, ne deželanka, je bila tik pred 90 leti, birmanka pa 9 letna. Samo to, da pošteni črnovaški mami ni nihče prisodil 90, kaj še, komaj 50 let. Seveda ni imela na glavi avbe, temveč prelepo pečo, v ušesih težke uhane in težko verižico okoli pasu. vse iz pristnega zlata in srebra, kakor se to spodobi za botro v narodni noši. Ta botra je bila nositeljica starih lepih naših tradicij, ki žal vedno bolj izginjajo in se umikajo novotarskemu, dostikrat ponarejenemu blesku.
Na binkoštno nedeljo dopoldne je bilo v stolni cerkvi birmanih 1129 birmancev, v nedeljo popoldne je bilo birmancev 370, v ponedeljek dopoldne pa 192. Skupaj torej oba dneva 1691.
Cerkvene slovesnosti na Rakovniku
Poleg botrov in birmančkov so dali življenju med binkoštaimi prazniki svoj motiv romarji, ki so se zbirali na Rakovniku. V nedeljo zvečer so se na Rakovniku vršile velike cerkvene slovesnosti z veličastno procesijo. Množice ljudstva so prišle od daleč naokoli, z Gorenjskega, z krimskih hribov, z vsega Barja, od daleč z Dolenjskega. Cerkev je bila zvečer krasno razsvetljena in si mogel opaziti sij razsvetljene cerkvene fasade daleč z Barja. Romarji so v mestu poskrbeli, da je tramvaj ob praznikih prav dobro zaslužil, tako, da ni mogel biti nevoščljiv avto-taksijem in izvoščkom.
Danes ob pol devetih zjutraj je prevzvišeni gospod škof dr. Rozman imel v svetišču govor na romarje, v katerem je na koncu posebno poudarjal važnost vzgoje mladine.. — Prevzvišeni je daroval tudi sv. mašo. Nato se je gospod knezoškof podal k birmi v stolnico. Popoldne pa se je zopet vrnil. Ob štirih popoldne se je pričela veličastna procesija od svetišča po Dolenjski cesti in bližnjih ulicah do Jelačina na Rudniku in nazaj v svetišče. Pri tej procesiji je bilo udeležene izredno mnogo mladine, na stotine deklic, deklet, dečkov in mladeničev, tako da je imela ta procesija zelo poudarjen mladinski anačaj. Po procesiji je prevzvišeni podelil romarjem sveti blagoslov. Procesije se je udeležilo do 5000 romarjev, med tem ko je število gledalcev v špalirju znašalo vsaj še enkrat toliko. Od stolnega kapitlja so se udeležili cerkvenih slovesnosti tudi gg. stolni župnik dr. Tomaž Klinar in kanonika Stroj in Vole.
Kopalci
Na Savi. na Ljubljanici, v kopališču Ilirije«, je kopalno življenje že v polnem rai-mahu. Rjave, temnorjave kože že niso nobena redkost več. Večja redkost bi že bili t tisti kopalci, ki se res upajo v vodo. Zakaj za sedaj obstoja kopalno življenje pretežno le v solnčenju.
Alkohol-nož
Vedno pa se dobe ljudje, ki mislijo, da najbolje store s prazniki, če jih oskrunijo z divjim alknholiziranjem. mesto, da bi razumeli klic razkošne narave, ki jim more dati dosti boljšo uteho. Poleg cele vrste manjših ekscesov, se je v nedeljo zjutraj pripetil na , Vodovodni cesti krvav dogodek. 29 letni Z. j je popival v soboto zvečer s tremi svojimi t svaki, brati Vinkom, Leopoldom in Metodom Škrjancein ter še z nekaterimi svojimi sosedi iz barak v gramozni jami. Po policijski uri j se je vračal z njimi domov. Med Stadionoir in gramozno jamo pa se je naeukrat z njimi spri in v prepiru povsem zbesnel. kar je umevno spričo množine povžitega alkohola. Pijanec je izvlekel nož ter pričel z njim mahati okoli. Zabodel je Vinka Škrjanca v desno stran prsi, Leopolda pa v desno ramo. Pijanca je komaj ukrotil stražnik Pucibar. ki ga je aretiral. Vinkove poškodbe so lako težke, da je moral v bolnico, med lem, ko je Leopold ostal v domači oskrbi. Ko se je 2. v policijskem zaporu streznil, ni hotel vedeti zjutraj prav nič o dogodku. Policija ga je izročila sodišču.
Nagla smrt
Slučaj nagle smrti se je pripetil v soboto popoldne. V svojem stanovanju na Piv ljanski cesti 23 je umrla nenadoma 42 letna šivilja Ana Jazbec, doma iz Pečjega v občini Blanci pri Brežicah in pristojna v Ljubljano. Jazbečeva je bolehala za srčno hibo in je za lo boleznijo umrla. Ni imela nobenih svojcev, zato so sosedje poklicali policijo. V sporazumu s hišnim gospodarjem je dala policija prepeljati truplo v mrtvašnico k Sv. Krištofu, stanovanje pa je uradno zapečatila.
Boj /. norcem
V	nedeljo ob šestih zjutraj je pobegnil it zavetišča, sv. Jožeta 47 letni Jože! Japelj, doma iz Labočevega pri Borovnici. Japelj je slaboumen. Oblečen je bil v praznično temno obleko. Pobegnil je najbrže proti domu. Ima fiksno idejo, da mora nekega človeka ubiti. Zato je nevaren. Ce ga ljudje kje vidijo, naj opozore nanj oblasti.
Med tem je Japelj, ki so ga zasledovali, že povzročil nesrečo. 261etni strežnik zavetišča sv. Jožefa Franc Pestevšek je Japlja dohitel s kolesom na Brezovici. Slaboumni Japelj pa je izvlekel nož in z njim večkrat sunil v Pestev-ška. Težko oklani Pestevšek je bil toliko pri moči, da je sedel na kolo in se podal v Ljubljano ter odšel v bolnišnico. Japelj pa je pobegnil in ga dosedaj še nimajo.
Nesreče in poškodbe
Poleg Pestevška so te dni sprejeli v bolnišnico še nekaj drugih ponesrečencev. 56letni posestnik Anton Habič iz Dobrunj se je v soboto zelo težko ponesrečil, Padel je z voza, katerega kolo je šlo Habiču čez prsa. Habiča so s hudimi notranjimi poškodbami prepeljali v bolnišnico.
51etni sin kajžarja Franc Lovšin iz Sodra-žice je v soboto popoldne gledal na žagi, kako vlačilni valj vlači debla k žagi. PriSel pa je valju preblizu, tako da ga je valj zagrabil in mu zmečkal desno nogo.
Obžalovanja vreden dogodek se je pripetil v soboto zvečer pri Turjaku. 301etni Jože Podr-žaj, posestnikov sin iz Velikega Ločnika pri Turjaku se je v soboto zvečer vračal od šmar-nic domov. Na cesti pa ga je na lepem napadel njegov bratranec Ludvik Matjaš, s katerim je živel Podržaj v hudem sovraštvu. Matjaš je na cesti zabodel Podržaja v levo stran prsi, pol-drug centimeter nad srcem. Podržaj je bil hudo in smrtno nevarno poškodovan. V bolnišnici sedaj niha med življenjem in smrtjo.
Stanje 34 letnega premogovnega delavca Vinka Škerjanca, o katerem poročamo zgoraj, je v bolnišnici zelo nevarno.
V	bolnišnici je umrl po dolgem bolehanju g. Karel Banmgartner, vpokojeni podpolkovnik pehote. Pogreb se vrši jutri, v torek ob 11 dopoldne izpred mrtvašnice splošne bolnišnice.
'Tovariši in prijatelji pokojnika naj se pogreba udeleže. Pokojniku bodi ohranjen blag spomin.
Avtobus v plamenih
V	nedeljo ob 9 dopoldne je zgorel pri Dolskem lep avtobus nekega avtobusn. podjetnika. Avtobus je bil namenjen v Ljubljano, ni pa imel k sreči nobenega potnika razen dveh uslužbencev avtobusnega podjetja. Požar je nastal na ta način, da se je vnel raz-plinjač. Šofer Avgust Jug je dobil hude poškodbe po rokah. Avtobus pa je /.gorel skorai do cela. Škoda znaša približno 150.000 Din in je delno krita z zvarovalnino.
66 let v službi gozda
škrilj, 22. maj«.
Ta mesec minilo 66 let, kar je šel naš ogljar Tisov Jože kot 14 leten deček v Bohinj, kjer je bil rojen, prvič z očetom v gozd podirat bukve, pripravljat kopo in kuhat oglje. — Sin ubogega ogljarja pač ni mogel drugače, kakor da je šel po očetovi poti, in začel okušati trdi ogljarski kruh. Bile so sicer v njegovi glavi druge misli, toda spričo gospodarskih razmer je le sledil klicu gozda, ki mu je ponujal vsakdanji kruh.
V svojem življenju je preblodil marsikatero šumo v Banatu, Bosni, Štajerski, skuhal raznim gospodarjom marsikatero kopo oglja, dokler ga ni zelja po domači grudi privedla nazaj na Kranjsko, kjer se je naselil v okolici Kočevja.
Leta 1898 se je priselil v našo vas in se oženil. Ko mu je žena umrla, se je oženil drugič, toda tudi ta mu je pred nekaj meseci umrla. Sedaj, ko je najbolj potreben opore je sam.
Njegovi spomini so zelo (»estri in jih ljudje radi poslušajo. Pretekli mesec mti je
gozd izčrpal zadnje moči. Nič več ne hodi v hosto. Sam nje v bajti, živi od dobrot ljudi iu čaka — — —
Osemdeset lel je hodil po svetu, vedno mu je šlo težko, toda najtežji del njegovega življenja se začel šele sedaj. — Naj mu Bog naklon. I -liku let, kolikor jih morejo njegove ram iiesti.
Mariborski binkoštni prazniki
Maribor, 25. maja.
Vse ven. V leta gre, odkar ni bilo takšne vremenske konjunkture. Razen tistih velikih množic, ki so včeraj prisostvovale birmskim slovesnostim v stolnici, ki so se izvršile na •zredno svečan način Birmovala sta letos prevzvišeni vladika dr. A. Karlin in pomožni škof dr. 1. Tomažič. ln popoldne: množice na Tcznem, kjer so sc vršile konjske dirke, na Mariborskem otoku, po vinotočih ter drugih številnih znanih izletnih postojankah. Ni šmenta. da nc bi podjetni Mariborčani izkoristili sijajne prilike. Pa se je pri »cehah« in podobnem moglo opaziti, da jc precejšnja kriza. Pri luksuznih oblekah pa ne. Še precej je razkošja.
Policijske zadevščine. 4 aretacije, 27 prijav. Aretiran je bil Ludvik Hautič, ker se je nespodobno obnašal v cerkvi pri Sv Magdaleni. Adolfa M, pa so aretirali, ker je osumljen. da jc ukradel neko 1500 Din vredno kolo. — Tudi na Mariborskem otoku so sc pojavili že temni elementi. Trgovcu Henriku B. so zmaknili usnjato denarnico z nekaj gotovine in različnimi legitimacijami. So, ki so koncentrirali svojo pažnjo tudi na klohuke, jopiče in drugo, kar jim pride prav. Kaj posebnega pa nimajo zapisanega.
Grobovi. V Betnavi je umrla v starosti 61 let Marija Habjanič, mati upravitelja škofovskih posestev. Blagopokojnica je bila skrbna in vzorna krščanska mati. Pokopali so jo danes ob 17 na magdalensketn pokopališču. V starosti 64 let je umrla posestnica Marija Potrč v Zerkovski ulici 7 . Pogreb je bil da-
nes ob 15 na magdalensko pokopališče. — Od kapi zadet jc nenadoma umrl v Gajcvi ulici št. 4 uradnik okrajnega cestnega odbora Alfred Hirschmugl, star 44 let. Pogreb bo v torek oh pol 17 iz mrtvašnice na mestno pokopališče. — V splošni bolnišnici je umrla dekla Roza Damiš, stara 75 let in bo pogreb v torek ob 17 iz mrtvašnice na studenško pokopališče. V Trstenjakovi ulici 22 jc umrla 57 letna Elizabeta Andrašič, soproga mestnega stražnika v pokju. Pogreb bo v torek ob pol 16 na frančiškansko pokopališče. — V starosti 62 let je umrl v Cvetlični ulici 25 sodar Franc Klcide-rič. Pogreb bo v torek ob 15 iz mestne mrtvašnice na frančiškansko pokopališče. — V splošni bolnišnici je umrl bivši krojaški mojster Ivan Osvald, star 69 let. Pogreb bo v torek iz : mestne mrtvašnice na magdalensko pokopali-j šče ob 16. Svetila vsem večna luč, žalujočim naše iskreno sožalje!
Nezgode. Po neprevidnosti jc padla z voza 4 letna hči zidarskega pomčnika Marija Poš v Radvanju in si zlomila desno nogo. — 36 letni ključavničar drž. žel. Ignac Samotara je padel raz kolo tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo v podkolenu. Iskati je moral pomoči v bolnišnici. — Na tezenskem dirkališču se je pri dirki ponesrečil posestnik Fr. Skuhala. Padel je in so ga morali prepeljati v bolnišnico.
V kina Apolo bodo tudi v torek in sredo predvajali krasni film Za čast domovine , čc l prijavijo šolski zavodi dovolj dijakov. Enkratna vstopnina za dijake in vojake Din 3.— Dijaški mladini se najtoplejc priporoča, da si j ogleda omenjeni poučni film.
Velik požar v Beli hrap
Stari trg ob Kolpi, 22. maja.
Pretekli četrtek nam je glas gasilskega roga in plat zvona naznanil, da zopet gori nekje v soseščini. Okoli poldevetih zvečer je začelo na dosedaj šc nepojasnjen način goreti v Kovači vasi v skednju Petra Kastelca. Popolnoma do tal mu je pogorel skedenj in hišaz vsemi živili in skoro vso piemičnino. Istočasno je bilo v plamenih šc četvero poslopij in sicer skedenj in hiša Ivana Movrinašt. 15, skedenj Vincencija Štefanca, ki inu je pred par leti že tudi hiša pogorela, ter skedenj Katarine Bižal, št. 13. Kc se vsa vas razteza približno od zapada proti vzhodu in je silno pihal zapadnik, sc je poža* neznansko hitro razširil Prav hitro sta bila :ia mestu predgrajska in starotrška gasilna bn-
zgalna z vsem svojim moštvom, nekoliko kasneje sta dospeli še iz oddaljenih krajev no.ško loško in spodniclogarsko gasilno drušuo s svojimi brizgalnami. Hud zapadni veter in pa pomankanje vode sta silno oteškočevala uspešno delovanje požarnih bramb. Treba jc bil > nadčloveških moči, da se jc požar ustavil. Zato gre. zahvala vsem pristojnim gasilnim društvom! Ker je vas, v kateri jc bil požai, žc tako revna, so zato pogorclci dvakratni siiCinaki in tembolj vredni podpore, ker so bili mvarovani za malenkostne vsote. Vsa javnost zopet glasno kliče vse odločujoče oblasti, naj s> nam čimpr-j ogradi že pred svetovno vojno vnačrten vodovod ali pa najmanj večji vasni vodnjaki, tla bodo v takih slučajih požarov vasi preskrbljene nujnopotrebno vodo.
Vsiljivi nemški agenti
Z avtomobilom se pripeljejo trije nemški agenti, dva ali pa vsi trije vstopijo v župnišče s pozdravom »Gclobt sci J. Chr.!« Ponudijo v nakup prav lepe in cenc brisače in žepne robce katere bi lahko vsakdo brez skrbi kupil. A to so le nastavljene litnanice. Kakor hitro spoznajo, da blago duhovnika mika, hitro zapišejo, ko-likoducatov sc naroči in eden skoči pred župnišče in izvleče iz avta pregrinjala, posteljne predloge in blago za obleko. Sedaj sc pa prične I prav nesramno vsiljevanje teh reči v nakup. Cc sc jih takoj nc odkrižaš, se jih več ne iznebiš, posebno, če se jim jc posrečilo priti v tvojo sobo Ni ga konca ne kraja pregovarjanja, me-šetarjenja. Človeka kar hipnotizirajo, da sc da slednjič pregovoriti in kaj kupi. Pa glej! (ic si kupil ali naročil blaga n. pr. za 642 Din, api-šejo spodaj, da si ga kupil za 6.420 Din! I'.silijo pečat in sedaj mešetarijo s tvojim podpisom in pečatom pri sosednji duhovščini. Človek spojna prevaro šele takrat, ko prične izpraševati ;osede, za koliko so kupili blaga. Agent kaže ■tevilke pod tvojim podpisom in to tako hitro, la niti misliti ne utegneš, da velja Ic to, kar je apisano pred podpisom- Spodnje številke jc ■rrent sam zapisal. Res dobrih brisač in obcev pa nc dobiš, četudi si jih naročil! Obljubijo, da jih pripelje njihov skladiščnik, — pa i čakaš zastonj! Blaga za obleko so n. pr- ponu-
jali za 800 Din 3 m 20 cm, vrgli so ga pa tu-patam, ako sc ga drugač niso mogli iznebiti, za 300 Din! Ze iz tega jc razvidno, kakšnim sleparjem je odprta pot k nam. Bržkone, da so to nemški ali celo laški čifuti. - Pozor prc«d agenti, ki tako škodujejo nam in poštenim tr: govcetn!
»Ljubljana«. Drevi ob 8 v beli dvorani Uniona pevska vaja.
Preskrbo prenočišč v hotelih ali privatnih stanovanjih za obiskovalce XI. ljubljanskega velesejma od 30. maja do 8. junija bo prevzel letos Stanovanjski urad velesejma, ki bo posloval na glavnem kolodvoru nepretrgoma noč in dan. Posebna komisija Stanovanjskega urada bo pregledala vse prijavljene sobe, tako da bodo obiskovalci dobro in poceni preskrbljeni s čistimi in udobnimi prenočišči.
Trgovci nikar ne naročajte blaga, dokler si niste ogledali XI. mednarodnega vzorčnega velesejma v Ljubljani, ki traja od 30. maja do 8. junija 1931. Samo tu sc Vam nudi polu pre-: gled industrijskih in obrtniških proizvodov po i najnižjih cenah. Permanentne legitimacije s ; pravico do polovične vozninc prodajajci vsi clc-' narni zavodi v državi in uradi Putnika.
j inserirajte v „Siov. Sssiu I
U<
Strnil 1, < ____________
Iz slovenskih kraje v
škof j a Loka
Pokopali so p. Franca Gašperšiča, ki je umrl /.a zahrbtno pljučno boleznijo. Pokojnik je bil znan kot zelo delaven član Prosvetnega društva in je bil U let pevec na kotu. Zapušča vdovo in (i nepreskrbljenih otrok. Bodi nui žemljica lahka.
Nasip in most, vse obenem je zgradil gospod Fr. Ravnikar na otok, katerega je pred leti ustvarila velikanska povodenj ob izlivu obeh Sor. Most bo služil kot pot na otok za odvažanje stavbnega materijala, poleg tega pa tudi kot nasip. Upajo, da bo v slučaju večje povodnji ves prostor nad nasipom voda zanila s šodroin.
Litija
Osebne vesti. Kr. banska uprava je imenovala pri okrajnem cestnem odboru litijskem za oolnega nadzornika g. Antona Fabjana. Gospod okrajni kmetijski referent inž. O. Muck bode na litijskem glavarstvu vsak torek na razpolago strankam v zadevah kmetijstva našega okraja, in sicer od 0 do 12 dopoldne.
Novo hišne tablice. Županstvo Litija je naročilo predpisane hišne in krajevne tablice, ki dospo v kratkem v Litijo, kjer jih potem stranke prejmejo po lastni ceni.
Cestni odbor litijski je razglasil izvedbo ljudskega dola za banovinske ceste za spomladanski termin za torek 2. junija, in sicer ee bo opravila v tem terminu ena enota, ostali .i-.e ouoti pa v jeseni.
Obrtno - nadaljevalna šola je pretekli teden zaključila [.jučevanje. — Oblino šolo je obiskovalo okoli 70 učencev.
Trbovlje
Obleko zu uboge rudarske družine je nadalje poslala : Dijaška Vincencijeva konfe--enca sv. Stanislava v Marijanišču v Ljubljani . Najlepša hvala! — Pri lej priliki bi omenili, ua hvaležno sprejmemo vsako staro obleko, inožko in žensko, že obnošeno, deloma obdrgnjeno in vrženo vstran, ker se iz nje da prenarediti obleka za otroke, ki so pri nas skoraj nagi. Kruh in jesti mora biti /.a otroke sat; dan, zalo gre ves skrčen zaslužek le za >ivež — iu še premalo ga je — za obleko pa ne preostaja nič. — Meščani so imelo vselej idprta srci in roke za uboge rudarske družne s številnimi otroki, zato se nanje obrača Vincencijeva konferenca v Trbovljah z prav vljudno pro-iijo za obleko in svesti si smete bili. da 1 o ona v-e sprejeto po svoji najboljši vesli ter pravično razdelila med najbolj revne družine.
Cerklje ob Krki
!» ,i zdravja bo pri nas priredil Higi-jenski zavod iz Ljubljane zadnjo nedeljo maj-liika. Po prvi sv. maši bo predaval s kino-filiuom gospod direktor Ivo Pire, po drugi sv. maši g. zdravnik dr. Petri?, (tudi s kino-Filmoin), dočim bo v soboto popoldne imel predavanje za šolarje (seveda s slikami) gospod zdravnik šolske poliklinike dr. Ciber. — Ob lej priliki bo izvršena tudi izročitev diplomo častnega občaustva gospodu direktorju dr. Pircu in pa pred dvema letoma izostala blagoslovitev doma.
Obnovitev rimskega vodovoda je že go-tova stvar. To dni je dospela iz Češkega prva pošiljate v vodovodnih cevi. Kadar bo vodovod v celoti (po celi ravnini obširnega krškega polja) gotov, tedaj se bo šele dalo presoditi veliko vrednost take naprave. Preprost človek namreč ne more marsikatere stvari razumeti, dokler .je ue vidi in ne otiplje. — Tudi v tem slučaju je tako, a to naj ne moti mero-dajnili faktorjev!
Daljnovod za elektriko bo — kot nam zatrjujejo — že v letu 1932 prišel ludi do nas. O, da bi to bilo res! — Želimo, da bi nam prav kmalu zasvetila elektrika iz Velenja, kajti, na druge se ne kaže zanašati. Trboveljska nam je svojčas ponujala, a tako podjetje navadno pozna le sebe, dočim je to pri javni Oblasti kot je kr. banska uprava čisto drugače. — Pogled v bodočnost je s teh vidikov razveseljiv!
Višnja gora
Poročila sta se binkoštno nedeljo gospod Andrej Bernik, klobučar in posestnik v Višnji gori in gospodična Francka Zupančič iz imo-vite Starčeve hiše iz Stare vasi pri Polici. — Novoporočencema iskreno čestitamo!
Majniške izlete delajo razne šole. tudi k nam. Pa saj je tudi pri nas marsikaj zanimivega: Stari grad in vsa slikovita okolica. Od tu je primerno izhodišče proti Jurčičevi Muljavi in zanimivemu stiškemu samostanu, na drugi strani pa proti Prežganjeui, Jančem in proti Ljubljani ali pa proti Litiji. Zlasti te zadnje smeri se vsako nedeljo poslužuje vedno več izletnikov. — Drugi k nam, naši šolarji so jo pa mahnili la leden proti Turjaku, da si zgodovinske ostanke turjaških grofov prav od blizu ogledajo. Kar pozabiti ne morejo glave Herberla Turjaškega in z neko grozo pripovedujejo o vseli mogočih strahotah podzemskih ječ in temnic, ki so jih baje tamkaj videli.
Kolodvor bodo pri nas povečali. Poleg dosedanjih treh železniških tirov bodo postavili žc četrtega; teren žc nasipajo. i/, kakšnih
potreb pravzaprav res ne vemo; radi domačega in tujskega prometa najbrže ne. Pa tudi višji gospodje o tem kar molčijo.
Žaga ol) Kolpi
V	dolini reke Kolpe smo. Pomlad je prišla k nam mnogo preje kakor k našim sosedom v hribih. Oni krompir šele sadijo, mi ga pa že okopavamo. Sadno drevje nam obeta bogato letino.
V	nedeljo 17. t. m. je bilo pri Sv. Luciji običajno žegnanje. Letos smo imeli kar dve maši la dan. Eno ju opravil g. župnik iz Završja, drugo pa novi župnik iz Spodnjega Loga, g. Lomšek.
Javljajo se tujci, ki bi radi kupili zemljo. So to dclavci, ki so delali v francoskih rudnikih in bi radi varno naložili svoje prihranke. Vsakdo pa se le nerad loči od svoje zemlje, čeravno je denar močno zapeljiv. Zato do danes še ni bilo sklenjene dobene kupčije.
Skale sc trgajo in drve k nam v dolino. Tudi izletniki imajo veselje nad tem, da jih spuščajo po rebri. Da ne bo nesreče!
Ptuj
Glasbena Matica v Ptuju priredi 28. in
29.	maja dva javna nastopa gojencev glas-bene šole. V četrtek 28. maja se vrši nastop gojencev nižjih letnikov ob 17.30 (pol 6) v dvorani Glasbene Matice. V petek 29. maja ol) 20 (ob 8 zvečer) pa glasbeni večer gojencev srednjih in višjih letnikov. Vabijo se starši in občinstvo k obilni udeležbi.
Dražba lova. V sredo 17. junija 1931 ob 10. uri se 'oo pri okrajnem nafelslvu v Kamniku v uradni sobi št. 5 oddal občinski lov občine Homec za dobo nadaljnih pel let, in sicer od 1. junija 1931 do 31. maja 1936 potom javue dražbe v zakup. Dražbeni pogoji so med uradnimi urami pri okrajnem načel-stvu v Kamniku na vpogled.
Krojaškega pomočnika za velike kose sprejmem takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Ivan Likozar, krojač, Predoslje 39, p. Kranj.
Slovenjgraclec
( iavno cepljenje za zdravstveno okrožje Slovenjgradec se prične v sredo 27. maja in se vrši po nastopnem redu: v Slovenjgradcu 27. V. ob pol 12, pregled 3. VI. ob pol 12 v občinski pisarni. V Legnu v gostilni Borov-nik (Pečolar) cepljenje 27. maja ob 13, pregled 3. junija ob 13. V Pa meča h v osnovni šoli cepljenje 27. maja ob 15, pregled :!. junija ob 15. Šmartno v osnovni šoli cepljenje 29. maja ob 14.30, pregled 5. junija ob 14.30. Golava buka v gostilni Košutnik (Zor-man) cepljenje 19. maja ob 16, pregled dne 5. junija ob 14. Šmiklavž v osnovni šoli cepljenje 30. maja ob 14.30, pregled 6. junija ob 14.30. V Podgorju v osnovni šoli cepljenje
30.	maja ob 14, pregled 6. junija ob 16. — V Razboru cepljenje 1. junija ob 14 v gostilni Male, Suhidol; pregled 8. junija ob 14 ler ob 15 v osnovni šoli, pregled 8. junija ob 15. V Starem trgu bo cepljenje 2. junija ob 14.45, pregled pa 9. junija ob 14.45 v občinski pisarni. V Sele-Vrhe cepljenje 2. junija ob 10, pregled 9. junija ob 16 v osnovni šoii. Starši se pozivajo, da svoje otroke prineso k cepljenju iu pregledu, sicer bodo plačili kazen.
Letošnji nabori za tukajšnji okraj za rojstne letnike 1911 do 1906 se vrše 24. in 25. julija v Šoštanju za občine šoštanjskega sodnega okraja ter 27. in 28. julija za vse občine slovenjegraškega sodnega okraja.
Ruše
Birma. Vse misli mladih in starih se sučejo v teh dneh okoli birme. Govorijo samo o škofu, o botrih, o obleki, o zlatih urah in zapestnicah, kako bomo škofa pozdravili, kdo ga bo pozdravil i. t. d. Vse zelo važna vprašanja. Saj gremo k sv. birmi samo enkrat. In čc takrat morda slabo opravimo, nc moremo pogrcška več popraviti. Birma v Rušah bo v četrtek, dne 28. maja. Škof se pripelje tokrat iz Limbuša v Ruše. Slovesni sprejem bo v sredo ob 4. popoldne pred občinsko hišo. Nato bo izpit iz krščanskega navka. To je seveda ena glavnih točk birmanskega sporeda. Kaj če bo boter poslušal in slišal, da njegov birmanec slabo odgovarja; to bi bila sramota za vso družino. Zato je treba zadnje dneve napeti vse sile in ponavljati, da bo izkušnja imela dober uspeh. V četrtek se začnejo sv. opravila ob 9. Sv. birma bo nekako ob pol 11., iti potein šc ena sv. maša, cla sc lahko sv. daritve udeleži, kdor bi škofovo mašo zamudil.
Nagla smrt. V Smolniku jc umrl nagle smrti priljubljeni in spoštovani delavec Jakob Malcc; pokopan je bil ob obilni udeležbi od blizu in daleč v pondcljek.
Ljutomerske gorice
Ljutomerski vinogradi se ob lepem v remenu zadnjih dni naglo in lepo razvijajo. Ako naših računov ne prekrižajo elementarne nesreče, pričakujemo izvrstne vinske letine, krilita močno poganja in se je najeglo mnogo grozdja. Še vedno pa nas pritiska vinska kriza. Zaloge vina so še polne, povpraševanja nobenega, cene nizke. Izdatki za obdelovanje vinogradov pa rastejo z dnevom. Prva kop je
končana, vsaj po večini. So namreč vinogradniki, ki prve kopi niso izvršili, ker ni denarja za delavce. Sedaj je pred vratmi druga kop. Mnogi jo bodo opustili. Ne gre več naprej. '1'reba bo začeti škropili, žveplati, pleli in vezati. Denarja pa ni. Se lanska galiea ni plačana. Dolgovi rastejo. Med ljutomerskimi vinogradniki vlada hudi kriza. Ljudje se tolažijo med seboj in tarnajo. Se eno lelo vinske krize, pa bodo mnogi začeli opuščati vinograde. Naprodaj jih je že sedaj zadosti.
Slovenska Krajina
Prijatelji kokoši.f Iz Sotine prihaja tožba, da to kar počenjajo prijatelji kokošk, presega žc vse meje. Zadnjo čase so obiskali kakih 15 liiš, nekatere že celo po dvakrat. Če bo šlo tako naprej, kmalu v vasi ne bo videti kokoši. Prebivalstvo pazi, a nočnim gostom ne more priti na sled.
Podpore kmetijsko-nadnljeviilnim Šolam. Okrajni kmetijski odbor v Dolnji Lendavi je podelil kmetijskonadaljevalnim šolam v Čren-sovcih, Dol. Lendavi, Veliki Polani in Peti-
V soboto dopoldne ob 9. je bila razglašena pred državnim sodiščem za zaščito države sodba v procesu proti Audriji Tilinanu in tovarišem, ki so bili obtoženi zaradi teroristične akcije, naperjene proti državi.
Razprava pred sodnim senatom, ki mu je predsedoval dr. Arnerič, je I rajala 16 dni. Po končanem dokaznem postopku je bila izrečena sodba, s katero so obsojeni:
1. S e 1 e t k o v i č Mijo, agent zavarovalno družbe, obtožen zaradi organiziranja teroristov, sodelovanja pri atonlatu na železniško progo pri Vrpolju, razdeljevanja orožja in municije, širjenja defetističnih letakov, vse v cilju propagande za nasilno izpremem-ho državnega reda, na snirl ua vešalih.
2 -Tilinan Andrija, čevljarski pomočnik, obtožen zaradi zbiranja članov teroristične organizacije, prenašanja eksploziva iz Madžarske v Jugoslavijo v svrho rušenja javnih objektov in propagande za nasilno izpremembo državnega reda, na smrt na vešalih.
3.	H e r ni a n Anton, obtožen zaradi za-hajanja na Madžarsko v svrho vežbatija v ravnanju z orožjem in eksplozivi, prenašanja eksplozivov v Jugoslavijo in rovanja proti državi, na 20 let ječe.
4.	G r o s s Aleksander, obtožen zaradi vzrdrževanja zvez z izdajalci v inozemstvu, prenašanja orožja in eksplozivov ter širjenja protidržavnib letakov, na 15 let ječe.
5.	R a k u š a n Ivan, obtožen zaradi prenašanja orožja iz Madžarske in vzdrževanja zvez med zarotniki, na 18 let ječe.
6.	L> o m i t r o v i c Ignac, obtožen zaradi
Življenjein vrvenje na Ponovičah
Pred kratkim se je vršila na Ponovičah anketa strokovnjakov kr. banske uprave iz Ljubljane, ki so na licu mesta ugotovili, kaj da se mora brez odloga v letošnjem letu napraviti oziroma zgraditi, da se to velepo-sestvo, ki je bilo od oblastne skupščine kupljeno za namen povzdige kmetijstva, rentabilno izrablja. Anketi je predsedoval pomočnik bana g. dr. O. Pirkmajer, nadalje so bili navzoči načelnik socijalnega oddelka dr. Dolj-šak, načelnik kmetijskega oddelka inž. Pod-gornik s svojimi strokovnjaki, inšpektor inž. Skaberne od gradbenega oddelka, upravitelj veleposestva g. Ludovik Rupelj in ravnatelj deškega vzgajališča g. Stritar.
Predvsem se je ugotovilo, da mora ostati deško vzgajal išče v svrho rentabilitete kmetijskega gospodarstva na Ponovičah. Kot eno najnujnejših zadev se je sklenilo čimpreje zgraditi svinjake za 200 prašičev ter preurediti hleve tako, da se bo lahko redilo najmanj 100 glav plemenske goveje živine, in sicer montafonske pasme. — V načrtu je ludi zgraditev lope za najmanj 200 glav perutnine. Te dni se že mudi na banskem vele-posestvu arhitekt inž. Čulk, ki je poverjen z izdelovanjem načrtov. Kot se čuje, se bo večina del izvršila v lastni režiji. Po možnosti se bo ludi letos vpostavila v obrat vodna žaga, ki bo žagala ves les iz lastnih gozdov, ki je potreben za popravila že obstoječih objektov.
Prav izvrstno so izvršili letos gozdarski načrt, pogozdili so v gozdovih ob cesti na Po-novice ploskev 25 hektarjev, in sicer so posadili 54.500 smrekovih sadik in 17.000 črnih borovih sadik. — Vse te sadike so dobili iz okrajne drevesnice pri Smartnem. Pogozditev je vodil okrajni gozdar g. Rafael Burnik, ki se je s svojim strokovnim znanjem res pokazal mojstra. Obenem se je na Ponovičah ustanovila banovinska drevesnica, na kateri so je posejalo ca. 30 kg raznovrstnega semenja. — Od 420 hektarjev gozdov je približno še 105 hektarjev goljave (vsled vsakoletnih požarov od strani železnice), katero bo treba nujno čimpreje pogozdili. Pri pogozdovanju so pomagali tudi gojenci deškega vzgajališča In okoliške žensko. Gospod upravitelj Rupel,i pa je dal izvršili tudi že vsa spomladanska
šovcih ter gospodinjski šoli v Čentibi 4500 dinarjev podpore. Vsaka šola je dobila 500 dinarjev.
Smrtna kosa. K vrču je umrl v 05 letu sla-rosti Bratiifa Matija, dolgoletni gozdar v gozdovih grofa Batlyanya ua Tišini. Pokojni je bil rojen v Križevcih pri Ljutomeru.
Delo Rdečega križa v Guštanju
Krajevni odbor R. K. v Guštanju si je nadel nalogo, da vsaj deloma ublaži siromaštvo, ki vlada v Mežiški dolini. Odbor je ustanovil poseben socijalni odsek, čigar naloga je, iskati mladini dobra učna mesta katerekoli obrti. Ze takoj v začetku je odsek zabeležil lep uspeh. Poslal jc dva učenca in eno učenko v uk k dobrini mojstrom. Odbor upa, da bodo ti nekoč preroditclji našega ljudstva v Mežiški dolini, ki je skoro pozabljena in neupoštevana, čeprav bi se ji moralo posvetiti več pažnje, ker leži ob meji.
Socialni odsek R. K. v Guštanju prosi vse obrtnike in obrtnice, naj mu pomagajo pri njegovem lepem delu.
podpiranja zarotnikov in prenašanja eksploziva iz Madžarske, na 16 let ječe.
7.	C r v i c: dr. Anton, obtožen zaradi sodelovanja pri atentatu ua železniško progo pri Vrpolju, vzdrževanja zvez med zarotniki in podpiranja zarotnikov, na 18 let ječe.
8.	K i r c h m a i e r Mijo, obtožen zaradi atentata ua železniško progo v namenu, da prepreči odhod vlaka s poklonitveno deputa-cijo, na smrt na vešalih.
9.	D e v č i č Dragan, obtožen zaradi širjenja protidržavne propagande in podpiranja zarotnikov, na 2 leti ječe.
10.	Ca rev i č Fran, obtožen zaradi podpiranja zarotnikov in vzdrževanja zvez med njimi ter prikrivanja njihovih namenov, za katere je vedel, na 8 let ječe.
11.	Klemen dr. Željko, obtožen zaradi gmotnega podpiranja zarotnikov, prikrivanja njihove akcije in širjenja protidržavne propagande, na 6 let ječe.
12.	Budrovac Anton, obtožen zaradi skrivanja orožja in eksploziva ter širjenja protidržavne propagande, tui 16 let ječe.
13.	Stjevič, obtožen da je nagovarjal druge, naj vstopijo v teroristično organizacijo, na 6 let ječe.
14.	Miki«': Simon, obtožen zaradi podpiranja organizacije iu izvrševanja nalogov, ki 11111 jih je dal Tilinan ter zaradi širjenja protidržavne propagande, na 2 leti ječe.
15.	Č a n i č Fran, obtožen podpiranja teroristov, vzdrževanja zvez med njimi in širjenja protidržavne propagande, pa jo oproščen.
kmečka dela na njivah in travnikih, čeprav mu je vreme zadnji čas zelo nagajalo.
Gojenci deškega vzgajališča se pa prav izvrstno počutijo, ker imajo mnogo več solnca, zraka in prostorov kot so ga imeli v bivši prisilni delavnici v Ljubljani. Pomagajo pri kmetijstvu, imajo dva razreda ljudske šole na Ponovičah, se uče čevljarstva in kroja-štva. V kratkem pa se ustanovi še oddelek za mizarstvo. Tako hoče banska uprava te fante, ki so zašli povečini radi slabe vzgoje na straupota, vrniti poštene in delavne človeštvu v korist.
Naš znanstvenih'član polarne ehspedicije
—	Belgrad, 24. maja.
Današnja Politika' poroča: Profesor matematike na belgrajski univerzi, gosp. dr. Mihajlo Petrovij odpotuje te dni kot udeleženec velike polarne ekspedicije na Spitzberge, Grenlandijo in v severno polarno cono. Na nekem otoku v bližini Gronlandije se bo ta ekspedicija sestala z dvema drugimi ekspft-dicijama, in sicer z ekspedicijo znanega francoskega polarnega raziskovalca dr. Charot-a in z ekspedicijo amer. kapetana Wilkinsa
Kapetan Wilkins bo od tu poskušal pro-diciji pa bosta vršili matematično-fizična dela in prirodopisna raziskavanja polarnih predelov. Med drugim bosta preiskavah1 tudi Me magnetizem v bližini tečaja in pa severno svetlobo.
Ekspedicija bo trajala tri mesece. S polarnih predelov se bo ekspedicija vrnila preko severozapadne obale Gronlandije, preko Shettlandskih otokov in Islandije.
Dr. Mihajlo Petrovič je učenjak svetovnega glasu. Število njegovih znanstvenih del je veliko. Eno njegovih največjih del je Matematična feuonienologija . — Vsekakor je udeležba pri taki ekspediciji za našega strokovnjaka lepo priznanje njegovega delo, zu našo mlado znanost pn velik dogodek.
Nekoč je sedel Shavv s svojo ženo v gledališču in poslušal skladbo modernega skladatelja. Pred njima je sedela neka ženska, ki ji je med koncertom postalo slabo. Ženska jo vstala in šla ven, toda še preden je prišla ven, so že nastopile posledice slabosti.
Shavv je pripomnil: Tako slaba pa vendar ni la !$<"lba.....
Sodba v belgrajskem procesu
Trije obtoženci obsojeni na smrt, 12 na ječo od 2 do 20 let, eden
oproščen
Iz železniške službe
Premeščeni so: uradnik
kategorije
ter ne I Krone, prometnik, Zidani most, \ Ljubljano gluvni kolodvor: uradniku III. kategorije Kralj Jane/, prometnik, Pndnurt-Kropu /a šefa postaje Slo\. Juvornik; z.vaničuiki I kategorije: Sod ju Janko, prometnik. šntarje-Sap v Jarše-.Vfengeš: Celoligu Jakob, pregledovalec \o/. kurilnica Maribor v kurilno ekspozituro 1'ragersko: Zajec lludott. pregledovalec voz, kurilnica Ljubljana glavni kolodvor k zustop. drž. žel. Postojna; zvuničnik II. kategorije Mali Karel, deset«r, progov nu sekcija Novo mesto t. progov ni sekciji Ljubljana glav. proga; dnev ničarka Velepič Maksimilijana. Ljubljana. Ljubljana, gor. kol. v računski oddelek direkcije.
Komercijetni izpit so položili uradniki I. kategorije: Arncčič Pavel, obči oddelek direkcije; uradniki II. kategorije: Palernosl Josip. Trbovlje; Zakotnik Albin, Sava; Sušanj Oktuvijun. Videm-kršk<i; Bernik Josip, Itoga-lec; zv uiiičuiki I. kategorije: Vkički Franc. Borovnica; Pene« Franc. Sava: Adrejaši« Josip, Kranj: I.iidovaj Lildovik. Kranj; šikrllei 'štel., Ormož; Segulu Jakob, kresnice. Prometni izpit: urailnika II. kategorije: Marolt Franc. Rakek: Volk Vlojzij . RoLtrih^: dnevnica! Jtclcz.uik Henrik, Vulired Marenberg. Brzo-javni-signalni izpit: dnev ničar ji: Scibit/Viljem Rimske toplice; šelina liane. Viizcnicu Mu tu: Lenaril l.eo. Rimske toplice; Gruden Ivan. Vu zenica Muta; snliec Alojzij. Zidani most: in Deželak Karel. Vuz.enic« Mata.
Kronika
Poroka. V frančiškanski cerkvi v Ljubljani, se je poročil gospod Rado Cvetko, učitelj iz sv. Jakoba v Slov. goricah, z. gospodično Anico Pezdirjevo, učiteljico istotam. Priči sta jima bila g. Anton Roštele, kaplan pri Sv. Benediktu v Slov. goricah in Makso Pirnik, konservatorist v Ljubljani. Bog daj srečoI
Požar. Nu Preseki (Badličaiiu) pri Središču je neki petleten otrok zaž.gal liišo. Igral
Stari, dobrosrčen gospod je ustavil fantiča, ki je na ves glas jokal ter ga vprašal, čemu joka.
Bii-imi-u, opazil sem, da neka hiša gori in poklical sem požarno hrambo.
To je bilo lepo od tebe in zaradi tega ni treba jokati. -
Bu-u-n-u, ko pa sem prepozno spomni, da je bila hiša, ki je gorela — šola.1;
Županstvo občine Zagorje ob Savi
rotisuc mesto diplomiranega velemrja
s sedežem v Zagorju oh Savi.
Pogoji so predpisani z odredbo kralj, banske uprave /, dne H. decembra 1030, štev. 111. No. 18.408, SI. list štev. 280/45 z dne 27. decembra P/K).
Reflektanti z nekaj let prakse imajo prednost. Prejemki: 1. mesečna plača vključno z bano-vinsko subvencijo Din 2.000.
2. za stanarino sc prizna primerna doklada,
prosto bolniško in starostno zavarovanje. Nastop službe po možnosti I. julija 1931. Prošnje sestavljene v zmislu zgornje naredbe kralj, banske uprave ad 11. je vložiti na podpisano županstvo do 15. junija t. I.
se je z vžigalicami in zakuril pod kupom slamnate strehe, ki se je brž vneta. K sreči so pa kmalu prispeli na kraj nesreče preseški gasilci iu so s svojo novo motorno brtzgalno pogasili ogenj. Zgorela je samo slama na strehi, medtem ko jo ogrodje strehe le zasmojeno. Vrlim gasilcem pa vse priznanje.
Redek slučaj. Nu binkoštno nedeljo so stopile v Koroški Beli pred oltar s svojimi ženini tri sestre Pavla, Milka in Ivanka iz. ugledne .Lukaiiovec družine na Javorniku. Bog daj srečo iu na mnoga letu!
»Društvo za raziskavanjc jam« bo imelo svoj letošnji občni zbor v sredo, dne '27. t. m. ob IS. v predavalnici Mineraloškega instituta ljubljanske univerze (Dvorec pritličje levo). Po občnem zboru bo predaval znani raziskovalec Potočke Zijalke na Oiševi, prof. S. B r o -dar iz Celja o svojih izkopavanjih
Dobava lesenih prenosljivih ležišč za mestno kopališče na Ljubljanici. Mestno int-čelstvo v Ljubljani razpisuje napravo 30 kom. prenosljivih lesenih ležišč. Ponudbe je predložiti do 'V junija l(Hl pri Mestnem ckonomatu, kjer se tudi dobijo dobavni pogoji.
Rcntnina. V smislu člena 131 zakona o neposrednih davkih, z dne 28. februarja 1028 Ur. list št. 75—2fi in člena 126 pravilnika k temu zakonu naznanjam, tla je razpored ren-tnine za davčno leto 1931 razgrnjen na vpogled davčnim zavezancem med običajnimi uradnimi urami v času od 27. maja do 3. junija 1 *>31 pri davčni upravi za mesto v Ljubljani, Vodnikov trg št. 5—11. soba št. 10. Vsi davčni zavezanci so, odnosno bodo še posebej obveščeni o ugotovljeni davčni osnovi in odmerjenem davku s plačilnimi nalogi (obvestili). Proti višini davčne osnove iu odmerjenega davka se davčni zavezanec lahko pritoži v roku 30 dni po prejemu plačilnega naloga- Koiek za pritožbo 20 Din. — Davčna uprava za mesto Ljubljana-
Podporno društvo finančnih in drugih uslužbencev državne uprave za dravsko banovino v Ljubljani uljiidno vabi svoje članstvo nu informativni sestanek, ki .sc vrši v četrtek 28. maju ob 20. v klubski sobi hotelu Miklič (kletni prostori). Musarykovu cesta. Ker stopi t junija t. I. v veljavo bolniški sklad, bodo
tostvarne podrobne informacijo v sem članom dobrodošle,
Tujsko - prometna zve/.u v Mariboru ima
svojo letno glavno skupščino v ponedeljek, ilne t. junija 1931 ob I") popoldne v hotelu Merun v Mariboru.
Kadi materino smrti ušel iz kaznilnice. V kaznilnici v Stari G rad i šk i je zaprt tride-setleni Hadžie Selimovie Sumil, ki je lansko leto ponaredil menico z.a tisoč dinarjev. Njegova prevara pa se je kmalu zvedela in je bil obsojen za 14 mesecev zapora. V ječi se je obnašal vzorno, tako da so mu potem, ko je presedel tretjino svoje kazni, dovolili že več svobode. Smel je že svobodno hoditi po kaznilnici in je opravljal določeno delo. Te dni pa jo prejel Selimovie pismo, v katerem so um domači sporočili, da mu je umrla mati. Selinioviea je ta vest silno potrta. Na vsak način je hotel bili navzoč pri materinem pogrebu. Ni se pa upal prositi za dopust. Zato se je odločil, da pobegne. Svoj sklep je izvršil naslednjega dne. Odšel je domov, se udeležil materinega pogreba iu uredil še nekatere družinske zadeve glede dedščine. Nato pa je šel v Zagreb in se sam javil policiji. Službujočemu uradniku je dejal, da ni nameraval pobegnili radi tega, da bi se odtegnil kazni, nego je bolel bili samo navzoč pri materinem pogrebu. Oddali so ga nazaj v Staro Gradiško, kjer bo moral odsedeli še preostalo kazen.
Kpilog alere pogrebnega društva v Sutio-tici. Te dni se je pred subotiškim sodiščem končala afera suboliškogu j>ogrebn. društvu, ki jo zbudila v javnosti toliko prahu. — Subo-tiško pogrebno društvo je pred leti ustanovil trgovec N. Fekete. Člani društvene uprave pa so izvršili več goljufij, kar je spravilo na zatožno klop 10 ljudi, med katerimi jili je bila velika večina popolnoma nedolžnih. — Razprava jetrn jata nad mesec dni. Med leni časom jc bilo zaslišanih nad 200 prič. Sodni akti tehtajo nad 50 kilogramov. Sodišče je ugotovilo, da je Danilo Fekete kriv radi oškodovanja tuje lastnine in ga je obsodilo ua leto dni strogega zapora in ua 5000 Din 1 denarne kazni
Mladini dainio solnca,
zraka in svežega veselja
Vedno večje je zanimanje za boičevsk«' kolonijo, ki bo od 12. julija do 2. avgusta t. i v Mrtulku. Prijavljajo se večje in manjše skupine otrok in posamezne osebe ir. različnih strani Slovenije. Uprava kolonije ima /■• delj časa polne roke dela in pravkar prehajaie tozadevne priprave žc v podrobnosti 7 oz i rom na mnogoštevilna vprašanja, če sc bodo sprejemale ludi deklice, se jc upra-,4 odb-čila, da bo izvedla istočasno tudi koiinijo deklic v starosti od ti do 14 let in sicci prav tako v Mrtulku, le kakih 20 minut stran od taborišča fantov. Dekliški oddelek kolonije bo vodila neka gospa profesorica.
Mrtulek je krasna alpska dolina. V začetku tc doline bo borčevska kolonija. Kraj lež.i kakih 800 ni nad morjem in je pri-Alpali. Na levi in desni se dvigajo lahno dostopni vrhovi, zaključuje pa dolino impozari-tna Mrlulkova skupina (Spik, Lipniea, Skrla-tica in dr.) Spomin na ta kraj ostane slehernemu nepozaben radi svoje lepote.
Od mesta kolonije prva vas, Gozd je od-| daljcna kakih 20 minut. Vas Gozd leži na ravnini ob cesti Ljubljana—Trbiž, ob Savi. Jc tudi postaja Oozd-Marluljck, kjer bodo kolonisti izstopili. Telefon, brzojav, zdravnik in lekarna sc nahajajo v tričetrt ure oddaljeni Kranjski gori. Sicer pa Ivo itak za vse preskrbljeno v koloniji sami: vsak dan se ho odnašala in dostavljala pošla, v koloniji bosta ves čas zdravnik in duhovnik. Za dušni in telesni blagor kolonistov jc torej preskrbljeno, taborno vodstvo tvorijo: zdravnik, duhovnik, profesor, dva uradnika, dva višješolca in cel štab drugih pomožnih organov.
Za deklice veljajo isti pogoji kot za dečke: tabornina Din 12.— dnevno (transport ni vštet), katere eno polovico jc treba plačali do konca junija. Tudi hišni red bo v splošnem isti. V podrobnejšo informacijo glede reda, hrane, osebne opreme itd , Vani na zahtevo pošlje uprava radevoijc vse toz.adevi e prospekte. Obrnite se le na Zvezo Borcev in Stražark, Ljubljana, Miklošičeva cesta 22 1
Razprodaja blaga v konkurzu. | vDraž^n, oW,c;
V stečajni zadevi Josipa Lenarda se s tem razglaša, da se proda vsa v stečaj spadajoča zaloga blaga (perila in modnega blaga), ki se nahaja v trgovskem lokalu v Ljubljani, Dunajska cesta št. 20.
Vse blago se proda hkrati pod roko najboljšemu ponudniku. — Zaloga blaga se more v poslovnih urah poljubno ogledati.
Ponudbe je nasloviti do 6. junija 1931 pismeno na podpisanega stečajnega upravitelja, kateri daje interesentom vsa morebitna pojasnila.
Dr. Viktor Vovk, odvetnik v Ljubljani, Tavčarjeva ulica št. 1/pt.
JjSglin.VcSftcl. Ob prebridki izgubi našo nepozabno
V konkurzni zadevi Lanre Martina, trgovca z mešanim blagom v Konjicah, se vrši dne 30. maja 1931 ob 11. uri dopoldne v Konjicah sodna dražna konkurzne mase — specerijsko, galanterijsko in manulaklurno blago, cenjeno na 50.742 Din.
Interesenti si blago lahko ogledajo pri konkurznem upravitelju.
Dr. MACAROL FRANJO, konkurzni upravitelj.
Moč solne«. Nekatera živila nam dajejo gorkoto Posebno -ladkor jc dober kurjač v našem tcicsu. Učenjaki so mnogo ugibali, odkod bi prišla l.nl-korju gorkota. ki jo oddaja. kadar sc v ua-cm telesu spreminja. P .t -o naposled ugotovili, da n> i sladkor svojo inot od solnčnili žarkov, ki >ta jih vsrkala trs ali lad-korna pesa. ko sta sc rasti« na polju.
KATICE
bodi izrečena najiskrenejša zahvala vsem, kateri so se nas spomnili v dnevih žalosti.
Posebno pa bodi izrečena najsrčnejša zahvala g. dr. Volav-šku in preč. g. dr. Demšarju, ki sta pokojnici lajšala in tolažila njene poslednje ure. — Iialje naj prejmejo najsrčnejšo zahvalo tudi starosta J. G. Z. obč. svetnik g. Josip Turk, gosp. dr. Milan Perko, Sokol Moste, Gasilno društvo Moste, Kolo Jugosl. sester v Mostah, Pevsko društvo Moste iil godba Zarja v Ljubljani — slednjima dvema še posebej za krasne v srce segajoče žalostinke Iskrena hvala tudi starosti Sokola v Mostah g. Pavlu Pavčiču za nepozaben nagrobni govor, vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja — kakor tudi prav vsem, ki so se udeležili njene poslednje poti, ler njim, knteri so nas tolažili v teh žalostnih dneh.
Vsem skupaj: Bog plačaj 1
Globoko žalujoča rodbina ZUPAN, Moste.
V	globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš edini nadvse ljubljeni sin, nečak in vnuk, gospod
iienrik venedig
narednik vojne muzike 40. pešpolka Triglavskega
dne 24. t. m. ob J/2 11. uri dopoldne po dolgi mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere za umirajoče mirno in Bogu vdano preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v lorek dne 26. maja 1931 ob 5. uri popoldne od doma žalosti Janševa ul. štev. 1 na pokopališče k Sv. Križu.
V	Ljubljani, dne 24. maja 1931.
los. VeitedHjj, strojevodju v pok., oče, riakstmiliana Venedt$ roj. iia*rcr, mati, JuiiRo Plavrer, starn
mama in vse ostalo sorodstvo.
Vezani
»Ilustrirani Slovenec«
letnih 1930
se dobi v upravi Slovenca. Cena izvodu Din 100, po pošti Din 120.
Ari a Sajovic, roj. Hoffmanri naznanja v svojem in v imenu svojega sina Fedorja, pretresujočo vest, da je moj srčno ljubljeni soprog, oziroma oče, brat, stric, svak in zet, gospod
Valentin Sajovic
trgovec
dne 24. t. m. po dolgi mučni bolezni, jireviden s tolažili svete vere v 46. letu starosti, tnirno in Bogu vdano preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek dne 26. maja 1931, ob 3. uri popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 25. maja 1931.
V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš nad vse ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat, stric, svak in tast, gospod
Anton Videmšek
gostilničar, mesar, trgovec in posestnik
dne 24. t. m. po dolgem, inukepolnem trpljenju, previden s tolažili sveto vere, mirno preminul.
Truplo blagopokojnega prepeljemo iz Ljubljane v Dob št. 71, od-kjer se vrši pogreb v sredo, dno 27. maja 1931 ob 10. uri dopoldne na farno pokopališče.
Dob, dne 24. maja 1931. Lenčka roj. Matičif, Ivan Matifif, Ana VidemSck roj. Starič.
hči.	zel.	soproga.
Janko, Tončka, Dušan, Marko. Brank«, vnuki in vnukinje in ostalo sorodstvo.
Pleme, ki izgh&jja
Ko so Ev rope i odkrili Ameriko, se jim je tamkajšnje prebivalstvo predstavilo kot telesno precej enotna rasa. Naravne razmere pa so povzročile dalekosežno kulturno razcepijenje rdeče rase, tako da so odgovarjali enakim podnebjem severne in južne Amerike skoraj enaki kulturni predeli, kljub temu, da so plemena pripadala često različnim jezikovnim družinam in izhajala iz različnih pokrajin. Tudi polinezijske in pozno azijatske kulturne sestavine so se mestoma pojavile in dale kulturni sliki nekaterih plemen poseben pečat.
V divjih prerijah v vzhodnem Llanu in v Pampah so se potikali lovski in nomadski narodi. Poljedelstvo je bilo razvito le v tropičnih krajih, seveda le tam, kjer je bilo zadosti moče. V velikih, nižje ležečih gozdnih pokrajinah pa sta poleg poljedelstva igrala važno vlogo tudi lov in ribolov. Države južnoameriških pokrajin, ki so bile porastle s pragozdovi. ! so bile majhne, v kulturno enaki Zapadni indiji deloma že precej vplivne, medtem ko so v severovzhodni srednji Ameriki že bile pomembne drž ave narodov Maju z zelo visoko kulturo, katere sledovi so še danes vidni v ogromnih razvalinah iu hieroglifskih napisih. Višje razvita kultura je bila doma na planotah Mehike, srednje in južne Amerike, kjer je bilo prebivalstvo tudi gosteje naseljeno. Duhovni razvoj je bil višji v Mehiki in srednji Ameriki, dočim je bil tehnični večji v Peruju (ogromne cestne iu mostovne zgradbe, višje razvito poljedelstvo zaradi boljšega obdelovanja zemlje in vzdrževanja velikih čred živine: lam iu alpak). Povsod so funkcionirali vladni sistemi večjih držav naravnost vzorno, ravno tako tudi državni komunizem v državi Inka.
S prihodom Evropcev so pričeli domačini rapidno nazadovati in padati, deloma tako močno, da so morali začeti naseljevati tropskih krajev navajene zamorce, ki so se sedaj tako razmnožili, da predstavljajo osmino celokupnega ameriškega prebivalstva, dočim je Indijancev samo dvana jstina, mešancev pa četrtina. Večina Indijancev prebiva v tropskih krajih, predvsem na planotah, precejšen del tudi v višjih legah, dočim so drugod skoraj popolno-
ma izumrli in živijo samo še na ozkih pasovih odkazanega jim ozemlja.
Stara kultura je skoraj popolnoma izginila in do današnjega dneva se je ohranilo samo se nekaj ostankov njihovega starega znanja, še najbolj se je ohranila zdravilska veda. In-dijanci so se sicer v teku stoletij spreobrnili h krščanstvu, toda mnogo starih poganskih običajev se je ohranilo še do današnjih dni. Par poganskih indijanskih rodov živi večinoma v tropičnih pragozdovih oziroma na višjih legah, posamezni pa tudi v rezervacijah.
Tudi preskrba živeža se ni mnogo spremenila. Še vedno goje lov, ribolov in stare metode obdelovanja polja.
Evropske žitne vrste so se kmalu uveljavile v omenjenih pasovih in na tropičnih planotah. Ravno tako so Indijanci sprejeli od Evropcev tudi plug. V tropičnih nižinah so pričeli gojiti tropske rastline starega sveta, kakor ban;:ne, sladkorni trs. kavo. riž itd. Toda tudi mnogo indijanskih zelišč se je preneslo v Evropo, kakor kakao, kaveukovec, krompir, vrtni fižol, koruza, paprika, tobak itd. Deloma so celo ohranila svoja indijanska imena tudi v naših krajih.
Na rejo evropskih domačih živali (razen ovce v visokem pogorju), ki so se hitro razširile in često tudi podivjale, se Indijanci niso mogli privaditi. Samo konj se je uveljavil in je celo prelevil lovske rodove prerij in Pamp v jezdece, ki so izginili zaradi / nja Ev-ropcev šele koncem 19. stoletja.
Pomemben za indijansko gospodarstvo je bil tudi uvoz železnega orodja in orožja, loda kljub temu še vedno uporabljajo staro orodje in orožje.
V bodočnosti smemo pričakovati, da bodo indijanski jeziki in kultura še hitreje izginjali kakor doslej, vzporedno s prelevitvijo čistih Indijancev v mešance. Vendar moramo ostati hvaležni Indijancem tako dolgo, dokler bomo še uporabljali koruzo, fižol in krompir v naših kuhinjah, dokler bomo še kadili tobak, pili čokolado, dokler bomo rabili še kavčuk, dokler se bomo po napornem dnevnem delu prijetno zibali v visečih mrežah!
Ali lx> zmagal ludi v šahu? Generalni feldmaršal v. Mackensen je le dni obiskal vas Strobeck pri lialberstadtu, ki je svetovno znana šahovska vas. l'o stari tradiciji je kmet v zgodovinski narodni noši ponudil gostu partijo šaha, ki jo je general tudi sprejel.
Km se kmha v ruskem čirmmem
kotlu ?
rva izvirna slika <» nemirih t Kairu. Z ozirom na volitve v egiptovski parlament je prišlo v ■airu na več mestih <lo težkih spopadov med policijo in pristaši stranke vafd. Hoji so sp vršili več ni in znaša do sedaj šlevilo mrtvih 30. Naša slika kaže izgorel voz električne cestne železnice,
so ga zažgali pristaši stranke vafd.
Boj fakirjev
Ni to nobena zgodba iz daljnega vzhoda, kjer baje fakirji cveto. Ta boj se je odigral v Parizu, in sicer pred sodnim dvorom. Hrabra bojevnika sta fakirc Tahra bej iz Egipta iu >beli fakir< Paul Heuze, pariški pisatelj, ki si je z razkrivanjem tako zvanih okultnih fenomenov posameznih medijev pridobil mnogo zaslug. Heuze je kratkomalo trdil, da so umet-nije, ki jih izvaja Tahra bej, čisto navadne goljufije, goli triki, ki jih lahko vsak, ee ima le nekoliko rutine, v kratkem času posnema. To je tudi sam večkrat dokazal. Tahra bej se je čutil užaljenega v svoji časti in, kar je še huje, poslovno oškodovanega. Tožil je Heu-zeja in zahteval od njega, oziroma od založnika njegove knjige »Fakirs, Fumistes et Cie.:, odškodnino kar celega pol milijona frankov. V tej zabavni in zanimivi knjižici so fakirske umetnosti, kakor jih izvajajo Tahra bej in njegovi tovariši, popolnoma razgaljene, tako da ne oslane prav nič več mističnega in skrivnostnega na njih. Pred sodiščem ho Heuze doprinesel dokaz resnice in sam izvajal vse fakirske točke.
Kakšne umetnije so neki lo, s katerimi je Tahra bej presenečal publiko? Nikakor niso to kakšni pravljični čudeži indijskih fakirjev, kakor n. pr. tako zvani eksperiment na vrvi, tudi trika z inango drevesom ne pozna, da, izgleda, da celo povprečnih čarovniških trikov ne zmore, ki jih poznajo celo najnavadnejši indijski glumaei. Tahra bej izvaja eksperimente, kakor da se n. pr. pogrezne v nekakšno kataleptično stanje in se pusti položiti na nekakšno mizo, da sloni z lopatico in mečatni na (vsekakor precej topi) dvojni osi. Nato položijo nanj 1 meter dolg, 20 cm debel kamen, po katerem udarja neki možakar s težkim železnim kladivom. Stvar izgleda sicer grozovita in strašna, toda lo umetnijo so že zdavnaj iz vajali razni glumači na podeželskih sejmih. O katalepsiji seveda ni govora. Umetnija sloni na principu, da, če palico, ki slorii na koncih na dveh kozarcih, v sredi presečemo, ostaneta kozarca cela. Če je palica zelo močna in jo v resnici udariš po možnosti na sredo, mora eksperiment uspeti. Kozarca pri tem udarcu prav nič ne trpita, saj ne zadenemo njiju: v trenutku namreč, ko se razpolovi palica ua dva
dela, zapustita namreč oba konca palice svoje oporišče, in kozarcem se lako ne zgodi nič hudega. Nič drugega ni tudi z ležanjem na že bi j i h, kar spada k pokori indijskih svetnikov. Žeblji so namreč topi in ležijo tako blizu skupaj. da se teža telesa lahko udobno zlektie in razdeli po vsej ploskvi. Pri najmanjši pazljivosti noben žebelj kože niti ne obdrsa.
Heuze je vse te točke sani izvajal in tako v javnosti kakor pred zdravniškimi komisijami dokazal, da ni treba za to nobenih posebnih sposobnosti. Ravno tako je dokazal, da je prebadanje lic iu čeljusti, ki izgleda tako čudovito in nenavadno, popolnoma nekrvav fenomen, če se previdno izvede. Tkivo je potem le nekoliko zrahljano, ni pa raztrgano, tako da se more pozneje zopet strditi. Vsak medicinec ve, da pri punktiranju celo najostrejše rezilo ne povzroči nikakega krvavenja. Heuzejeva knjiga, ki jo omenjamo zgoraj, kaže avtorja ua naslovni strani kot fakirja« z dolgimi iglami v licih in bradi. Najbolj učinkuje pa Tahra bej na gledalce tedaj, ee se da živega pokopati v krsti v kup peska. Ta stvar seveda traja pri njem največ deset minut. Da tukaj ne gre za nobeno nadnaravno zmožnost, je jasno vsakemu strokovnjaku. Le »fakirjev« nastop vzbudi dojeni čudeža. Čarodej Hudini in pa Heuze sta dokazala, da more človek biti znatno dalj časa zaprt v neprodušni krsti iz železne pločevine v velikosti 56:56:198 cm, ki jo potope pod vodo. Hudini je v taki krsti vztrajal 1 uro 31 minut, Heuze pa je podoben eksperiment izvršil pred zdravniško kontrolo v znatno manjši krsti iu je vztrajal petčetrt ure. Sedaj se čuti g. Tahra bej užaljenega in oškodovanega. Pariški sodniki pa uživajo pri nenavadnih prizorih, ko izvajajo fakirji razne trike v sodni dvorani. In kar je glavno: Pariz ima senzacijo!
Američan Hubert Kiiickerbocher. ki je več let živel v Rusiji in si osebno ogledal gospodarske naprave in obrate, na katerih sloni boljševiško gospodarstvo in posebej znani vsegi spodarski boljševiški načrt, ki naj bi se — začenši z I. 1928. — izvršil v petih letili (pjatiletka), je izdal pred kratkim knjigo pod naslovom: Rdeča trgovina grozi!« O tej knjigi piše švedski vseučiliSki profesor I dr. Kridrik Book med drugim:
Kdor že preje ni vedel, tega prepriča ta knjiga, da se tačas na vsej zemeljski krogli 1 ne godi nič, kar bi bilo za ves svet in posebej [ za Evropo tako usodno, kakor je boljševiška borim za uresničenje petletnega načrta. V i primeri s tem se seseda vse drugo, s čimer j se pečamo, v brezpomembne malenkosti.
Knickerbocker odkriva bedo, ki danes j stiska rusko prebivalstvo. V Moskvi hodijo ] ljudje domalega liosi, kajti kar nosijo na no-i gah, so cunje in krpe. Če gre človek po tro-toarju in upira pogled v tla, te nehote začudi, i če opazi par dobrih čevljev. Ni mu treba drugega kakor dvigniti pogled pa se prepriča, da 1 so ti čevlji v devetih od deset slučajev na no-j gah vojaka ali čekista. Kdor hoče videti toplo in snažno oblečene ljudi, si mora ogledati pr«
Poceni Akademski naslovi
Diisseldorf, 23. maja.
Te dni se je tu vršila zanimiva razprava o trgovini s profesorskimi in doktorskimi naslovi. Na zatožni klopi so sedeli zasebni šolski ravnatelj Friderik Kirschenfauth, zavarovalni uradnik Kohier in trgovec Weidner. Obtoženi so se izdajali za opolnoniočene zastopnike »Voltairjeve univerze v Marseillu«, ki ima pravico, da podeljuje doktorske in profesorske diplome vsem, ki ji pošljejo res kakšno znanstveno delo. Z neštevilnimi oglasi po časopisju so delali obtoženci ogromno propa-1 gando za svoje podjetje. Doktorski naslov je stal 600 mark. Glavni obtoženec Kohier je bil takoj, ko je poslal določeni znesek, imenovan za doktorja in ko je pozneje poslal še nekaj znanstvenih del dusseldorfskemu institutu, je prejel še štiri doktorske diplome in naposled profesorski naslov. Nalo je postal Kohier propagandni voditelj diisseldorfskega instituta in kot tak nabiral razne interesente za doktorske in profesorske naslove. Precej mu jili je sedlo na limance. Obtoženci so na ta način zaslužili več tisoč mark. Naposled pa je njihovo početje le prišlo na dan in ie dni so bili obsojeni Kohier na eno leio, Kirschen-' fauth na devet mesecev in Weidner na 4 me-; sece ječe.
Kako je gozdni čuvaj rešil štorkljo
Zgodilo sc jc lo v Kalicinskili močvirjih v severnem Kurdistanu. Stari gozdni čuvaj Avvot, velik prijatelj živali, jc nu obhodu po
I Družba JURIJA" Prem6g
] Dunajska cesta št. 46
Telefon: 2820
Drva Koks
vojaški paradi novoimenovane mlade častnike. Vsak družina mora imeti jmi enega člana za to. da stoji vsak dan po dve uri »v vrsti« pred državnimi prodajalnami; to se pravi, da izgube ljudje v Rusiji s čakanjem na živila in druge potrebščine po 60 milijonov delovnih ur dnevno. V takoimenovani prosti trgovini stane funt presnega masla približno 300 dinarjev, funt slabega mesa 160 Din; rabljena kolesa se prodajajo po 18 do 25 tisoč dinarjev; par visokih čevljev stane 4000 Din, škornji iz kožuhovine 1200 do 1500 Din.
Za ceno takih žrtev, trpljenja in pomanjkanja mora ruski narod izvršitev petletnega načrta. Edino, česar ne manjka, je delo. Dejansko se zdi, da ni nikake brezposelnosti; vse roke se morajo gibati in če silijo kmete in stradajoče meščane, da garajo po gozdovih kakor črna živina in od truda umirajo, potem se to ne godi iz gole krutosti. Cela mesta rasto iz tal, vodopadi se izkoriščajo, pridobivanje premoga se iz vseh sih pospešuje, s pomočjo najboljših ameriških strokovnjakov se grade in urejajo orjaške strojne tovarne- Knickerbocker je sam obiskal celo vrsto teli naprav in jili slika v živih barvah. Tudi ogromna kolektivna posestva si je ogledal in odkrito pove svoje mnei,:,\ ' '" ' teh
K vladni krizi v Belgiji. Naslednik <><l-topivšega belgijskega ministrskega predsedniku Jasparjn bo i najbrže bivši ministrski predsednik PouMet.
Smrt v vernem ledu. Profesor Alfred Wegener, Vodja nemške gronlandske ekspedicije, čigar zamrznjeno truplo je te dni našla rešilna ekspodi-cija, Silka kaže pokojnega profesorja v polni polarni opremi.
svojem revirju opazil čudno pošastno bitje. Ker ni mogel od daleč ugotoviti, kaj jc, se je po tihem plazil skozi gosto hosto. Toda, čim bližje je prihajal, tem bolj je čudno bitje zgubljalo svojo pošastnost in jc naposled stari čuvaj spoznal, da jc »pošast« njegova stara znanka — štorklja. Nekam čudno se je odražala njena klasična poza na eni nogi od sneženega ozadju. Tedaj |>a jc led pod nogami starega čuvaja sumljivo zaškripal in v nasledil j eni trenutku sc je že začni po zraku šum kril.
Od tega tlnc naprej jc čuvaj vsak dan opazoval štorkljo. Vendar sc ji ni smel pri-bližati več kakor na dvajset korakov. Starega čuvaja je začelo skrbeti za štorkljo, ker je od dne do dne naraščal mraz. Nekega jutra v začetku februarja je kazal toplomer že 15 stopinj mrazu. Awot je nuprcgcl sani in odhitel z največjo naglico k svojemu opnzovališcu. Ko se je približal na dvajset korakov, je oipazil, da jc s štorkljo skoraj pri kraju. Uboga žival sc jc močno stresala in prestopala z ene noge na drugo. S kljunom jc razbijala led. ki se je že str jeva I na njenih nogah, čuvaj se je vrnil k svojim sunem in pograbil konjsko odejo, i kolikor mogoče tilio se je plazil proti i štorklji, vendar ga je zopet opazila. Zdelo se mu je že, da se jc njegov rešilni načrt ponesrečil. štorklja je žc razprostrla svoja kril« l in skuša la zleteti. Todu njene moči so bile. uiko izčrpane, da se ji to ni posrečilo, frfotala jc sicer s krili, toda tu so bilo povsem zamrznjena. Tudi s tekom ni bilo nič. še nekaj hipov in čuvuj je vrgel na štorkljo odejo. Pol ure pozneje je bila ž.e ua varnem.
L,epa idila sc odigrava od onega dne v samotni hišici čuvaja, štorklja in stari čuvaj sta postala, ncrazdružljiva prijalcjjju.
KULTURNI OBZORNIK
Biblioteka za pouk in zabavo X. zvezek,
FRANCE BEVK ŽIVI MRLIČ IN DRUGI SPISI.
V	Trs Iu izhajajoča Biblioteka z.a pouk in zabavo je objavila miino mnogih dobrih prevodov, aktualnosti in anekdoticnega beriva tudi lepo vrsto izvirnih spisov naših znanjh pisateljev, zato naj lo seže po nji kdor se zanima za naše domače lepo slovstvo.
Doslej jc izšlo tlc;ct zvezkov Biblioteke., ki v skromni, a do-.ti Učni opremi predstavljajo lepo zbirko ljudskega čtiva. V poslednjem zvezku je objavil France Bevk daljšo novelo pod naslovom ::ivi mrlič, kateri veljaj zlasti naše današnje razmotrivanje.
V	svojem ogrodju podaja novela eno listih tragedij, ki jih je uprizorila svetovna vojna brez števila po istem vzorcu, a z najrazličnejšimi ozadji, lako da tvori vsaka zase docela samosvojo in nezamenljivo zgodbo. Bevk nam jc narisal sirovino in nasilnega pijanca — Aleša lladalina — njegovo ženo Ano — in njuno tragedijo. Ko je podal že v osnovi skrajno napeto nasprotje med značajema glavnih oseb, je imel možnost naviti vijake muke in groze do skrajnosti. Zato se odigrava novela na oslrini in ne pušča čitalelju niti hipa, da bi se oddahnil. Bogastvo, ki ga je podedoval Aleš po varčnem očetu ter ga zapravljal, mu je tiha in udana z.ena skrbno čuvala, dokler ni odšel na vojno in se je zgubila vsaka sled za njim. Zvesto je Ana čakala dolga leta nanj, dasi se mu jc bila v odsotnosti povsem odtujila, a ko so ga oblasli proglasile za mrtvega, je sledila klicu svojega srca in sc omožila z Vincencom Lemežem. Aleš pa je ta čas bosjačil po Aziji, iz ruske državljanske vojne sc je rešil v Perzijo, iz Perzije v Turčijo, nazadnje pa se je odpravil domov, v nacli, da najde pokorno sužnjo, ki čaka nanj, da bi mu stregla. Ana pričakuje Vincenčevega fttroka, ko se pojavi Aleš. Po postavah se mora drugi mož umakniti in grozno prizadeta žena sklene po notranjem boju sprejeli mučeništvo skupnega življenja s propalim Alešem, trpi in nosi vse dotlej, dokler se Aleš zverinsko ne spozabi nad šc nerojenim detetom. Takoj zbeži Ana v mesto in se preživlja z delom svojih rok, vzgaja dete v vednem pričakovanju, da ga bo mogla nekdaj popeljati k očetu, ki sc je bil izselil iz dežele. Med tem jc Aleš zapravil svoje imetje do zadnjega groša in gre v mesto k Ani.
Tu se začne novela. Vso dotedanjo zgodbo je vpletel Bevk kot privid noči, ko spi Aleš na postelji svoje žene v siromašni, rakvi podobni podstrešni izbi, iz katere je Ana po nepričakovanem srečanju pobegnila z olrokom. Naslednjega jutra, ko izve, da jc Ana ponoči odpotovala, sodi Aleš samemu sebi.
Dogodek je logično in pretresljivo opisan, tehnično prav premeteno izpeljan, vendar la Bevkov spis nc zadovolji v toliki meri kakor mnogi drugi, za katere je imel šibkejše fabule.
Najprej: slog jc skop. kar je prav, a -telegramski« — kar ni prav. Odsekani stavki, ki učinkujejo v dramatičnih momentih živo in resnično, so pri daljšem spisu slogu v kvar, ako jih pisatelj prepogosto rabi. Živi mrlič" zatorej napravi vtis nedodelanega koncepta. (Bevkova naglica utegne postali pregovor kljub temu, da je Bevk že marsikatero knjigo prav lepo izdelal, kakor smo v poslednjem času imeli priliko ponovno ugotoviti.)
Po drugi strani nam je ugotoviti, da je Bevk preveč občutljiv za vplive in vtise, ki jih črpa iz svojega lastnega čtiva. Prav je, da širi svoje obzorje in v sebi prekvasi doživetja, ki mu jih nudi čitanjc mojstrovin svetovnega slovstva — vendar le vse dotlej, dokler prihajajo v njegovih delih do izraza s pečatom njegove lastne osebnosti. Neposredno prenašanje vplivov in dojmov v lastno delo pa nikakor ne more biti v prid niti pisatelju niti delu. »Živi mrlič« — ki že po naslovu odločno diši po ruskem, je nastal v Bevku nezavedno, a pozornemu čitalelju več kol jasno, pod dojmom
ruskega pripovedništva — najsi bo, da mcsloma spominja na Dostojevskega, nn Gogolja, pa še na prvega avtorja živega mrliča , Leva Nikolajcviča Tolstega. Tako je gotovo jako učinkovit večkrat ponovljeni stavek (Aleš): Čemu se smejete, bedaki? Vs? je resnica, kar pravim. Porečem ženi: Položi mi blazino pod glavo! Ubogala me bo. In nato: Prinest vina! Vlivala mi ga ho v usta, jaz bom samo goltal. Dcbelil se bom kot perzijski šah . . ,« — n ludi dovolj prozoren dokaz za gornjo trditev.
Ne manjka pa noveli resnično izvirnih in resnično imenitnih mest: n. pr. drastična Aleševa šala, .ko lezi pijan na gostilniški mizi, pogrnjen z rdečim prtom, in mu gorita ob zglavju dve sveči — tako predstavlja živega mrliča . . .
Vse v vsem: Bevk je spel pokazal svoje velike sposobnosti v koticepciii, a je to pot nekoliko odrekel v izvedbi, kar je obžalovati tem bolj, ker je fabula vredna obdelave in sc ker smo bili vajeni v poslednjem času citati v pogledu sloga za-dovoljttjoča njegova dela. — — —
Poleg Bevkove novele Vsebuje X. zvezek Biblioteke za pouk in zabavo < šc naslednje prispevke: Edjgar Allan Poe — B.: Padec v Mael-stromu. J, B.: Z zrakoplovom okrog sveta. Martin Kukučin — Slavko Slavec: Novinci: in lužiško srbsko pripovedko: Čarovnik Krabat.
Pismo iz Zagreba
Nemška sodobna slikarska umetnost in arhitektura v Zagrebu.
Nad sto nemških slik. umetnikov je razstavilo v »Umjcln. Paviljonu« blizu tisoč svojih del. Ni mi torej mogoče govoriti niti o delih niti o ljudeh drugače kot v bežni besedi, — Reči moram, da je pričujoča razstava redek pojav v svoji sistematski urejenosti, v jasni časovni in umetniški opredelitvi od impresionistov do današnjih abstraktnih fantastov. Svojstvo nemških in sploh germanskih slikarskih stvaritev jc odmaknjenost od otipljivega življenja v neko metafizično, mistično oddaljenost. Tako nc vidijo oblike; oblika, model sla podrejena misli. Prav tako barve, ki so hladne v svoji strašni sivini. Mislim, cla je Germanu težko kaj povedati skozi vesel kolorit. Nič ni sledu o onem, kar ustvarjajo toplejši narodi; Francozi, Italijani; ali kakor so ustvarjali stari klasiki Grki in Ritnci. Trda je slika, trda jc statua za pojmovanje južnih narodov, da nc rečem rttdimenlar-na. (In vendar jc nekaj odtenkov od tu v delih naših umetnikov, ki so sc učili pri Germanih... Germani kažejo svoje lice, Romani svoje, kaj nc bi tudi Slovani odkrili svojega! Saj jc tudi slovanska duševnost svojstvena!)
m Pričujoča nemška razstava kaže svoja naj-bo«a dela in svoje najvidnejše ljudi; zato jc tu ogromno življenja, resničnega in pravljičnega. Prvi v vrsti stoji patrijarh sodobnega nemškega slikarstva. impresionist Max Liebermann, a že jc za njim Max Slerogot, ki rahlo zapušča impresionizem. Corinlh že popolnoma zataji obliko. Tu se le barve sipljcjo. V isti vrsti gredo Emil Nolde, Max Pechstein, F>ich Heckcl, Olto Miiller, Seevvald, Jaeckcl, ki pa se vračajo pomalo k modelu. Posebno sem obstal ob Kalhe Kollvvitz, ki jc kot grafi-čarka segla v nepoznane globine ponižanih in razžaljenih duš. Ob njej delk s strašno satiro George Grosz in Otto Dix z groteskami vojske. O. Ko-kosehka je slikar nemirnih, razpletenih črt, ki sc vendar zlivajo v duhovno harmonijo.
Z ekspresionizmom sc jc rodil abstraktni stil, katerega pišejo W. Baumeister, O. Mohl, O. Scblc-mer in zlasti Rus W. Kandir.skv, P. Klee in A. Mačke. Poleg hladnih, geometrijskih oblik protagonista Kandinskega visijo slike abstraktnega fan-tasta P. Klce-ja, ki živi samo iz pravljice. Prav lako sc le igra A. Mačke in veselo fantazira kakor otroci na tablici .,.
Kiparji so pokazali Ic manjša dela, a tudi ta pričajo o velikih ljudeh: Ernst Barlach (ki ic ludi velik slikar), G. Kolbe, II. Lcderer, R. Beiling, Ldvvin Scharf ...
Arhitektura je mogočna in velikega spoštovanja vredna, tembolj, ker ves srednji prostor Paviljona ne kaže osnutkov, načrtov, skic, ampak lolografije žc oživljenih zamisli: delavske hiše, tovarne. trgovske hiše, konsumi se veličastno pno v vsej prostornosti, svetlobi in higijensko urejenimi stanovanji. Pogled sodobnih arhitektov sc je torri vprl v socijalno in higijensko stran stavb. Pa tudi ekonomski moment pristopa: z minimalnim ma-terijalom, v blokih, brez okrasja se polagajo palača poleg palače, a vse v solncti in harmoniji in čistosti. Vidni so: M. Mendelsohn, 15. Taut, P. Bch-rens, W. Gropitis, \Vagncr, Tcsscnovv, Fisciier, May,. ,
Na mizah leži mnogo umetniških knjig in revij, ki odkrivajo neizčrpno bogastvo duha in kulture Nemcev. Keči moram: -vse. kar ro Nemci v zadnjih dveh, treh dccenijih velikega na slikarskem polju ustvarili, so v genetični vrsti razkrili, da vidiš verigo, kjer ni cn sam člen prelomljen . . . (Le malo s^k jc razprodanih. Med kupci ie tudi kralj Aleksander.)
Zgodovinsko ■umetnostna monografija.
Nedavno |e -agrebška .lugoslavenskr, akademija znanosti in umetnosti izdala obsežno in zelo okusno opremljeno znanstveno knjigo o ccrkvi in samostanu sv. Kerševana v Zadtu, ki jo je napisal prof. arh g, Ciril Ivekovič. Zadar nam je danes težje dostopen, ker je ostal izven mej naše držav.. Radi tega inta omenjena monografija šc večjo vrednost. Cerkev sv. Kerševana je ena najstarejših hrvaških cerkva in morda najmogočnejšo zadttž-hinslta cerkev krvaških kraljev. Tu jc bila bogata Opatija in znano kulturno središče zu vso Dalmacijo, kjer sta sc med drugimi izobraževala Pavli-novič in pesnik Botič.
G. Ivekovič prihaja začetkom knjige, kjer govori o stavbarstvu v srednjem veku, do zanimivih zaključkov. Po njegovem mnenju so začetki posameznih stilnih fines doma ravno v Dalmaciji. Tako je stolnica v Pizi. ki jo jc začel 1. 106-1. graditi človek iz naših krajev, Boschctus 1! I v ricns, po motivih zelo blizu našim cerkvam v Zadrti in Splitu. Potemtakem je Dalmacija v srednjem veku več ali manj vplivala na Severno Italijo.
Pomembna so nadaljnja izvajanja prof g. Ivekoviča o razvoju in borbah hrvaške cerkve. Omenjam, da je g. Ivekovič že pred desetletji vodil restavracijo omenjene cerkve sv Kerševana v Zadrti. Radi tega jo tudi dobro pozna. Doslej je gosp. Ivekovič napisal že večje število člankov in razprav o dalmatinskem stavbarstvu. Pozna ga tudi inozemstvo, posebej po dveh v nemščini pisanih knjigah ( Bati- ttnd Kunstdenkmale in Dal-maticn,- Die Entvvicklung der mittelaltcrlichen Baukunst in Dalmalien .) Zgoraj omenjena monografija jc izšla v zelo lepi opremi in z bogatim ilustrativnim imterijalom (priiožr-rn 101 slika.)
T. P.
I>r. Aririja Slampar: -Narodna čitanka n alkoholu*: jc pravkar izšla. II. razširjeno iu spopol-njeuo iztlajo jo priredil dr. Vuk Vrhovae. Ilustracije so izdelane po originalnih lesorezih in risbah akademskega slikarja Frana S. Stiplovška (Krško). Knjigo sta založila .lugoslovcnski savez Irezveuo-sli ler šola za narodno zdravje v Zagrebu. Obsegu l!Wi strani velikega formata s 37 slikami, jo trdo vezana, iaui naslovno sliko v dveh barvah, slane 15 Din. — Knjiga je največje in najpopolnejše treznostim delo. ki je kdaj izšlo v našem jeziku. V vrsti popularnih člankov ie podano vse, kar lii moral moderen človek vedeti o alkoholu in njegovem vplivu na zdravje poedinca in na zdravje družbe. Razen lega so v knjigi mnoge pripovedke, skice, pesmi, narodni pregovori in oni izreki znamenitih ljutli, ki so v zvezi z alkoholom. — Knjiga se naroča pri : .lugoslovonskem savezu Irezvenosti-(Zagreh, Mirogojska -l-II) ali pri Savezu Irezvene mladeži (Belgrad, poštni predat 138). Pošilja se s povzetjem ali pa z.a golov denar. Preprodajalci dobivajo mi vsakih pel prodanih izvodov po en izvod brezplačno.
Avtomobilizem.
Špansko avtomobilsko industriji
Španija ini i sicer svojo hisluo nvlniiidusi,-i ki pa nima na domače gospodais'.vo td.nro no'e» nega vpliva ali pa vsaj prav malo. Ti,'-i še ,;,u0. rekoč v povojih ler ni zadobil,i do sedaj prave-a razmaha. V zadnjem čusu se zelo dela nit lo .i i jo povzdignejo ler ji dajo vanj v lastni Iržavi mesto, ki »a ima domača iivloinohiLd;« in.lusi >t v drugih državah. Velika pasiva špao. !,.- tr-rov-i.o bilance so dala temu stremljenju nov impulz, knjii z manjšanjem uvoza in z okrepitvijo douuiče industrije so namerava temu zlu najbolj odpouu-či. Lansko leto je tule v Španiji na novo nripušt-enih v promet ca 30.000 vozil, a je bilo od le h zastopanih po domači industriji komaj I odstotek. I/, temi se tla z.r.ičunali, koliko denarja gre vsako leto v inozemstvo, ki bi domači industriji že precej koristil. Sorazmerno je v Španiji avtomobili zem precej razvit in pride že I avto na III prebivalcev (v Itnliii šele na 218).
Kiten od vodilnih mož španske avtomobilske industrije Mai ques de IVscara je pred dvomi I«-1 i kot prvi prišel na to, izdelovali avtomobile v seriji. S podporo države se um je posrečilo i/.gotoviti avtomobile, ki v materialu, eleganci in modernih linijah prav nič ne zaostajajo 7.11 inozemskimi. V tem je zaznamovati prvi uspeli domače industrijo. Gradili «o do sedaj dva modela, enega s H cilin-tlerskim motorjem en blnr ter drugega z tOrilio-dersk im motorjem ludi en lilo.- Kol novost v gradnji avtomobilov. Oboji so se dobro obnesli ter je računati na uspeh. Ti avtomobili Nacional Pesctira se lahko ponašajo z vsemi novostmi , tehničnega napredka v gradnji avtomobilov.
Momentann obstoja v Španiji načrt, združili • vse tvornire avtomobilov v velik Irusl. pridobili si velikanska zemljišča zu zgradbo modernega avto-droma ter oventuelno zgruditi novo tovarno v velikem obsegu, kjer naj bi se združile vse dosedanje avtoindustrije. Ta načrt Pescuro ima svoj izvor v tem, postaviti domačo industrijo ua lastne življenju zmožne temelje ler ustvariti kapital, ki ' naj lii bil na razpolago v s.-ni potrebam moderne j gradnjo avtomobilov.
JL
A |di\ stanja ceste na račun vzdrževanja avtomobila
Motnr-Club iz Chicagn je na podlagi izkušenj sestavil tabelo, ki nazorno kaže. v kakšni meri so .stroški vzdrževanja vozilu različni, v kolikor vozimo po dobrih, sretlnje-dobrih I11 slabili cestah. Za podlago služi v enem letu prevožena proun 11.000 milj ( 17.1(00 km). Navedene sledeče številke v centih se nanašajn vedno lo na 1 miljo (1000111) za en in isti voz:
zdulki za	Stanje ceste		
	dobro	srednje	slabo j
gorivo	1.00	1,31	l.dt
olje, masi	0,22	0,22	<1.22
pnevmatika	0,2(1	0,1 il	n,81
nega voza	1.43	1,7*2	2,11
odpis	l.2i i	1,3«	1.57
tla vek	11,14	0.11	0,14
garaža (l dolarje			
ua mesec	0,44	0.41	t kil
obresti <)?£	0,3ti	0,8(1	O|9B
zavarovalnina	0,21	0,21	0,21
Skupaj (v centih)	5.44	6,48	7.50
Iz tega razvidlmo. da sc		■ stroški vzdrževanj	
r;i < I i slabili cest občutno zvišajo, namreč za :|Hf. Pri letni progi 11.000 milj ( 17.(100 km) bi zn. šali torej stroški za eno in isto vozilo:
na dobrih cestah 598,40 dolarjev, 1111 srednjih cestah 707.:i() dolarjev, na slabih cestah 825,— dolarjev.
Potemtakem se na dobrih cestah prišfedi Kinih 220,00 dolarjev, t. j. veliko več kol pa plač,, avtomobili*! v enem leltt *'tupm-ga davku. Vso kakor zanimivo številke!
rji —
B ,
"es
N O D "J C. .£ U ■—. N —
© eo.g Oo
5 S3-*
S
c 1
N
.a

iS
» v> r
ss£3 fcft di
» > aj ~ m
M o
l'f 2>- o
fJ Lj j:
> 7) SI
"Z . a:
!i > n 73
N
. D CO ■ ™
'Po
'S ii Si
tu S 0
O
;; > s
N ^
« 22 o
N *-«
■ I
C! 1 ~ . vo
. 13
O <u
am
I
ž Si
■ S -d © ®
R -1 • ,5 -> N
— <u
a u
es a> .. >
N .ti
> .S ti 5 g,j
—, a
t* 3 "i
«£5 5?
Dvajset tisoč milj pod morjem
spisal
JULES VERNE.
47
Jutri,« jc ponovil kapitan Nemo in vstal, -jutri ob 2. uri in 40 minut popoldne bo »Nautilus« vzplaval in brez vsake poškodbe zapustil ožino Torres.«
Po teh besedah se je kapitan lahno poklonil. To jc bilo znamenje, cla je pose ta konec, in jaz sem se podal v svoje proslore.
Tam sem srečal Konzulenta, ki je bil radoveden, kaj sva s kapitanom govorila.
»Dragi prijatelj,« sem rekel, »ko sem mu povedal, cla bodo Papuanci «Nautilusa» napadli, mi je dal lako ironičen odgovor, da sem se skoro samemu sebi zdel smešen.Porečem ti torej samo to, da s- r -k -i i g ne boj in pojdi mirno počivat.«
»Ali še česa rabile?«
»Ne, Konzulent. Kaj pa počenja Ned Lana.'
»Prijatelj Land pripravlja pašteto iz kenguruj-skega mesa, ki bo pravo čudo kuharske umetnosti.«
Konzulent se je nato poslovil. Legel sem v posteljo, pa sem zelo slabo spal. Divjaki so copotali po ploščadi in kričali, se nekaj časa umirili, potem pp zopet začeli. Tako je šlo do ranega jutra. Posadka Nautil usa» pa je očividno spala ko ubita; iz notranjosti naše ladje se ni slišal niti najmanjši šum. Naši mornarji se pač niso za ljudožrce niti malo zmenili, kakor se ne zmenijo vojaki kakšne trdnjave iz jekla za mravlje, ki gomaziio po oklopu.
Ob 6 zjutraj sem vstal. Zaklepa še niso odorli. Zrak se torej še ni bil obnovil, toda posode, ki so bile za tak sluč&j vedno napolnjene, so delovale in nas oskrbele s par kubičnimi metri kisika, kolikor ga je bilo nujno potreba. Kakšnih priprav, cla bi od-pluli, nisem opazil. Minulo je celo dopoldne. Kmalu po kosilu sem se podal v salon. Po mojih računih se ie plima že začela. Če kapitan zamudi pravi trenutek — lako sem dejal sam sebi — potem bo še dolgo trajalo, preden sc bo Nautilus zopet dvignil.
Zdajci sem začutil lahne tresljaje ladjinega trupa. To jo bilo znamenje, cia je plima postajala močnejša in močnejša. Čili sem, kako jc apnenasto dno Itoralj-nega proda začelo škripati.
Ob 2 in 35 minut je vstopil v salon kapilan Nemo.
»Odpluli bomo,« je dejal.
»Tako!« sem vzkliknil.
»Ukazal sem, da se zaklop odpre.
»Kaj pa divjaki?«
»Divjaki?« je zaničljivo rekel kapitan Nemo in skomignil z rameni.
r Udri i bodo v ladjo.«
»Kako neki?«
> Poskakali bodo skozi glavno odprtino.
»Gospod Arronax«, je mirno odgovoril kapitan, »v našo ladjo se ne pride tako lahko, kakor bi kdo mislil, četudi je zaklop dvignjen.«
Začudeno sem pogledal kapitana.
»Ne verjamete?«
»Ne morem si predstavljati.«
»Potem pa pojdite z menoj in boste videli.«
Podal sem se k lestvi sredi ladje. 1 am sta stala Ned Land in Konzulent, ki sta z največjo napetostjo opazovala, kako je posadka odprla zaklop, medtem ko se je odzunaj oglasilo besno tuljenje. Zagledali smo dvajset pošastnih divjakov. Toda prvega, ki je prijel z roko za ograjo odprtine, da stopi na leslvo, je neznana moč vrgla nazaj, da je telebnil na tla, potem pa luleč ko bik zbežal v tako smešnih skokih, da smo se morali nehote krohotati. Deset tovarišev jc za njim poskušalo udreti v notranjost ladje in vse je doletela ista usoda. Mi smo se seveda smejali ko nori. Ned Land pa, ki so ga premagali njegovi nasilni nagoni, se ni mogel zdržali, da ne bi hitel po letvi navzgor, da se vrže na bežeče divjake. Toda komaj je prijel za ograjo, je tudi njega Ireščiio nazaj, da bi se bil kmalu skotalil po stopnicah.
»Hudiča!« je zakričal, »ali me je ošinil blisk?«
Ta vzklik mi je.vse pojasnil. Ograja ni bila več ograja, marveč kabel, napolnjen z elektriko, ki bi bila učinkovala smrtonosno, ako ne bi bil kapitan Nemo poskrbel, da tok ni imel več napetosti, nego je bilo neobhodno potreba za zaščito ladje pred nepoklicanimi gosti.	»
Papuanci so seveda izginili, da ni bilo o njih nc duha ne sluha. Mi pa smo smejaje se drgnili ubogega Kanadca, ki je klel, da se je vse kadilo.
V tem trenutku pa je Naulilus . ki so ga zagrabili zadnji valovi plime, vzplaval in je zapustil svoje koraljno ležišče natančno 40 minul po drugi uri, kakor je bil kapitan napovedal. Vijak je obračal vodo 7. veličastno počasnostjo. Polein pa su je vrle! hitreje in hitreje, dokler se ni ladja oddaljila eno miljo od nevarnih čeri in ožin Torresovega preliva.
II. KNJIGA.
Prvo poglavje.
Skrivnosten dogodek.
10. januarja se je »Nautilus« zopet potopil pu.-gladino in plul pod vodo s hitrostjo najmanj 35 mili na uro. Če sem pomislil, da je dajal električni motor »Naulilusu« gibanje, luč in toploto, obenem ga p, varoval ludi napadov, tako cla se ga ni mogla do takniti nobena sovražna sila, me jc zopet in zope^ prevzemalo občudovanje do ladje in njenega izumitelja ter vodnika.
Krmarili smo proti zapadu in smo 11. januarja ob 135. stopinji dolžine in 10. stopinji širine obplul." rt Wcssel, ki tvori vzhodni konec zaliva Karpen taria. Slejkoprej smo srečali množino čeri, ki so bile na karli točno zaznamovane; vendar jih je bilo mnogo manj nego v ožini Torres. »Nautilus« se je z lahkoto ogibal čeri . Money« na levem in »Vikloria«-čeri na desnem bregu ladje.
13. januarja smo dospeli v morje, ki obdaja otok Timor. Kmalu smo zagledali otok, ki leži na 122. stopinji dolžine in obsega 1625 kvadratnih milj. Na tem otoku vladajo radže, ki se imenujejo »sinovi krokodilov kar pomeni, cla izhajajo od najplcmcnitejšil1 bitij na zemlji. Zato v rekah tega otoka kar mrgoli teh ogabnih živali, ki uživajo božanske časti. Negujejo jih, obožujejo in hranijo z mladimi deklicami, in gorje tujcu, ki bi se drznil katero izmed teh pošasti žaliti ali celo raniti in ubiti! Izdihnil bi v najstrašnejših mukah kot kazen za tako bogoskrunstvo.
K sreči »Nautilus« ni prišel v dotiko s svetimi krokodili. Timor smo videli samo nekaj minul, kc je podmornica vzplula, da poročnik določi lego. Komaj sem mogel še zapazili otok Rolli, ki spada k malemu Sunda-otočju in na katerem živijo najlepšc-ženske Oceanije. Te ženske so jako dragoceno trgovinsko blago v teh krajih, česar jim seveda ni zavidati.
Zdajci se je »Nautilus okrenil proli iugozapadu Ladjin pramec jc bil obrnjen naravnost proti Ind skemu oceanu. Kam je mislil pluti kapitan Nemo? K obalam Azije? Ali pa celo v evropske vode? Tn se mi pri človeku, ki sc jc izogibal obljudenejšili celin, ni zdelo verjetno. Mogoče se je nameraval obrniti naravnost na jug, cla obpluje rt Dobre nadc, nato pa rt Horn in se približa južnemu težaju? Ali pa se je hotel vrnili v vode Tihega oceana lam, kje bi imel popolnoma neovirano vožnjo?
Km še lahko stori
smrtno rameni ctovek
Pred kratkim so poročali listi, da so je na žalosten način ponesrečila kopenhagenska akrohatiujn l.ilian L.eit/.el. Med produkcijo je [Midla nu tla z višine U metrov. Spočetka so vsi mislili, da so njene poškodbe le neznatne in jim uiti na misel ni prišlo, da bi jo prepeljali v bolnišnico, loda čez nekaj dni jc umrla, in to radi poškodb, ki jili je dobila pri padcu. Pri tem slučaju -e je zopet jasno |M>kaziilo, da nevarnost poškodb, ki jili dobi človek pri kaki nesreči, ne zavisi od zunanjih znakov in subjektivnega občutka iKHiesrcčenega. Zdravniki seveda to že dolgo vedo in opozarjajo, naj si vsakdo, ki sc mu pripeti kakršnakoli nesreča takoj poišve zdravniško pomoč1, ker sum nikakor nc more vedeti, kakšne narave je njegova poškodba. Mnogo slučajev pozna medicina, dn so biti celo taki. ki so bili radi težkih poškodb že povsem zapisani smrti, sposobni, da izvrše še nekatera dejanju.
Klasičen slučaj za to je umor avstrijske cesarice Elizabete. 10. septembra 1899 je zapustite hotel Beau Itivage v Ženevi in se napotil« proti ladji, s katero je nameravala napraviti izlet |K> Ženevskem jezeru. Na poti tja pa se je navidezno zadela ob nekega človeka in pudla na tla. Toda takoj je vstala in šla na ladjo, l adja je bila žc precej daleč na jezeru, tu so šeile opaizili. da cesarica krvavi. I akoj sc Jc ladja obrnila in cesarico so prenesli v hotel, toda zdravnik ni mogel več pomagati. Pri obdukciji trupla so zdravniki ugotovili, da je bilo njeno srce z. nekim trioglatim predmetom prebodeuo na dveh mestih. Nikakor |>a niso mogli zdravniki razumeti, kuko je mogla cesarica s tako težko, smrtnonosno rano na-praiiti še okrog «0 korakov in sploh tako dolgo še živeti.
Zgodovina medicine poanu š<- mnogo takih Zmajev, lako jc leta 1504 neki plemič dobil v d vrti Kiju sunek z. mečem v srce. Četudi jc bila rana tako velika, da je vtaknil vanjo lahko cel prst, je vendar ranjenec tekel še 200 korakov za svojim nasprotnikom in se šele nu to mrtev zgrudil nu tla. Berlinski zdravnik dr. Mnixncr je zbral celo vrsto takih primerov odpornosti, ki so jo pokazali smrtno ranjeni (jndje. Neki 27 letni mož je z. osem milimetrov široko rano v srcu tekel iše 120 metrov in nato padel. Nekdo drugi je kljub štirim ranam na srcu s stolom v roki tekel zu nasprotnikom, ki g a jc ranil.
Prav čuden slučaj energije smrt nora njenega pa predstavlja dogodek, ki sc je nedavno pripetil v bližini Miinchena. Na nekem trav-iriku so našli poleg trupla nekega roparja tudi truplo orožnika. Ugotovili so, da je orožnik uinrl na posledicah I centimeter široke rane v srcu. No/, s katerim je bil zaboden, je pa ležal 80 metrov proč od mesta, kjer so našli obe trupli. Orožnik je torej smrtno ranjen precej dolgo še preganjal roparja, ga ujel in / lastnimi rokami zadavil.
Današnja medicina poznu slučaje, da so nekatere poškodbe srca, ki se same zarastejo. Takih slučajev jc bilo mnogo med vojno. ^ najnovejšem času pa so spretni kirurgi izvedli že mnogo opeiaeij na srcu'. I goiovilo so je. da ubodi kirurške igle niso nevarni srcu. I reba pa je naglasi t i. da pri poškodbah srca pospešuje suvrt napor, kakršnega smo videli \ nekaterih zgoraj naštetih slučajih.	,
liane srca, ki jih povzroči krogla iz puške ali samokresu, so mnogo nevarnejše, kakor one. ki jih povzroči nož. lako je zelo redek slučaj, da bi človek, ki ga je zadela v srce-krogla, mogel šc kaj storiti. Toda tudi to ni povsem izključeno. Pri nekaterih samomorilcih so zdravniki ugotovili, da so se po dvakrat ali trikrat ustrelili v srce.
Poškodbe možganov so nekoliko lažje narave kakor srca. Zanimiv je primer, ki ga ji' zabeležila nemška sodna medicini^ Neki mladenič jc ustrelil svojega očeta in nato še sebe z dvema streloma smrtnonevarno ranil v glavo. liana enega strehi je bila tolikšna, da je iz glave, tekla že možganska substanca. Toda kljub temu ni ničesar čutil. Opral si je rano, legel na posteljo in čakal smrti. Mesto smrti pa so prišli policisti, ga aretirali in gnali peš v šest kilometrov oddaljen zapor. Ker niso opazili na njem, tla je smrtno nevarno ranjen, so ga še zaslišali in nato zaprli v celico, šele čez dva dni je umrl ia pri obdukciji njegovega trupla so ugotovili, da so bili ranjeni možgani. — V svetovni vojni pa se je pripetil tule zanimiv slučaj. Neki nemški letalec je dobil v zračnem dvoboju strel v oko. Kljub temu, da ga je nupadala slabost z vso silo, je vendarle letel šc 25 km daleč, pristal in si- nato peš napotil v poljski lazarct. lam so mu pregledali rano in ugotovili, da mu jc. šel strel skozi vse možgane in sc ustavil šele v zadnjem delu glave. Seveda jc šc istega dne a mrl.
T<»da ne samo rane, ludi druge bolezni ne pokažejo pravega stanja bolnikovega. Pred kratkim je v nekem kopališču utonil mlad
dečko, ki jc liil sicer prav dober plavač. Pri obdukciji trupla pa so zdravniki ugotovili, da je nastopila smrt rudi vnete trebušne mrene. Slepo črevo se jc žc ra/.počilo, cela trebušna mrena je bila vneta in gnojna, in vendar je čutil dečko s sebi še toliko moči, da sc je šel kopat!
Iz zgoraj naštetih slučajev sc jasno vidi. da se |mi zunanjih znakih ne da vedno presoditi nevarnost ranjenčevega ali bolnikovega stanja. Možnost paraliziianja vsake akcije ranjenca ali bolnika pride praktično <lo izraza samo. kadar nastopi nezavest Po teoriji bi morala nastopiti v vseh slučajih težkih poškodb glavnih človeških organov popolna onemoglost, toda življenje jc tej teoriji že mnogokrat prekrižalo račune.
Hipnoza in kioroiorm
Neki kirurg v Chicagu je pred kratkim imel operirati mlado žensko. Ni je pa omamil s kloroforinom, nego jo je hipnotiziral. Ko se je pacijentinja zbudila iz hipnotičnega spanja, je izjavila, da med operacijo ni prav ničesar čutila. Poskusu je prisostvovalo več zdravnikov. — Tudi ameriški zobni zdravnik Shack-leton se pri svojih pacijentih poslužuje hipnoze. Prvi pacijent, na katerem je poskusil hipnozo, je bilo mlado dekle, Keigliney po imenu, ki je po prestanem ruvanju zob« izjavila, da ni čutila prav nikake bolečine. Njeno veselje nad posrečeno operacijo je skazilo le dejstvo, da ji je zdravnik v svojem navdušenju, da lahko v miru vrši svoj posel, poleg bolnega zoba izruval še dva zdrava.
Mačka - pomočnica tihotapcev
Med številnimi predmeti, ki jih ljudje vtihotapljajo, je precej na prvem mestu opij. Avstralske carinske oblasti se že dolgo časa bore proti tihotapcem opija, ki se poslužujejo najrazličnejših zvijač, da bi iz vkrcanih ladij spravili opij, ki je kitajskega izvora, v deželo. Med vihrajočimi oblačili orientalcev, posebno žensk, se kaj lahko dajo skriti manjše količine opija in stalne preiskave potnikov imajo vedno uspeh. Pa tudi finejših zvijač se poslužujejo tihotapci. Tako poročajo iz. Sydneja, da so v izvotlenih debelih pecljih uvoženih banan našli majhne pa številne tube opija. Najboljše zvijače se je pa nedavno poslužil neki Kitajec, ki je z. došle ladje resno korakal skozi carinarnico. Na hrbtu je imel obešeno vrečo. Na vprašanje, kaj ima v vreči, je. odgovoril: Mačko«. Carinski uradnik tega ni verjel in je pozval Kitajca, naj odveze vrečo. Res je skočila iz vreče črna mačka in stekla nazaj proti ladji. Kitajec je, glasno preklinjajoč mačko in tudi neverjetnega carinskega uradnika, stekel za mačko na ladjo. Precej časa je preteklo — Kitajec se je moral zelo truditi, da bi ujel mačko — in naš Kitajec se je zopet pojavil na carinarnici. No, ali bi radi še enkrat videli mojo črno mačko?« je vprašal Kitajec carinskega uradnika. Seveda bi jo rad še enkrat videl,« je odgovoril uradnik in odvezal vrečo. Sedaj pa ni bilo notri mačke — ampak opij.
Učitelj si je prizadeval, dn bi otrokom pojasnil skrivnost ulonikov. Dolgo je govoril in razlagal in naposled vprašal:
»Če imamo tu krompir in ga v sredini pro-režem, polovico zopei prereženi, četrtino zopet, kaj dobim potem?«
»Krompirjevo salato!« se jc glasil strumni odgovor.
motorji, rfvokoicsii, otročki vozički, šivalni stroji, nosa mezni deli. pnouinatika. Ceniki franko. Najnižje cene.
..TKIBUIMA" F. B. t.
Ljubljana, Karlovsku cesta št. 4.
■■■MM—.'i' i' «i wpwwp——■■—
ŠTRACE - J0URNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE 0DJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD.
NDDt HO IZREDNO UGODNIH CENAB
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE TISKARNE PBEJ
K. T. D.
v LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 IL NADSTROPJE
SDiccriisko ^ froSonSfrEno blago, unieino gnoiiia. cesncnt šfid. itd.
dobavlja
Gospodarska zveza v Uublfant

Popožnoma varno naložite svoj denar v
izjemni poso
v Ljubljani, r. z. z o. z. na Miklošičevi cesti poleg hotela »Union«
Hranilne vloge se obrestujejo
naiugodneie
\entni davek od obresti hranilnih vlog. kateri zna?: rca pol odstotka obresti, se ne odtegne vlagateljem urnost nudijo lastna palača, nadpolovica Mnic hotel« Uniona«, hiše in zemljišča. Krediti v tekočem računu. Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva itd. Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah.
, i
LJUDSKA POSOJILNIMI
registrovana zadruge t neomejeno lauezo v Ljubljani
obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri. vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka Tudi rentni davek plačuje posojilnica sama. — Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani še pred vojsko iz lastnih sredstev - Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kol zadrugi z neomejenim jamstvom za vloge vsi člani z vsem svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog
Hranilne vloge znašate nad 180 miliionov dinarjev
-t ^auaui—
ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA
SSSSJT' D• D• V LJUBLJANI (Miklošičeva 10)
P0l)RI ZMCK: Bleti, Novi Sari, Kranj, Šibcnik, Kapital in reiertia Rad
Vloge nad Din 500,000.000
Maribor, Kočevje, t rije, Sombor. Djakovo. Split. Din 16,000 000'—
Izvršuje vse bančne posle najkulantnejc
Poslovne zveze s prvovrstnimi zavodi na vspIi	v
tuzemstvu In inozemstvu
Edini slouenski zauod brez infega kapitala je
Itaalemna zaoaroos*lwlca
o Unbliani,
v	ob Miklošičevi in fiasarikov! cesti.
Sprejema v -zavarovanje:
1.	Proti požaru: a) raznovrstne izdelane stavbe kakor tudi stavbe med časom gradbe. b) vse premično blago, mobilije, zvonove in enako: c) poljske pridelke, žito in krmo.
2.	Zvonove in steklo proti razpoki in prelomu.
3.	Sprejema v življenskem oddelku zavarovanje ua doživetje in smrt. otroške dote. dalje rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah.
Zastopniki v vseh mestih in larah.
j