Domoznanski oddelek tp 07 SNEŽNIK 2009 070(497.12 Ilirska Bistrica) 2001370,225 Avtocenter Dodič Podgrad 3, 6244 Podgrad Tel.: +386(0)5 705 00 00 Fax:+386(0)5 705 00 18 robert.dodic@porsche.si Ul BANKA KOPER C0BI55 Ilirska Bistrica PRODAJA IN ODKUP RABLJENIH GSM APARATOV ♦ PRODAJA IN SERVIS GSM APARATOV TER DODATNE OPREME SKLEPANJE NAROČNIŠKIH RAZMERIJ mmopmmm R0NEDEUEK-PETEK 8” -12™ in 15™-19" SOBOTA 8™- 12" jfi^DŽABEST PAKET ■ PAKET POVEZANI ■ INSTANT INTERNET ^ 'od 15 do 30 let starosti ; //-- »aaaiaaga I VEZAVA ZA GSM APARATE SAMO 12 MESECEV prireditev, ki jo je povezovala gdč. Špela Brožič, nekaj poskočnih pa je zaigrala Brštulin banda iz Harij. Po ogledu je sledil še obisk Sa-naborjeve domačije v Harijah, kjer jim je v posebej urejenem prostoru, namenjenemu sprejemu turističnih skupin, domačinka ga. Milena Vičič postregla z domačimi jedmi in pijačami. politika: VOLITVE V EVROPSKI PARLAMENT MMM M družba: OBRAZI NAŠEGA KRAJA mm bh CERKVENIK IMA PLAČU * sveže ribe * zamrznj * školjk *“baca, * kon Karjeva 26, tel.: 05/71 44 579 POTUJOČA RIBARNICA tel.: 041/633 593 OBMOČNO ZDRUŽENJE ILIRSKA BISTRICA VAS VABI NA KRVODAJALSKO A K CIJ 0 ® raramoBR, s. ffliiia mi DD3.IDD1B.IIBi V GIMNAZIJI ILIRSKA BISTRICA Prosimo, če s seboj prinesete osebni dokument. SKUPAJ REŠUJEMO ŽIVLJENJA! TELVFAX 05 710 14 99 GSM 040 838 520 Nudimo celovite računovodske storitve po konkurenčnih cenah za samostojne podjetnike, gospodarske družbe in društva. VOJKOV DREVORED 2, 6250 ILIRSKA BISTRICA KOREN JOŽKO Koseze 3, Ilirska Bistrica tel.: 040/240-118 URNIK 8.00 -18.00 sobota 8.00 -13.00 nedelja zaprto KAKOVOST JE PRVA Svetovanje, Prodaja, Proizvodnja, Montaža oken in vrat Vprašajte nas: tel:02/7200 330 fax:02/ 7200 340 www.interles.si info@interles.si ® HI-TECH BLEIFREI PROFIL T - komorni ay*tem ELEGANCE MO 8.0 Interles d.o.o. Kraigherjeva 19a SI-2230 Lenart Sfiaaigfls Celoviti izvajalski inženiring DANA BESEDA OBVEZUJE 2 30. junij 2009 NE PREZRITE - VOLITVE UVODNE BESEDE Paranoja vzrok problemov? mag. Milena Urh •♦••• N I ekateri ljudje pač mislijo, da se ves svet vrti okrog njih: vsi so na-I XI strojeni proti njim, jim mečejo polena pod noge, boriti se morajo za svoj obstanek, za pravico in resnico. Po mednarodni zdravstveni klasifikaciji je paranoidna motnja osebnosti dolgotrajni model notranjega doživljanja in obnašanja neke osebe, ki izrazito odstopa glede na pripadnost osebe neki kulturi. Ta model obnašanja je trajen in nefleksibilen. Razlogi za njegov nastanek imajo lahko korenine v adolescenci ali pa v mlajši odrasli dobi. To stanje je stabilno in vodi do motenj in poškodb, pravi strokovna literatura. S kakšnimi simptomi se izraža? Ta model obnašanja in doživljanja osebe, ki jo je zajela ta osebnostna motnja, se kaže v skrajni sumničavosti in nezaupanju, motive tujih oseb vedno interpretirajo kot zlonamerne. Takšna oseba je prepričana, brez vsakršne realne utemeljenosti, da jo nekdo želi prevarati in izkoristiti. Postane obsedena z neutemeljenimi sumi v lojalnost in zaupljivost najbližjih prijateljev in sodelavcev. Tudi v dobronamernih pripombah takšna oseba išče skrite pomene in nepoštene namene. Te motnje zdravijo z antipsihotiki in s pomirjevali. Ljudje, ki jih obsede paranoidna motnja osebnosti, spremenijo lastno življenje in življenje vseh okrog njih v pravi pekel. Ali »umirajo od dela« ali pa niso sposobni izkoristiti niti delčka svojih umskih in delovnih potencialov. Zelo težko vzpostavljajo nove družbene stike, zelo hitro pa izgubljajo stare. Postanejo težka obremenitev za svoje okolje. Ljudje, ki se z njimi družijo, jih vse težje prenašajo, te osebe izzivajo nenehne konflikte. Muči jih nenehni občutek preganjanja in nepoštenega odnosa okolice do njih. Imajo nenehni občutek, da jih drugi ogovarjajo in da se smejejo na njihovi račun. Vsaka podobnost z realnimi osebami, je zgolj fantazija bralcev tega besedila, a vseeno pazite na polena, kijih podtikate drugim, da se ne boste sami spotaknili. Želim vam lepo, dolgo in toplo poletje, prijetne in nepozabne počitnice, mirno morje... p I S Poštar ne moti otroke Petar Nikolič. Krajani vasi Koseze vse več govorijo o nevsakdanjem dogodku. Zakaj gre? Ptica sinica, s svojim partnerjem, na prijetno presenečenje gospodarja hiše številka 25, ni za svoj dom izbrala nič drugega, kot poštni nabiralnik. Izgradnja bodočega lepo oblikovanega doma - gnezda je trajala dolgo. Trud krilatih roditeljev seje izplačal. V lepo urejenem domu, seje namesto poštnih pošiljk izvalilo osem bodočih pevk, katere ob vsakdanji kontroli gospodarja rastejo brezbrižno. Dogodek je za vse nas malo nenavaden, pravijo ljubeznivi domačini. No moramo jim priskrbeti brezskrbno otroštvo. Zato opozorilo poštarjem: »Ne moti otrok.« z Časopis Snežnik je nestrankarski časopis, ki izhaja na območju občine Ilirska Bistrica. Cena izvoda je 1,5 EUR Naslov uredništva: Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica tel. 05/71-00-320, fax. 05/71-41-124 e-pošta: sneznik@kabelnet.net V Glavni in odgovorni urednik: Borislav Zejnulovič Strokovna svetovalka: mag. Milena Urh Tehnični urednik: Raymond Fabijanič Tisk: GA Commerce d.o.o. Naklada: 1.500 izvodov Nenaročenih člankov ne honoriramo. Rokopise in biografije na željo vračamo. Ustanovitelj: Borislav Zejnulovič Izdajatelj: GA Commerce d.o.o. ^iazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica Na podlagi zakona o DDV sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. Medij Snežnik je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 347. Z Volitve v Evropski parlament 7. junija so v Sloveniji potekale volitve v Evropski parlament. Okoli 1,7 milijona volilnih upravičencev je lahko ponovno izbiralo sedem evropskih poslank in poslancev. V vseh 27 članicah Evropske unije je imelo volilno pravico okoli 375 milijonov državljank in državljanov, ki so odločali, kdo bo zasedel 736 poslanskih mest v Bruslju oziroma Strasbourgu. To so bile že sedme neposredne volitve, druge v Sloveniji in prve volitve, ki bodo potekale v 27 državah članicah EU hkrati. V vsaki državi članici se voli glede na njen volilni sistem, povsod pa veljajo skupna demokratična pravila o splošnih, neposrednih, svobodnih volitvah ter tajnim glasovanjem. Kandidati za poslanska so voljeni na splošnih in neposrednih volitvah, po pravilu sorazmernosti, za dobo petih let in z možnostjo ponovne izvolitve. Volitve so svobodne in tajne. V vsaki državi članici so člani Evropskega parlamenta izvoljeni na podlagi proporcionalne zastopanosti, pri čemer se uporabi sistem list ali en prenosljivi glas. Države članice lahko dovolijo glasovanje na podlagi sistema preferenčnih list. Vsaka država članica lahko v skladu s svojimi posebnimi nacionalnimi razmerami oblikuje volilne enote za volitve v Evropski parlament ali na drugačen način razdeli svoje volilno območje, ne da bi pri tem vplivala na proporcionalno naravo volilnega sistema. Države članice lahko določijo najnižji prag za dodelitev poslanskih mest. Na ravni države ta prag ne sme presegati pet odstotkov oddanih glasov. V Evropskem parlamentu je trenutno 785 poslancev. Največja skupina, Evropska ljudska stranka (Krščanskih demokratov) in Evropski demokrati ima 288 poslancev, drugi so socialdemokrati z 217 poslanci. Sledijo Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo s 100 poslanci, Združenje za Evropo narodov, ki ima 44 poslancev, Zeleni/Evropska svobodna zveza s 43 poslanci, Evropska združena levica - Zelena nordijska z 41 poslanci ter skupina Neodvisnost in demokracija, ki ima 22 poslancev. V Parlamentu je tudi 30 samostojnih poslancev, ki ne pripadajo nobeni politični skupini. Sedem slovenskih poslancev in poslank je razporejenih v treh največjih političnih skupinah. Mihael Brejc, Romana Jordan Cizelj, Ljudmila Novak in Alojz Peterle so včlanjeni v skupino Evropske ljudske stranke (EPP-ED). Mojca Drčar Murko in Jelko Kacin sta v Zavezništvu liberalcev in demokratov za Evropo (ALDE), edini član skupine Evropskih socialdemokratov (PES) iz Slovenije pa je Aurelio Juri. Lizbonska pogodba predvideva, da bi se število poslancev Evropskega parlamenta zmanjšalo na 751, pri čemer bi večina velikih držav izgubila nekaj poslanskih mest glede na sedanje razmerje sil, nekatere manjše, med njimi tudi Slovenija, pa bi dobile dodatno mesto. Ker Lizbonska pogodba še ni začela veljati, kot je bilo predvideno s 1. januarjem 2009, bodo za junijske evropske volitve najverjetneje veljala določila pogodbe iz Nice, ki predvideva zmanjšanje števila poslancev na 736, od tega se bo v Sloveniji, tako kot na volitvah leta 2004, volilo 7 evropskih poslancev. Voditelji Unije pa so na Evropskem svetu decembra sprejeli izjavo o prehodnem obdobju za primer, če bi Lizbonska pogodba začela veljati po volitvah. V skladu s potrebnimi pravnimi postopki naj bi bili, kakor hitro bo to mogoče, sprejeti prehodni ukrepi, da bi se do konca parlamentarnega mandata 2009-2014 v skladu s številkami, določenimi v okviru Medvladne konference, kije potrdila Lizbonsko pogodbo, povečalo število poslancev Evropskega parlamenta iz dvanajstih držav članic, za katere je bilo dogovorjeno povečanje števila ev- ropskih poslancev. Skupno število poslancev Evropskega parlamenta naj bi se torej do konca parlamentarnega mandata 2009-2014 s 736 povečalo na 754, ta sprememba pa naj bi po možnosti začela veljati v letu 2010. Razporeditev mandatov po strankah, do zaključka redakcije 22.06.2009 Slovenska demokratska stranka (SDS) 2 Socialni demokrati (SD) 2 Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka (NSi) 1 Liberalna demokracija Slovenije (LDS) 1 ZARES - nova politika 1 Število oddanih glasovnic: 481.484 Število neveljavnih glasovnic: 18.585 Število veljavnih glasovnic: 462.899 Izidi glasovanja 4. LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE_________________ 5. ZARES - nova politika________•___.___________________ 6. DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE 53.212 11,50% 7. SLS SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 8. SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS 9. SMS - STRANKA MLADIH SLOVENDE 10. ZDRUŽENI ZELENI 11. NEODVISNA USTA ZA PRAVICE BOLNIKOV 12. KRŠČANSKI SOCIALISTI SLOVENIJE 45.237 9,77 % 33.291 7,19 % 16.599 3,59 % 13.227 2,86 % 9.093 1,96 % 3.382 0,73 % 2.064 0,45 % 1.526 0,33 % Za nami je aktiven teden www.razvoj-podezelja.si \ /prvem tednu v juniju smo bili zelo aktivni. Kar nekaj delaje bilo iz V peljano, zato se že sedaj zahvaljujemo vsem izvajalcem za njihov pri spevek k izvedbi aktivnosti. V soboto, 6. junija 2009 smo izpeljali kar tri aktivnosti. Prva je bila red n tržnica v Postojni, kjer je sodelovalo pet ponudnikov. Ti so bili z prodaji zelo zadovoljni, kar posledično pomeni, da so bili zadovoljni tudi kupci.T je zabavala tudi Folklorna skupina Torbarji. Druga aktivnost je bila izvedba izleta za udeležence likovnega nateča ja Plakat kmečke tržnice. Na izletu je bilo 67 udeležencev, ki so bili s pr' pravljenim izletom zelo zadovoljni, še bolj pa mi, ker smo zadovoljili najbolj zahtevne udeležence - otroke in njihove mentorje. Tretja aktivnost je bilo potepanje po Vremščici z ing. jožetom Majesem. 32 udeležencev spoznavalo zelišča in zdravilne rastline z našega področja, ta aktivnost f je bila del zaključka šolanaj za poznavalca zdravilnih zelišč. Četrta aktivnost ta vikend pa je bila nedeljski izlet (7.6.2009) ozirorr ogled Kmetije Plavica, kjer si je 40 udeležencev ogledalo zeliščni vrt in pi stopek predelave zdravilnih rastlin. NE PREZRITE - REZULTATI V NAŠI OBČINI 30. junij 2009 3 OKRAJNA VOLILNA KOMISIJA ILIRSKA BISTRICA VOLITVE V EVROPSKI PARLAMENT - 7.6.2009 ; . 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Zoiivcev v meniku GLAS % NEV % VEL. NSI SMS SLS s 1 SOCIALISTI SLOVENIJE SD ZDRUŽENI ZELENI DeSUS SDS ZARES N. USTA ZA PRAVICE BOLNIKOV LDS SNS l nš AŽ IT. R 756 150 20 4 3 146 9 3 0 0 54 0 10 34 13 1 18 4 2 LEVSTIKOVA 3 738 212 29 11 5 201 30 1 0 2 61 0 19 33 22 5 23 5 nč n v n r 767 165 22 10 6 155 23 0 1 0 45 0 8 22 15 3 31 7 4 693 168 24 7 4 161 36 2 5 0 30 2 11 53 5 0 13 4 5 790 165 21 8 5 157 24 1 4 0 39 3 11 43 13 0 14 5 (j 226 60 27 4 7 56 8 1 0 0 5 1 1 29 4 2 5 0 7 266 49 18 2 4 47 14 1 1 0 5 1 6 14 3 0 2 0 g 133 37 28 5 14 32 4 0 2 0 1 0 9 8 I 1 2 4 9 136 51 38 0 0 51 4 1 0 0 0 0 16 20 0 1 8 1 10 222 61 27 2 3 59 10 0 5 0 8 0 8 7 8 1 8 4 11 118 44 37 0 0 44 6 0 1 0 10 0 1 24 0 0 0 2 12 Zabiče 269 55 20 7 13 48 4 0 1 1 5 0 9 23 0 0 5 0 13 230 55 24 2 4 53 9 0 1 0 7 0 10 19 1 0 4 2 14 Silile 79 24 30 1 4 23 2 0 1 0 5 0 4 9 1 0 0 1 1 <; 209 ±_ 53 — 25 4 8 49 2 1 0 0 12 0 10 6 10 0 7 1 16 264 85 —fui 32 2 2 83 12 2 2 0 16 0 8 21 7 0 13 2 17 176 46 26 3 7 43 7 2 0 0 5 0 5 15 1 0 6 2 IS VAlilrn RrHn 97 94 97 34 36 60 12 2 0 0 10 0 6 14 0 2 12 2 19 140 40 29 4 10 36 8 2 0 0 4 0 7 8 5 0 2 0 20 310 80 26 3 4 77 14 0 7 0 11 0 8 16 6 1 13 1 21 187 57 30 3 5 54 8 1 1 1 3 0 4 24 2 1 5 4 97 414 87 21 2 2 85 11 2 1 0 21 0 6 26 1 0 14 3 23 109 26 24 1 4 25 4 0 2 1 6 0 2 8 0 0 0 2 24 44 21 48 2 10 19 2 3 0 0 1 1 3 7 0 0 2 0 44 32 73 5 16 27 9 1 1 0 3 1 2 8 0 0 2 0 26 511 127 25 4 3 123 23 3 3 0 23 0 9 34 5 0 17 6 27 81 40 49 2 5 38 12 0 1 1 3 1 2 9 4 0 4 1 28 132 29 22 3 10 26 I 2 0 0 0 0 3 14 1 0 0 5 29 75 39 52 7 18 32 12 1 2 0 1 1 0 11 0 0 3 1 30 Hrušica 252 55 22 1 2 54 6 2 0 0 4 0 6 26 3 0 5 2 31 324 77 24 7 9 70 4 0 1 0 22 0 12 19 2 0 7 3 32 59 15 25 1 7 14 0 1 0 0 6 0 1 3 0 0 0 3 33 Zaielšie 51 49 96 2 4 47 2 4 7 1 3 0 2 20 3 0 3 2 34 97 28 29 3 11 25 2 0 0 0 10 0 4 4 4 0 1 0 35 Harije 254 50 20 0 0 50 14 0 2 0 9 0 0 19 2 0 4 0 36 402 69 17 3 4 66 20 2 4 0 6 0 2 18 3 0 6 5 37 81 32 40 3 9 29 3 4 0 0 2 0 2 11 1 0 5 1 38 21 20 95 0 0 20 1 0 6 0 1 0 3 4 1 0 0 4 39 45 28 62 5 18 23 j 2 0 1 3 0 4 8 2 1 1 0 40 D in G Bitnja 104 94 90 27 29 67 3 3 14 0 8 2 14 4 7 4 7 1 41 32 31 97 1 3 30 2 0 2 0 1 1 21 1 1 0 1 0 42 136 45 33 6 13 39 7 0 1 0 5 0 7 6 5 0 5 3 43 Čdje 50 42 84 5 12 37 2 0 0 0 9 0 0 6 5 0 7 8 44 103 29 28 2 7 27 1 2 3 0 3 0 2 12 2 0 2 0 45 295 60 20 3 5 57 10 1 2 0 7 0 10 17 1 0 4 5 46 69 23 33 1 4 22 6 0 I 0 3 0 1 7 0 0 4 0 47 Podstenje 60 29 48 6 21 23 5 1 1 0 5 0 0 6 2 0 3 0 48 228 67 30 4 6 63 10 0 0 1 13 0 11 20 2 0 5 1 49 419 114 27 6 5 108 13 2 2 0 27 0 13 29 7 0 13 2 50 Bač 384 90 23 4 4 86 9 4 0 1 13 0 6 38 5 0 7 3 51 149 37 25 0 0 37 2 l S, 0 4 1 8 3 0 1 7 5 901 88 2 2 86 5 1 2 1 34 0 5 20 9 0 5 4 997 Pošta-SLO 1 0 0 1 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 998 204 19 9 185 47 16 7 3 26 6 22 25 8 4 19 2 999 1368 SKUPAJ 13200 3529 27 253 7 3276 495 78 102 14 619 21 354 885 203 28 354 123 Odst »tki 15 2 3 0 19 1 11 27 6 1 11 4 4 30. junij 2009 NE PREZRITE - INOVACIJE IN PROJEKTI Prejemniki priznanj za inovacijske dosežke za leto 2008 Igor Blazina, direktor GZS OZ Postojna GZS Območna zbornica Postojna je 9. junija 2009, v okviru druge razvojne konference že sedmič podelila priznanja inovatorjem za njihove inovacijske dosežke. Mag. Igor Blaži-na, direktor območne zbornice je uvodoma izpostavil, »da je z vsakoletnim razpisom za izbor najboljših inovacij v regiji omogočeno inovatorjem, da predstavijo svoje dosežke, ki so plod domačega znanja, in najboljše nagradimo s priznanji. Na ta način želimo vzpodbujati inovativno razmišljanje in dvigati stopnjo razvitosti podjetništva v regiji. V sedmih letih, kar Območna zbornica organizira podelitve priznanj, smo podelili 260 priznanj 185 inovatorjem. Njim gre zasluga in zahvala za ideje, zamisli, izboljšave in rešitve, ki so prispevale k večji uspešnosti podjetij. Z njihovim znanjem, izkušnjami in veščinami so podjetja pridobivala, ohranjala in razvijala konkurenčno sposobnost.« Stanislav Kaluža, predsednik Odbora za inovacije je ocenil, da je bil letošnji razpis uspešen, predvsem pa je pohvalna opazna rast števila prijav inovacij, ki izboljšujejo stanje na okoljsko energetskem področju oz. so trajnostno razvojno naravnana. S tega vidika so zanimive inovativne rešitve, ki neposredno ali posredno odpravljajo ali zmanjšujejo težave povezane z obremenjevanjem okolja ali z energetiko, ali pa znižujejo materialne stroške. Najžlahtnejši zlati priznanji sta prejeli dve podjetji in njihovi štirje avtorji oz. štirje soavtorji. Za obe inovaciji lahko rečemo, da sodita med prebojne inovacije za njihova podjetja. Zlato priznanje so prejeli Kovinoplastika Lož, d. d. iz Starega trga pri Ložu ter avtorja Aleksander Vukovič, Miha Klinar (GIGO design) in soavtorji Miran Mišič, Sašo Gornik, Boštjan Kovač, Aleš Tišler (ostali iz Kovinoplastike) za inovacijo »ARX vievv - univerzalno okensko krilo«. Inovacija je bila podprta tudi s sredstvi EU. Drugo zlato priznanje pa sta prejela avtorja inovacije »Sesalnik za prah Axel - z inovativnimi elementi spoja cevi in vzmetenja prednjega kolesa« Andrej Magajna in Gregor Deurič iz podjetja Kolektor LIV d. o. o. iz Postojne. Obe inovaciji sta zaščiteni vsaka s po dvema svetovnima patentoma. Srebrno priznanje je za inovacijo »EPIC ECO STEBER« (ki je namenjena opažanju gradbenih stebrov in s tem dopolnjuje gradbene opažne sisteme iz steklo-viaknenih kompozitnih materialov) prejela skupina inovatorjev, ki jo sestavljajo avtor Edvard Progar in soavtorice Lori Posega, Karmen Progar in Anabela Šoljič iz podjetja EPIC d. o. o. iz Postojne. Bronasta priznanja je prejelo devet podjetij in 20 posameznikov. Iz podjetja Pivka perutninarstvo d.d. iz Pivke so priznanje prejeli avtorica Ana Penko in soavtorica Nataša Želje za inovacijo »Nadevan piščanec«, ki dopolnjuje program polpripravljene hrane, Kristijan Črle-nec pa za inovacijo »Razkuževanje z ozonom«. Primož Vidmar, Brest pohištvo d.o.o. iz Cerknice, za ino- vacijo »Visoko produktiven kopirni rezkar za okrogle plošče«, Mirjam Dolgan, Plama-pur d.d. Podgrad za inovacijo »Plama-pur nadzorne plošče«, Janez Seleš in Andrej Frank, Frank proizvodnja strojev Valter Frank s. p. iz Gornje Bitnje, občina Ilirska Bistrica, za inovacijo »Transportna tračna krivina po kotom 90°«. Iz podjetja MOST d.o.o. iz Podskrajnika, občina Cerknica so za inovacijo »Linija štiristranskega obreza plošč« priznanje prejeli: avtorji Jože Tomšič (iz Javorja d.d.), Gregor Štembergar, Damjan Baraga in soavtorji Jože Rakuša, Anton Male in Erik Vičič (ostali iz podjetja Most d.o.o.). Podjetje Adept plus, avtomatizacija industrijskih procesov, d.o.o. iz Hrašč pri Postojni je prejelo bronasto priznanje za dve inovaciji: »Multipleksiranje vhodnih signalov na krmilniku stroja«, avtor Aleksander Dolenc, soavtorja Martin Kovač in Tomaž Kaluža ter za inovacijo:»Univerzalna programska rutina v krmilnem programu za vodenje tehnoloških procesov«, avtor Primož Rebec in soavtor Uroš Tomšič. Robert Mramor in Mitja Modic, oba Robert Mramor s.p. Strojno vzdrževanje iz Cerknice, sta bronasto priznanje prejela za inovacijo: »Gorilnik na biomaso«. Diplome so bilje podeljene šestim inovatorjem: Bojanu Ivančiču in Mitji Ivančiču, Daibo Ivančič Franc Danilo s. p. iz Podgrada, za inovacijo »Izse kova nje EPE«, Antonu Maku, Uning d. o. o. iz Unca pri Rakeku, za inovacijo »Stroj za obrez vzglavnikov - GOLF A6«, Robertu Mramorju in Mitji Modicu za inovacijo »Gorilnik na lesene pelete za kotle na olje« ter Vilku Škrabu iz Ilirske Bistrice, za inovaciji: »Zaščita sistema za pripravo tople vode pred pregrevanjem« in »Optimiranje segrevanja vode v hranilnikih tople vode«. Vsem prejemnikom priznanj iskreno čestitamo za inovativne dosežke, z željo, da se jim v skupno zadovoljstvo porodi in uresniči še veliko novih invencij. Ozadje nove razvojne vizije regije Območje občin Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Logatec, Loška Dolina, Pivka in Postojna se ponaša z edinstveno naravno in kulturno krajino. Zaznamujejo ga prostrani gozdovi in tipični kraški pojavi: presihajoča jezera, kraška polja, doline, ponori, vrtače in mnogi drugi. Neokrnjeni prostor daje zavetje številnim ogroženim živalskim in rastlinskim vrstam, zato kar 54 % območja zavzema omrežje Natura 2000. Na površini 1.100 km2 živi 50.000 prebivalcev, kar ga uvršča med najredkeje poseljena območja v Sloveniji. Edinstvene značilnosti območja predstavljajo priložnost za razvoj gospodarstva po načelih trajnostnega razvoja, izkoriščanje energetskega potenciala z izrabo obnovljivih virov energije in nadaljnji razvoj turizma, ki spoštuje in ohranja naravne danosti. Zato so se občine odločile za skupen razvojni koncept, s katerim bodo ob sodelovanju organizacij izjavnega in zasebnega sektorja, kot tudi prebivalcev regije, uresničevale vizijo razvoja na vseh področjih delovanja. Za učinkovito izvajanje skupnega razvojnega koncepta pa je potreben krovni program, ki bo: - predstavljal temelj razvojnim projektom in usmeritvam, - omogočil boljšo prepoznavnost regije na slovenski in mednarodni ravni ter - omogočal povezovanje in sodelovanje različnih deležnikov v regiji (in tudi izven nje). Od junija 2008 do septembra 2009 tako v okviru operacije »Upravljanje z ekoregijo« poteka projekt »Priprava strateških in izvedbenih dokumentov razvoja Notranjsko-kraške ekoregije«. Namen projekta je zagotoviti vsebinsko povezan, širše razvojno usklajen in tržno uspešen strateški načrt razvoja ekoregije. Glavni cilji projekta so: • uskladiti vsebino koncepta in razvojnega pomena ekoregije med vsemi glavnimi nosilci razvoja, • povezati vsa perspektivna področja razvoja v regiji: turizem, obnovljivi viri energije, izobraževanje, podeželje, gospodarstvo/podjetništvo, • pripraviti predlog dolgoročnega sistema upravljanja ekoregije, • doseči podporo in razumevanje projekta med prebivalci regije ter vzpostaviti prve promocijske aktivnosti ekoregije navzven. Zeleni kras: nova znamka in poimenovanje regije Prvi korak pri oblikovanju skupne strategije in vizije regije je določanje znamke, ki predstavlja identiteto regije - kaj je, kaj želi biti, kakšne so njene lastnosti in prednosti v primerjavi z drugimi. Postopek določanja in oblikovanja imena regije je bil sistematičen, dolgotrajen, vanj pa so bili vključeni predstavniki organizacij in posamezniki z različnih področij delovanja. Po usklajevanju številnih predlogov in različic imena so sodelujoči v razpravah menili, da je najbolj ustrezno poimenovanje »Zeleni kras«. Izraz »zeleni« ponazarja en del območja - gozdnatost, hkrati pa tudi usmeritev Žele m kras ZaMisel prihodnosti regije v zeleno, okolju prijazno delovanje. Beseda »kras«, ki sicer res ni v enaki meri značilna za vse občine, pa označuje drugi, kraški del območja, ki oblikuje naravo in hkrati predstavlja razvojni potencial. Ime Zeleni kras torej neposredno poudarja ključno značilnost pokrajine - zeleni kraški svet. Gre torej za kras, ki je zelen (gozdnat) in zato edinstven v Sloveniji. Na osnovi novo določene znamke in imena Zeleni kras je nastala tudi vizualna podoba regije s sloganom: Razvojne usmeritve in projekti Zelenega krasa Zeleni kras predstavlja prvo regijo v Sloveniji, ki spodbuja razvoj celotnega območja na temeljih tradicije in načelih trajnostnega razvoja. To je njena prednost, po kateri se razlikuje od ostalih regij v Sloveniji. Za postopno in uspešno udejanjanje strategije Zelenega krasa so določena štiri prednostna področja. 1. Turizem, ki je prepoznan kot ena najbolj perspektivnih razvojnih usmeritev regije. 2. Kmetijske dejavnosti in dopolnilne dejavnosti na kmetijah so v zadnjem času že pridobile na pomenu. Na celotnem območju Zelenega krasa delujeta dve lokalni akcijski skupini, ki načrtujeta in predlagata izvedbo številnih projektov v podporo Zelenemu krasu, hkrati pa omogočata povezovanje z zainteresiranimi organizacijami in posamezniki preko meja regije. 3. Gospodarstvo je tisti steber, ki bo bistveno prispeval k izboljšanju dodane vrednosti na enoto proizvoda in dodane vrednosti na zaposlenega. 4. Znanje predstavlja skupni imenovalec trem zgoraj navedenim področjem. Razvoj Zelenega krasa je nedvomno v največji meri odvisen od razvoja človeških virov, saj brez znanja ne bo mogoče ustvariti novih, sodobnih produktov in storitev. Upravljanje, ki je zaradi zelo raznolike in razpršene ponudbe predstavljalo še poseben izziv, je bilo zasnovano na podlagi med regijskega sodelovanja med LAS-oma Po poteh dediščine od Idrijce do Kolpe in Društvom za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom ter RRA Notranjsko-kraške regije. Model zagotavlja boljšo širitev znamke na produkte v celotni regiji. Regija Zeleni kras se je odločila, da postane prepoznavna po učinkovitem ravnanju z naravnimi viri in okolju prijaznem delovanju. Javne ustanove na območju Zelenega krasa morajo zato postati primer zglednega okolju prijaznega ravnanja, če želimo doseči pozitiven premik pri okoljski ozaveščenosti tudi pri lokalnem prebivalstvu. Javna uprava se bo zato zato postopoma organizirala tako, da bo postala drugim v regiji zgled okolju prijaznega delovanja na področju ravnanja z odpadki, učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije. S tem bo prispevala k temu, da regija Zeleni kras postane prepoznavna po okoljski učinkovitosti. NE PREZRITE - GOSPODARSTVO 30. junij 2009 5 Gospodarstveniki za razvoj regije po načelih trajnostnega razvoja RRA NKR in OZ Postojna....... \ Aorganizaciji GZS - Območna V zbornica Postojna in RRA No-tranjsko-kraške regije je v torek, 9. junija, potekala 2. razvoja konferenca, na kateri so gospodarstveniki in predstavniki ostalih institucij iz regije razpravljali o uresničevanju nove razvojne vizije Zelenega krasa in možnostih, ki jih prinaša ter podelili priznanja za najboljše inovacije v regiji za leto 2008. Razvojne konference, ki jo je letos drugič, tokrat v sodelovanju z RRA Notranjsko-kraške regije, organizirala GZS - OZ Postojna, so se udeležili vsi pomembnejši gospodarstveniki iz regije. V razpravi so poskušali podati odgovore na vprašanja kot so: kakšne izzive prinaša za gospodarstvo nova razvojna vizija znamke Zelenega krasa, kakšne so morebitne ovire, katere storitve in produkte bi lahko tržili pod skupno znamko Zeleni kras ter kako zagotoviti učinkovito upravljanje te znamke. »Zgodba o Zelenem krasu se dotika vseh nas, zato iskreno upam, da bomo uspeli izkoristiti vse priložnosti, ki nam jih nova znamka ponuja«, je v uvodu razvojne konference poudaril mag. Igor Blažina, GZS OZ Postojna. Njegove misli je nadaljevala državna sekretarka Službe vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, Meta Vesel Valentinčič, ki je med drugim izpostavila, da tvorci nove razvojne vizije Zeleni kras orjejo ledino, ki bi lahko predstavljala primer dobre prakse tudi širše, saj predstavlja pomemben korak k povezovanju širšega kroga interesov lokalnega oz. regionalnega razvoja. Nova pokrajinska zakonodaja pa naj bi, po besedah državne sekretarke, omogočila boljši in lažji razvoj regij. Dr. Lučka Kajfež Bogataj, klima- tologinja, je prisotne gospodarstvenike nagovorila s provokativnim vprašanjem: »Kakšno mešanico blaženja, prilagajanja ali trpljenja si bomo v prihodnje kot država ali regije izbrali?«. V Sloveniji se namreč zmanjšuje delež rabe obnovljivih virov energije, zato, tako Kajfeževa, »niti po pomoti ne bomo dosegli katerega od Kjotskih ciljev«. Razpravljavce je izzvala s trditvijo, da »BDP nima nič skupnega s srečo, kakovostjo življenja in ekonomsko blaginjo, pri čemer bo neizpolnjevanje Kjota Slovenijo vsako leto stalo 25 milijonov evrov - to pa predstavlja sredstva, ki bi omogočila pet let razvoja regije kot je Notranjsko-kraška«. Mag. Boštjan Požar, RRA Notranjsko-kraške regije, je predstavil novo blagovno znamko Zeleni kras in povedal, da je bila nova blagovna znamka potrjena že na svetu regije in od katere pričakujejo dvig dodane vrednosti v tem okolju. »To ni turistični ali naravovarstveni program, temveč razvojni proces, ki ne gre na škodo narave in kakovosti bivanja«, je izpostavil Požar in dodal, da Notranjsko-kraška regija s projektom upravljanja z ekoregijo presega lokalne okvirje in predstavlja temelj nadaljnjega trajnostnega razvoja. Gospodarstveniki so v razpravi pozdravili projekt, saj so ga videli kot zaokroženo zgodbo in, kot se je izrazil direktor Pivka Perutninarstvo, Janez Rebec, v njem vidijo dobro osnovo za prehrambeno industrijo, pri čemer lahko znamka daje dodano vrednost pri zaupanju potrošnika v proizvod. V razpravi so izpostavili tudi priložnost za razvoj turizma, pri čemer se zavedajo, tako Jure Požar, direktor Hotela Šport, »da bo ob sodelovanju potrebnih tudi veliko kompromisov«. Prav OBRT IN MALO GOSPODARSTVO skupna identiteta in sodelovanje se zdita bistvena tudi predstavnikom LAS-Društvo za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom. Priložnosti, ki so jih izpostavili pa se nanašajo tako na sonaravni razvoj pri gradnji, rabi obnovljivih virov energije, kot tudi na področju razvoja podeželja. Župan Pivke, Robert Smrdelj, je gospodarstvenike pozval, naj tudi sami uporabijo novo blagovno znamko in jo poskušajo kar najbolj učinkovito spraviti v življenje. »Tudi takšni t.i. »mehki« razvojni projekti lahko dajo osnovo novemu razvojnemu zagonu«, je še dejal župan Smrdelj, čigar razmišljanje je usmerjeno v nove pokrajinske strukture, ki jih sedaj nadomeščajo, kolikor lahko, regionalne razvojne agencije, znotraj katerih pa je potrebno doseganje soglasja med vsemi občinami za različne projekte. Ob zaključku razvojne konference so poudarili, da regija ima potenciale in odgovore na vprašanje kako te potenciale izkoristiti, v kolikem času pa se da posamezne projekte in ideje uresničiti, je odvisno od lastnega truda in povezovanja, pri čemer bi lahko izkoristili prav novo blagovno znamko Zeleni kras. Ob koncu dogodka so bila podeljena tudi priznanja regijskim inovatorjem za leto 2008. 35 inovatorjev je na 7. razpis GZS OZ Postojna prijavilo 17 inovacij. Najvišji Zlati priznanji sta letos prejeli inovaciji iz podjetij Kovinoplastika Lož d.d. iz Starega trga pri Ložu in Kolektor Liv d.d. iz Postojne. Alenka Penko. 2. NACIONALNA BORZA DELA V GOSTINSTVU IN TURIZMU IN MEDNARODNI ZAPOSLITVENI SEJEM V okviru letošnjega 56. Gostinsko-turističnega zbora Slovenije bo 21. oktobra potekala v Mariboru 2. nacionalna borza dela v gostinstvu in turizmu. Osrednja pozornost bo namenjena multimedijskim predstavitvam podjetij in individualnim razgovorom predstavnikov podjetij s potencialnimi sodelavci. Podjetja bodo imela možnost predstavitve na razstavnem prostoru, pri čemer bodo sodelujoči sami določili čas in način predstavitve.Ob začetku 2. nacionalne borze bo organizirano srečanje vseh udeležencev na strani ponudbe dela. V povezavi s tem bo organiziran kratek posvet in predstavljen program dogodka, tekom dneva pa še organiziran ogled dogajanja na 56. GTZ, kjer si boste lahko ogledali različna tekmovanja dijakov srednjih šol za gostinstvo in turizem. Naslednji dan, 22.10.2009 pa bo v organizaciji Zavoda RS za zaposlovanje potekal Mednarodni zaposlitveni sejem. Poseben poudarek bo namenjen dejavnosti gostinstva in turizma. V ta namen bo organizirana »Gostinsko-turistična ulica« na kateri boste lahko prav tako brezplačno predstavili svoje zaposlitvene potrebe. Razstavljavci bodo imeli na voljo stojnico opremljeno z nazivom razstavljavca, dovodom električne energije in dostopom do brezžičnega Interneta. V kolikor vas sodelovanje zanima, je potrebno poslati prijavnico do 14.8.2009. Več informacij, prijavnice in naslovi kontaktnih oseb so na voljo na zbornici. OTRANS, ISKALNIK PREVOZOV IN TOVOROV Evropski portal - Iskalnik prevoznikov in tovorov, predstavlja mesto ponudbe in povpraševanja na Internetu. Portal je namenjen ponudnikom tovorov in prevoznikom. Dostopen je stalno ( 24 ur na dan, 365 dni na leto). Uporaba je enostavna, navodila in uporaba pa v slovenskem jeziku. KOLUMNA______ Poslušaj kaj ti govorim, ne glej kaj delam Vojko Tomšič, Jasen. /^e bi živel v Ameriki ali Avstraliji in bi prebiral vsakoletni intervju z V—županom občine Ilirska Bistrica, bi sveto verjel, da je to eden izmed najbolj razvitih delov Slovenije. Vendar živim v bistriški občini in se skoraj vsak teden peljem proti Ljubljani. Če je bila še deset let nazaj Pivka vas v primerjavi z Ilirsko Bistrico, potem je danes že pred nami. Enaka slika se mi pojavi, če se peljem proti Kopru. Nepomembna vas Kozina je po industrijski razvitosti in urejenosti že deset ali več let pred Ilirsko Bistrico. Zato sem prišel do spoznanja, da enostransko naštevanje narejenih kanalčkov, ali delčkov cestišč, še ne pomeni razvoja. To je tako kot bi povprečni državljan opazoval slovenske skakalce v daljino, ki kot za šalo dosegajo dolžino 7 m in celo nekoliko več in se čudil njihovim dosežkom. Vendar, če primerjamo svetovne skakalce v daljavo, ki dosegajo 8 m in več, potem so dosežki naših skakalcev prav klavrni. Prav tako so dosežki Šenkinca v primerjavi z župani povprečnih slovenskih občin klavrni. Po razvoju se ne približujemo srednje razvitim občinam, temveč na repu padamo k slovenskemu dnu. Po skoraj sedmih letih Šenkinčeve vladavine, iz njegovega intervjuja lahko razberemo, da še ni dojel, daje na oblasti, temveč se še vedno obnaša kot »opozicijski veljak«, ki kritizira nekoga, ki ga ni, kako mu meče kolena pod noge. V vseh teh letih, je iz parlamentarne demokracije razvil monarhijo in sebe postavil na mesto monarha. Tako sam prejema pošto, izdaja odločbe, je na izdane odločbe hkrati pritožbeni organ, projektira infrastrukturo in je hkrati nadzornik, popravlja »napake« komisij itd.itd. Seveda je odveč povedati, da za omenjena opravila nima ne formalne usposobljenosti in pooblastil, še manj delovnih izkušenj. Kot dobri stari monarhi, si je omislil celo svoje glasilo, v katerem poveličuje svoje delo. Mimogrede povedano je »šenkincevo trobilo« na nivoju CICIBANA. Seveda je v njem glavna atrakcija on sam, nekoliko manj njegova simpatija, vse ostalo, pa je nepomembno. Pri naštevanju opravljenega dela v isti sapi našteva tudi projekte na papirju, tako da dobi bralec občutek, kot da je to že narejeno. Med drugim tudi popolnoma nepotrebne študije kot so razvoj turizma na bistriškem, razvoj kmetijstva na bistriškem, razvoj turizma na Mašunu, idejna zasnova turizma na Mašunu ipd. Vse študije izvajajo institucije od drugod. Ker je čas pokazal, da so popolnoma nepotrebne, se postavlja vprašanje, kaj je z njimi Šenkinc plačeval izvajalcem? Seveda se ne izogiba tudi lažem, Tako vehementno laže, da 1.000.000,00 EUR za kanalizacijo Hrušica ni izgubljen. Ta denarje seveda izgubljen, saj se bi lahko drugo leto občina prijavila z kanalizacijo za drugo vas. Niti z besedo ne omeni nedokončanih del. Tako je porabil kopico občinskega denarja za industrijsko cono med Lesonitom in mostom pri Tušu. V sedmih letih ni prodal niti m2 zemlje. Takšnega roka, SEDMIH let, svet ne pozna. Veliko denarja je porabil tudi za stanovanjsko sosesko TOK. Tudi tu se ni premaknilo niti za mm. Istočasno, pa seje v gneči zgradil stanovanjski blok na Prešernovi. Tudi iz kmetijske zadruge, ki jo je tako velikopotezno oznanjal pred 5 leti ni nič. Ker dve obstoječi zadrugi nista bili politično pravi je ustanavljal tretjo. Potencialni člani so celo polagali po 2.000,00 DEM vložka, vendar ne zadruge, ne zeljarne ne klavnice še danes ni. Za famozni znesek cca 25.000,00 EUR (seveda občinskega denarja) je kupil tudi bivšo brivnico na placu. Kaj to občina potrebuje, ve verjetno on sam. Kdorkoli se le malo spozna na gospodarstvo, potem z lahkoto ugotovi, da je Šenkinc pravi grobar gospodarstva. V vseh 7 letih ni zagotovil niti m2 zemlje za izgradnjo gospodarstva, predkupno pravico za zemljišča in stavbe izkorišča za omejevanje gospodarstva, pojavlja se celo kot konkurenca domačim gospodarskim družbam, vse razpise prireja tako, da onemogoči prijavo in konkuriranje domačim podjetjem. O tem in povezavi z podjetji iz Ajdovščine v naslednji številki. Kdorkoli se le malo spozna na gospodarstvo, potem z lahkoto ugotovi, da je Šenkinc pravi grobar gospodarstva. 6 30. junij 2009 NE PREZRITE - TUDI VASE MNENJE ŠTEJE »Olepšan spomenik« I.T. ••••• Tudi to je odraz današnje mladine. Kaj jih je vzpodbudilo, da so si pred osnovno šolo, kjer je spomenik postavljen privoščili neslano šalo lahko le ugibamo. So si le krajšali dolgočasen dan ali iskali svojo osebno potrditev v želji biti viden, na nepravi način ? In če je to drugo razlog, upam, da bo kdo prepoznal njihovo stisko in nemoč, ker se bodo v nasprotnem primeru take in podobne, če ne hujše akcije današnje mladine nadaljevale in postajale vedno bolj dramatične. Jih bomo sposobni slišati in ustaviti ? Mogoče bi se vsi odrasli preden pokažejo s prstom na krivca morali najprej zavedati, da so za »podivjano mladino« odgovorni predvsem tisti, ki so na kakršen koli način prispevali k vzgoji in oblikovali družbene odnose, tudi v družini. To ni samo črni scenarij moje domišljije »... tjeta, če n grš vn, te bom odnjsu, boš vidla jebemti...« Np. Moj dom že 95 let stoji nasproti Sokolskega doma. Vse je bilo o.k., dokler se ni v kletne prostore S.D. vselil MKN2. Tedaj so se spremenile okoliščine bivanja v naši soseski. Prisiljeni smo poslušati vsiljive enolične zvoke bobnov, glasbo, ki ni podobna glasbi, na neznanih instrumentih. Poleg tega, ko se razvnamejo mlade strasti, parajo nočni mir vreščeči glasovi deklic - moram reči, da so fantje v primerjav i z njimi dokaj milejši - in v sivih jutrih se po ulicah razlezejo tavajoče sence mladoletnikov, ki iščejo svoj dom in toplo posteljo, da se spočijejo od naporov pretekle noči. Ne morem opisati, kakšna čustva me obidejo, ko uzrem te tavajoče, cikcakajoče sence.To so vendar otroci, imajo starše. Kje pa so starši? V petek, 12.6. so mladi organizirali »prireditev«. Prireditev seje v svojem največjem razmahu razlezla vsepovsod po bližnji okolici. Ob 2. uri ponoči sem prosila 113 za pojasnilo, kaj se dogaja v MKN2? Da je vse v redu, da je prireditev dovoljena do 3. zjutraj. Na Krajevni skupnosti niso zanjo izdali soglasja, prav tako ne na Upravni enoti. Torej je dovoljenje izdala policija. Sem naivna ali neumna, ali si narobe tolmačim zakon o hori legalis za mladoletnike? Kako je s točenjem alkohola? In do kdaj bomo stanovalci soseske na Bazoviški morali prenašati hrup in vreščanje do jutranjih ur? Ne nazadnje, kje ste, starši teh (ubogih) otrok? Pred sedemnajstimi leti sem se samo jaz preganjala naokrog z namenom, da zaščitim svoja otroka pred takšnim načinom življenja. Pozneje sem opazila še enega od očetov, ki je zaskrbljen zrl na vogalu sokolskega doma, ali bo kje ugledal svojega sina. Torej sva bila le dva osamljena starša na bregu reke, na drugem bregu so bili vsi ostali... <------------------------------------—_____________________________________J Opravičilo V prejšnji številki Snežnika je bil objavljen članek Alpsko mleko - počasni ubijalec. Ljubljanskim mlekarnam se opravičujem, ker sem navedla njihovo blagovno znamko, čeprav članek govori splošno o trajnem mleku, ki se prodaja pod različnimi blagovnimi znamkami, ne samo pod blagovno znamko Ljubljanskih mlekarn. Tamara Urbančič Popravek V članku iz pretekle številke: Oldtimer klub Postojna, sem napačno poimenovala na začetku prvega pobudnika ustanovitve kluba. Prvi pobudnik ustanovitve Oldtimer kluba Postojna je g. Leopold Frank. Za napako se opravičujem. Suzana Vidmar BbezuBuiipj njgaipod eu efusmjzj duppBpp 8£T - 6Z8 - TPO -PUjS/g ‘"‘Movao + ooiod ■ ‘iiQ3bi>i vn vrvaoud - s/ajos u/ efupejgA ‘ efepojd jodov 0009 Q/Z BA3fjoiqag muzo An ui wudo}sez armIbu Bmpt II A JdSI/UdS Ul J9}U0[/\I X/*. GOSTILNA s prenočišči Sr l < M l i' Ema Deželak s.P. Dolenje 64, 6254 Jelšane tel.: +386 (0)5/71-42-648. GSM: +386 41 147 657 J* • -T, 'r & 3 11 ..| d.o.o. PEKARNA B1STRC SVEŽI KRUH, BUREK, KROFI, SLAŠČICE... (§ ° 24) Parlament namesto risank Valenčič Matija, Gregorčičeva 7 A ••••• Dragi bralci ta mesec sem se vam hotel opravičiti oz. poslati samo opravičiloma se vam bom izneveril in ne bo moje kolumne, ker sem v intenzivni negi in ne morem pisati. Prekleti AHIL po katerem so imenovali to tetivo katera se mi je pretrgala in sem pristal v bolnišnici, ampak duša mi vseeno ni dala miru. Povem vam, da to so, saj bi rekel Kristusove muke, ker pa ne verjamem vanj bom rajši rekel TANTALOVE, zato se dragi bralci pazite tega. Naj se ob enem zahvalim, moji potrpežljivi ženi katera me prenaša in neguje, saj tu imam srečo. Pa pustimo moje fizične bolečine katere človek včasih lažje prenaša kot druge neumnosti, vrnimo se k bistvu članka. Pa naj mi še kdo reče, da ta naš Snežnik ni vsestranski, v prejšnji številki sem prebral celo porno članek, hlače dol, pardon kapo dol, uredniškemu odboru namreč. Poglejte dragi bralci, jaz imam dva krasna nadpovprečno inteligentna sinova, prvi je že dolgo novinar oz. dopisnik iz vseh mogočih držav. Njegov prvi znak inteligence se kaže že v tem, da se je že zdavnaj obrnil proti Slovenski politiki in se popolnoma strinjam z njim, ampak to bom prepustil njemu. Drugi sin komaj devet leten, že v vrtcu je znal pisati, računati in brati, to naši biki tam gori še danes ne znajo. Pa pojdimo k pojasnitvi naslova. Kadar ni na TV slučajno risank mu obrnem program na nacionalno TV 2 in gledava parlament in se nasmejeva do solz - on jih primerja z Butalami in prav nič ne zgreši,edini ki se mu dopade je Plemeniti in tudi tu ima prav. Včeraj sva gledala izid Evropskih volitev, zdaj smo v Evropo poslali zopet belo gardo, pa saj to me toliko ne zanima, zanimiva je udeležba. Kaj mislite dragi bralci kdo je volil? Povem vam kdo, nekaj starih tercijalk, ki so šle od maše in nekaj zakrnelih še živečih starih domobrancev. Pametni Slovenci so bili doma, zavedni Slovenci namreč. Pa še k njihovem pojasnilu udeležbe. Če pada dež in je udeležba majhna so ljudje rajši doma, če sije sonce gredo ljudje v hribe, če je udeležba malo večja so prišli volivci na volišča, ker pada dež, če sije sonce in je udeležba zopet malo večja so prišli volivci, ker je lepo vreme zopet otroški smeh mojega zlatega sinka se razlega po naši dnevni sobici ha ha ha....Res je bila včeraj pametna izjava Plemenitega, daje še 20 odstotkov Slovencev še norih. Bralci, pa saj ni čudno kaj vse danes izbruhajo naše fakultete in še višje institucije. Sam sem imel priliko doživeti, navedel bom samo dve cvetki. Zalotim sodnico, ki si sama obmetava hišo in jo opozorim jo naj to prepusti Šiptarjem, odgovori mi, da to če zmorejo oni zmore tudi sama. Pustim jo na miru, zvečer pelje deset samokolnic ometa v bližnjo jamo, naslednji dan ne boste verjeli pridejo Šiptarji. Druga cvetka, obiščem Magistro, ki danes kotira visoko v Slovenskem plačilnem razredu, vidim,da prazni štirno z vedrom. Podučim jo, da se da to rešiti z dolgo gumijasto cevjo, nalijem vodo v cev ter spustim vodo po bregu, midva greva v hram pit, ta čas se je Štirna izpraznila, ona me gleda kot tele v nova vrata in se čudi kot človek, ki si ga zavezal v vrečo in ga zdaj ven kličeš in se sprašuje kako mi je to uspelo. Dragi bralci pri prvi cvetki te ta osebek lahko ne krivega ne dolžnega za 20 let spravi v ječo, pri drugi cvetki ti osebek meša, ustvarja in dodeljuje nevarna zdravila, toliko v premislek, ocenite sami. No pa pojdimo lepo naprej. Pri naslednjih volitvah, namesto raznoraznih bedastih plakatov in jumbo plakatov, naj si naši biki ogledajo Dantejevo Božansko komedijo in pred volišča obesijo slogan, katerega je Dante napisal pred vrati pekla: VI, KI VSTOPATE OPUSTITE VSAKO UPANJE. Odkril sem tudi čudežno rešitev za ubogi Darfur,ne samo za Darfur za celo Afriko v roku enega dne. Ker sem se mnogokrat nahajal v večnem mestu RIM poznam njegovo vsako uličico, obiskal sem vse njegove znamenitosti, ker sem pač imel časa na pretek, obiskal nisem samo največje korporacije na svetu, kajti to je proti mojim načelom, ta korporacija se imenuje VATIKAN. To je največja svetovna možna prevara, no in tu je rešitev Afrike. Ne nam navadnim smrtnikom pošiljat položnice za Darfur. Vatikan naj odpre zlata par ton težka vrata njegove zakladnice in Afrika bo rešena kot sem dejal v roku enega dne, če pa bi slučajno zmanjkal kakšen e uro, kar težko dvomim, naj vsi ljudje, ki hodijo k maši en dan namesto farju darujejo njim - Afričanom namreč pa vam garantiram, da bo vse pokrito. Pa nasvidenje v naslednji križarski vojni, v imenu boga seveda. SMRT FAŠI2MU SVOBODA NARODU IRENA KOŽMAN ,.P. 6250 IU BISTRICA, Cankarjeva 8 &***** m . . . __ _____ . 05/71-45-059 NOVA kolekcija ženskih in moških hlač ELKROJ Zimske bunde za hladne dni - UGODNO Za posebne priložnosti kreacije domače oblikovalke MOJCE CELIN Kvalitetno spodnje perilo za njo in njega italijanskega proizvajalca COTONELLA Majčke ■ T-SHIRT- Mehkoba perila, ki “dihajo z kožo”, namenjena je vsem, ki želijo vsakdanjo kakovostno brezšivno lagodnost za ugodno ceno Nakit BR0SWAY izdelan iz antialergijskega kirurškega jekla, obogaten z 18-karatnim zlatom NOVO NOVO NOVO NOVO NE PREZRITE - 20. RAZSTAVA DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ 30. junij 2009 7 Dobrote slovenskih kmetij Brštulin banda, Harije. \ /ponedeljek, 25. maja je zaprla vrata jubilejna razstava Do-V brote slovenskih kmetij, ki sojo po že ustaljeni navadi družno pripravili Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Mestna občina Ptuj in Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj. Častni pokrovitelj tokratne razstave je bil dr. Milan Pogačnik, minister za kmetijstvo in prehrano RS, kije ob tej priložnosti zapisal:« Tradicionalna razstava dobrot s slovenskih kmetij, ki prikazuje stoletno izvirno kulinarično ponudbo našega podeželja, se letos lahko pohvali z okroglim, že dvajsetim jubilejem. Kot osrednja predstavitev s svojim poslanstvom in s številnimi sodelujočimi bistveno prispeva k dvigu kakovosti naše kulinarične ponudbe. Hkrati ozavešča potrošnike o pomenu prehrambene kulture kot pomembne sooblikovalke kakovostnega življenja in slovenske identitete. Bogata dediščina kulinarične kulture, tesno povezana z družinskim izročilom, dediščino šeg in navad kmetov ter drugih prebivalcev slovenskega podeželja je izjemna osnova za oblikovanje sodobne slovenske kulinarične ponudbe. Kulinarika slovenskega podeželja postaja tudi ob pomoči ukrepov Programa razvoja podeželja 2007-2013 vse bolj pomembna tržna Srečko Sanabor sodeluje na razstavi Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju od leta 7 995 dalje. V tem času je prejel šest znakov kakovosti in nešteto priznanj za dobrote, ki jih pridelujejo in predelujejo na kmetiji Sanabor v Harijah. niša.« Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano spodbuja dopolnilne dejavnosti na kmetiji, kar ugodno vpliva na rast kmetij z dopolnilno dejavnostjo in s tem povečanje kmetij, ki predelujejo hrano na tradicionalen način, na kar gotovo vpliva tudi tradicionalna razstava »Dobrote slovenskih kmetij«. Ministrstvo celovito podpira omenjeno tržno nišo, saj se zaveda njenega pomena pri razvoju podjetništva, zviševanju dohodkov in promociji enakih možnosti na podeželju. V dvajsetih letih organiziranih razstav Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju je uresničena želja, da so izdelki gospodinj in gospodarjev postali prepoznavni po kvaliteti in zunanjem izgledu.Vtem času je bilo podeljenih nešteto bronastih, srebrnih in zlatih priznanj ter 400 znakov kakovosti za trikrat zapored osvojeno zlato priznanje. Številna priznanja in znaki kakovosti so v tem času romali tudi v našo občino. V letošnjo številno družino nagrajencev ( 871) pa so se zapisali:družinska kmetija Štemberger iz Vrbice, ki je prejela zlato priznanje in znak kakovosti 2009 za kozji namaz z olivami, zlato priznanje za kozji namaz s peteršiljem in česnom, zlato priznanje za sirarsko kozjo skuto in zlato priznanje za sveži kozji sir, Saša Boštjančič iz Čelj, dobitnik srebrnega priznanja za Brkinsko slivovko in zlatega priznanja za žganje iz jabolk ter Srečko Sanabor iz Harij, prejemnik dveh zlatih priznanj v skupini S-Suho sadje in sicer za jabolčne krhlje in suhe slive. Po tradiciji se na razstavi vsako leto predstavi ena izmed slovenskih pokrajin. Letos je bila to Savinjska s Koroško, kljub temu nam je s pomočjo g. Srečka Sanaborja uspelo, da smo se uvrstili v osrednji sobotni program, v katerem so poleg naše skupine nastopila še Suški oktet iz Avstrijske Koroške in Ljudske pevke PD Ruda Sever Go-ričnica .Vsem dobitnikom priznanj iskreno čestitamo, posebej našemu vaščanu in sponzorju Srečku Sanaborju ! Mirjam Furlan, Kmetijska svetovalna služba.... Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je v sodelovanju z mestno občino Ptuj in z vsemi enotami Kmetijske svetovalne službe po Sloveniji organizirala tradicionalno, tokrat že dvajseto razstavo DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ.Potekala je v času od 22. do 25. maja 2009 v prostorih minoritskega samostana na Ptuju. Iz vseh koncev Slovenije in zamejstva so kmečke gospodinje in gospodarji prijavili na ocenjevanja kar 1.078 izdelkov. Strokovne komisije so za ocenjene izdelke podelile 375 zlatih, 287 srebrnih in 209 bronastih priznanj, ter 56 znakov kakovosti. Znake kakovosti prejmejo izdelki oziroma njihovi izdelovalci, ki trikrat zapored osvojijo zlato priznanje. Med nagrajenimi so bili tudi trije nagrajenci iz naše občine, kateri so prejeli: - Boštjančič Sašo iz Čelij zlato priznanje za jabolčno žganje in srebrno priznanje za brkinsko slivovko - družinska kmetija Štemberger iz Vrbice štiri zlata priznanja - za kozjo sirarsko skuto, sveži kozji sir, kozji namaz z dodatki česna in peteršilja, ter kozji namaz z olivami, - Sanabor Srečko iz Harij dve zlati priznanji - za suhe slive in jabolčne krhlje Družinska kmetija Štemberger iz Vrbice je letos že tretjič zaporedoma prejela zlato priznanje za kozji namaz z olivami in za to prejela posebno priznanje - znak kakovosti za kozji namaz z olivami. Dobljena priznanja pričajo o izredni kakovosti izdelkov, katere izdelujejo na naših kmetijah in jih velja poskusiti. Vsem dobitnikom priznanj iskrene čestitke! Tonjo Janežič ••••• Pred 20 leti je pobudo za organizacijo prve razstave »Dobrote slovenskih kmetij« dalo Turistično društvo Ptuj. K sodelovanju so takrat povabili Občino Ptuj in Republiško upravo za pospeševanje kmetijstva, medtem ko je Kmetijsko svetovalna služba Ptuj postala glavna in odgovorna nosilka projekta.. Če je organizatorje prvih razstav vodila želja, po spodbudi povezave med turizmom in kmetijstvom si je Kmetijsko svetovalna služba prizadevala , da bi prireditev pozitivno vplivala in spodbujala razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Minister za kmetijstvo,gozdarstvo in prehrano dr. Milan Pogačnik je 22.05.2009 v Minoritskem samostanu na Ptuju z besedami: »Prireditev z 20 letno tradicijo, ki prikazuje stoletno izvirno kulinarično ponudbo slovenskega podeželja, je rezultat dobrega sodelovanja slovenskih kmetij in Kmetijske svetovalne službe Slovenije. Kot osrednja predstavitev s svojim poslanstvom in s številnimi sodelujočimi bistveno prispeva k dvigu kakovosti naše kulinarične ponudbe. Hkrati ozavešča potrošnike o pomenu prehrambene kulture kot pomembne sooblikovalke kakovostnega življenja in slovenske identitete,« odprl 20. razstavo »Dobrote slovenskih kmetij«. V nadaljevanju je poudaril, da Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano celovito podpira tržno nišo, ki jo predstavlja predelovanje hrane na tradicionalen način. V t.i. shemah kakovosti so lahko kot »Dobrote z naših kmetij« označeni kmetijski pridelki in živila, ki so pridelana in predelana na kmetiji po receptih značilnih za kmečke izdelke, z uporabo pretežnega dela lastnih surovin oz. surovin iz lokalnega okolja. Kmetje, ki predelujejo lastne surovine po tradicionalnih postopkih, so tako dobili ustrezno ekonomsko mesto, saj naj bi s tem tudi na razumno mero omejili industrijski način predelave na kmetijah »Z uvedbo te sheme je potrošnikom zagotovljena večja preglednost trga z živili, ki izvirajo z naših kmetij,« je še dejal. Razstavljavce in obiskovalce je pozdravil tudi predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Ciril Smrkolj. Kot glavni organizator prireditve seje med drugim zahvalil vsem obiskovalcem in ljubiteljem pridelkov z naših kmetij, ki se zavedajo dejstva, da kmetijstvo prideluje kakovostno hrano, ohranja obdelano krajino in skrbi za tradicionalne običaje, našo dediščino ter identiteto slovenskega naroda. Popoldne pa si je na povabilo KGZS razstavo Dobrote slovenskih kmetij ogledala tudi delegacija kanadskega senata na čelu s predsednikom senata Noelom A. Kinsello. Gostje iz Kanade so bili nad razstavljenimi izdelki navdušeni, tako da so kasneje v razgovorih z vodstvom KGZS izrazili željo po tesnejšem sodelovanju med Kanado in Slovenijo tudi na kmetijskem področju. V slovenski kmetijski politiki postaja razvoj podeželja vedno bolj pomembno področje. Razvijanje izdelkov in prodaja le teh v okviru dopolnilnih dejavnosti na kmetijah pa predstavlja eno od tržnih možnosti. Kakovost izdelkov, ki se potrjuje na ocenjevanjih dobrot je v veliko pomoč slovenskim kmetijam. Da bi nagrajene dobrote ostale prepoznavne v celotnem slovenskem prostoru skozi vse leto so organizatorji razstave razvili znake kakovosti v obliki nalepk, s katerimi kmetije lahko svoje dobrote označijo. Namen takega označevanja dobrot je povečati prodajo in promocijo dobrot. Zaščitena blagovna znamka Dobrote slovenskih kmetij postaja vedno bolj prepoznavna. Organizatorji izvajajo promocijsko prodajne prireditve na sejmih, na Pogačarjevem trgu v Ljubljani, v sklopu prireditev Podeželje v mestu in v večjih Mercatorjevih centrih širom po Sloveniji. Z leti razstava pridobiva na svojem obsegu in se temu primerno širi na mnogih področjih. Odlikuje jo bogat in pester kulturni program, predvsem na ljudsko tematiko. Poudarek na razstavi ima vsako leto pokrajina, ki se v sklopu razstave predstavi obširneje. Razstava je z leti pridobila tudi mednarodni značaj, saj svoje izdelke na razstavnem delu in na stojnicah predstavljajo tudi kmetije iz sosednjih držav. Na razstavi se razvija tržni del dobrot in sejemska dejavnost, v okviru katere pridelovalci predstavljajo svoje izdelke domače obrti. Razstavljene dobrote je na dvorišču minoritskega samostana v sklopu vsake razstave na stojnicah mogoče tudi poizkusiti in kupiti. V času trajanja razstave so organizirane različne okrogle mize in posveti, katerih aktualne teme se nanašajo na dopolnilne dejavnosti na kmetiji in razvoj podeželja. Organizatorji želijo na prireditvi združiti in zbližati čim več ciljnih skupin ljudi s poudarkom na razstavljavcih, obiskovalcih, potencialnih kupcih dobrot s kmetij, ter vsem ostalih, ko Ptuj ob razstavi obiščejo tudi zaradi njegove bogate kulturno zgodovinske dediščine. V petek 22.05. po otvoritvi 20. razstave Dobrot slovenskih kmetij se je na Ptuju sestal tudi Odbor za razvoj podeželja in dopolnilne dejavnosti pri KGZS. Poleg članov Odbora za razvoj podeželja in dopolnilne dejavnosti se je seje udeležila tudi Evropska poslanka dr. Romana Jordan Cizelj. Članice in člani Odbora za RP in DD so se seznanili z zakonskimi podlagami za dopolnilne dejavnosti na kmetijah. V razpravi so člani ugotavljali , da se kažejo potrebe po potujočih klavnicah, zato Odbor predlaga UO KGZS , da apelira na vse pristojne službe, da v čim krajšem času pripravijo zakonske osnove za opravljanje dejavnosti potujoče klavnice. Pri razpravi o obsegu turistične dejavnosti na kmetijah pa so člani odbora bili mnenja, da je potrebno pridobiti med drugim tudi mnenje Društva turističnih kmetij Primorske na podlagi katerega bi skupaj z ostalimi pripombami strokovna služba KGZS pripravila lahko strokovno podlago. Na prejšnji seji Odbora je bil podan tudi predlog za izboljšanje učinkovitosti dela svetovalk za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti. Strokovna delavka KGZS je članom Odbora opisala organiziranost ter delo in naloge svetovalcev za delo s kmečko družino in dopolnilne dejavnosti. Člani Odbora so pohvalili delo omenjenih svetovalk in svetovalcev in se vsi po vrsti strinjali, da strokovno pokrivajo preširoko področje in bi se morali specializirati za posamezne dopolnilne dejavnosti. V soboto, 23.05.2009 je na prireditvi ob razglasitvi rezultatov in podelitvi priznanj za mesne izdelke, vina,suho sadje,sokove, olja, sadna vina marmelade, konzervirano ze- lenjavo in žganja sodelovala tudi Brštulin banda iz Harij. Vsem dobitnikom priznanj iskreno čestitam ! 8 30. junij 2009 NE PREZRITE - PODEŽELJE V MESTU Podeželje v mestu -pridelano in ponujeno z ljubeznijo Alenka Penko ••••• Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije od leta 2005 dalje prireja tradicionalne prireditve »Podeželje v mestu«, ki predstavljajo most med mestom in vasjo. Glavni namen prireditev je predstavitev in promocija raznolikosti ponudbe slovenskih kmetij po posameznih regijah. Obiskovalcem se z njo odpira možnost nakupa kakovostnih domačih pridelkov, članom zbornice pa ponuja možnost predstavitve in prodaje izdelkov, pridelkov ter dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. In kaj je pravzaprav kakovost ? O njej razmišlja ga. Jožica Krašovec takole: » Kakovost je skupek nenapisanih pravil, kot pri kruhu mehkoba, topnost v ustih, posebej skorje in posebej sredice, oblika, okus, zapečenost...? Sodobni človek v dobrotah kmetij išče zdravje, pristnost, povezanost z zemljo, naravo, morda z domom, s toplino, z domačnostjo in druge Verjamemo, da tudi v Ljubljani v tem času cvetijo takšne »morjte«, a ne dišijo enako kot naše. Zlatka (Primc) in Magda ( Ujčič) sta jih nekaj ducatov nabrali zjutraj, ko so bile še rosne, da so čim dlje ohranile vonj po naših Brkinih. vrednote, ki jih ob tonah kvalitetnega kruha ne čuti več. Ali ni v današnjem času prav naravno, domače, tradicionalno postalo sinonim za kakovost?« Tokratno prireditev »Podeželje v mestu - pridelano in ponujeno z ljubeznijo«, kije potekala v soboto, 6. junija na Pogačarjevem trgu v Ljubljani, je pripravila Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije v sodelovanju z Ljubljanskimi tržnicami in ekipo radia Veseljak. Na prireditvi se je predstavilo 53 slovenskih kmetij ( med njimi Lač-manovi iz Kosez). V pokušino in na prodaj so ponudili sveže in predelano sadje, zelenjavo, mlečne in mesne izdelke, tradicionalne krušne in pekovske izdelke ter sokove, vina in žgane pijače. Del dogajanja so bili tudi člani KETŠD Alojzij Mihelčič iz Harij, ki so obiskovalcem prikazali nekatere že pozabljene stare obrti in znanja, ponudili domače dobrote iz Brkinov, propagandni material, predvsem pa veliko glasbe, pesmi in dobre volje, za kar so se posebej potrudili člani Brštulin bande. Vsem, ki so nam omogočili, da smo lahko sodelovali na tako lepi in dobro obiskani prireditvi iskrena hvala, posebej g. Toniju Janežiču, svetniku KGZS, g. Igorju Hrovatiču, direktorju KGZS, ga. Tatjani Vrbošek in g. Srečku Sanaborju. PIVOVARNA r*J OACTIT M A Danilo Čekada s.p. Dolenje 2, 6254 Jelšane tel.: +386 (0)5 / 788 50 29 gsm: +386 (0)41 / 363 443 e-mail: pivovarna.pek@siol.net J \ Mmmk sneznik@kabelnet.net X. S prireditvami Podeželje v mestu Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije predstavlja ponudbo kakovostnih proizvodov slovenskega podeželja Tonjo Janežič ••••• Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je v sodelovanju z Ljubljanskimi tržnicami in ekipo radia Veseljak v mesecu juniju na Pogačarjevem trgu v Ljubljani ponovno organizirala tradicionalno prireditev Podeželje v mestu - pridelano in ponujeno z ljubeznijo. Na tradicionalni prireditvi, ki predstavlja most med mestom in podeželjem, se je na Pogačarjevem trgu predstavljalo 53 kmetij iz vse Slovenije, ki so v pokušino in naprodaj ponujali sveže in predelano sadje, zelenjavo, mlečne in mesne izdelke, tradicionalne krušne in pekovske izdelke ter sokove, vina in žgane pijače. Tako odrasli kot otroci so z zanimanjem prisluhnili tudi Brštulin bandi iz Harij. V okviru njihovega nastopa so potekali prikazi: izdelava drenovih klinov za grablje, »štopanje« nogavic s pomočjo gobice, »štikanje«, izdelovanje brezovih metel, izdelovanje umetnih vrtnic, pastirskih piščali in izdelkov iz sena. »Ohranjanje tradicionalnih jedi in običajev slovenskega podeželja ter njihova promocija je ena izmed glavnih nalog Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije«, je na prireditvi povedal Igor Hrovatič, direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. KGZS z različnimi aktivnostmi spodbuja pridelavo in predelavo na kmetijah. Tako ostaja tradicija izdelave kmečkih izdelkov najvišje kakovosti v Sloveniji živa. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije prireja tradicionalne prireditve »Podeželje v mestu« že od leta 2005. Glavni namen prireditev je predstavitev in promocija raznolikosti ponudbe slovenskih kmetij po posameznih regijah. Obiskovalcem se z njo odpira možnost za nakup kakovostnih domačih pridelkov, članom Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije pa ponuja možnost predstavitve in prodaje izdelkov, pridelkov ter dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je v sodelovanju z Ljubljanskimi tržnicami in ekipo Radia Veseljak je v soboto 06.06.2009 na Pogačarjevem trgu v Ljubljani organizirala tradicionalno prireditev "Podeželje v mestu - pridelano in ponujeno z ljubeznijo". Na tradicionalni prireditvi, ki predstavlja most med mestom in podeželjem, se je predstavilo 53 kmetij iz vse Slovenije, ki so v pokušino in naprodaj ponujale sveže in predelano sadje, zelenjavo, mlečne in mesne izdelke, tradicionalne krušne in pekovske izdelke ter sokove, vina in žgane pijače. Na tokratni prireditvi so se predstavile kmetije iz posavskega in dolenskega območja , medtem ko je za kulturni program skrbela BRŠTULIN BANDA iz Harij. NE PREZRITE - ENERGETIKA 30. junij 2009 9 Projekt CHANTIKA Bojan Žnidaršič, Anja Logar, Ado Barbiš. Star(ej)ši se večkrat sprašujemo, kako pritegniti mlade v (recimo) okoljske ali energetske aktivnosti, mlade pa zanima le (recimo) svet blišča, mode, potovanj, kontaktov. Odgovor je na dlani. Združili smo oboje in ponudili program, ki bo zadovoljil mlade, starejše in seveda EU, da vse skupaj sofinancira. Na tem principu smo z različnimi EU partnerji že realizirali nekaj projektov (Camsiad, Fashion in the Forest, Fashion by the Lake), sedaj pa je aktualen projekt CFIANTICA (Culture, F!istory and Nature To-gether In Contemporary A rt). Sodobna umetnost (ustvarjalnost, inovativnost, uporabnost,...) temelji na preteklih kulturnih dosežkih, zgodovinskih dejstvih in naravnem okolju posamezne države, regije ali kraja. Idejni avtor tega posrečenega pristopa je Martin Clark iz angleške NVO Grampus, ki je v projekt vključil še štiri organizacije: Stropek iz Slovaške, ARCFI iz Škotske, Istos iz Grčije in Vitro iz Slovenije. Tak „miks" zagotavlja zanimivo delo in rezultate. Dvoleten projekt CFIANTICA sofinancira EU (program Culture) v višini 50%, kar znese 200.000 €, ostalih 50% moramo zagotoviti iz drugih, neevropskih virov. Projekt je za širše področje kot za celotno državo pomemben iz več vidikov. Kulturo, zgodovino in naravo bomo vpeli v skupne izdelke; mednarodno sodelovanje je za mlade izjemna priložnost. Slovenija z udeleženostjo izpostavlja svoje bogastvo in krepi položaj na svetovnem zemljevidu. Projekt CFIANTICA seje prevesil v drugo polovico. Po lanski Sloveniji (Postojna, maj) in Škotski (lnveraray, julij) smo novembra obiskali Strop-kov na Slovaškem. Letos (2009) gre pet mladih maja na Ciper, junija v Anglijo, konec julija zopet na Slovaško, kjer bomo ob zaključku prikazali rezultate 2 letnega dela (datumi še niso določeni). Da smo omogočili udeležbo zainteresiranim smo sestavljali mešane skupine. Skupaj z Vitro- Bojan Žnidaršič in Kulturnim društvom Franjo Kranjec- Ado Barbiš in številnimi drugimi smo na informativnem sestanku soboto, 14. marca v Cerknici potencialnim mladim udeležencem od 15-30 let, ki so aktivni v društvih južnega dela Slovenije, nekako od Kostela do Ilirske Bistrice natančno predstavili projekt "chantica". Iz Ilirske Bistrice se je sedemdnevnega srečanja na Cipru udeležila Anja Logar iz Vrbice, konec junija pa se bosta mednarodnega srečanja v Angliji udeležila Barbara Frank iz Ilirske Bistrice in Denis Race izTopolca. Ciper v okviru projekta CHANTIKA 18. maja smo se skupina mladih v okviru organizacije Vitra iz Cerknice podali na Ciper. Tam je potekala četrta mednarodna izmenjava v projektu CHANTICA (Culture, Histo-ry and Nature Together In Contem-porary Art). Udeleženci smo prišli iz petih držav: Anglije, Škotske, Slovaške, Cipra in mi iz Slovenije. Našo ekipo smo sestavljali: Lara Zorn, Andrej Korak, Teja Ravšelj, Martin Petrič, Anja Logar in vodja VITRE - Bojan Žnidaršič. CHANTICA je dvoleten projekt, ki je sofinanciran iz evropskega programa Kultura. Projekt je za Slovenijo pomemben iz več vidikov. Kultura, zgodovina in narava je vpeta v skupne izdelke; mednarodno sodelovanje je za mlade, starejše in hendikepirane (ciljne skupine) izjemna priložnost. Projekt temelji na mednarodnih delavnicah, kjer se udeleženci iz različnih držav srečujejo s tradicionalnimi kulturami posameznega partnerja in države. Tradicionalni ples, glasbo, likovno umetnost, obrt, ... udeleženci prenesejo v sodobno umetnost (ustvarjalnost, inovativnost, uporabnost,...), ki temelji na preteklih kulturnih dosežkih, zgodovinskih dejstvih in naravnem okolju posamezne države, regije ali kraja. Tako smo teh nekaj dni na Cipru preživeli zelo ustvarjalno. Prelevili smo se v modne kreatorje in šivilje, izdelovalce košar, klobukov in mozaikov. Oblačila so bila v rumenih odtenkih, saj je ta barva značilna za Ciper. Popestrili smo jih z raznimi dodatki, veliko od teh je bilo iz naravnih materialov npr. rože, izdelki iz trav, vej, cvetja, pasovi iz palmovih listov ipd.. Obiskali smo izdelovalca košar, saj je to ena izmed glavnih panog na Cipru. Naučil nas je nekaj osnovnih tehnik, ki smo jih kasneje uporabili pri izdelovanju klobukov ali pa smo našli kakšen drug način, da bi si s tem popestrili obleko. Svojo ustvarjalnost smo predstavili na zaključni prireditvi. Tudi Ciprčani so prinesli svoje izdelke (košare, slike in druge umetnine) ter nam zaplesali v narodnih nošah nekaj njihovih tradicionalnih plesov. Prireditve se je udeležila tudi predstavnica programa »Culture«, ki je prišla kontrolirati program iz EU in je bila nad našo inovativnostjo in kreativnostjo zelo navdušena. Sledilo je družabno srečanje z vaščani na katerem smo vzpostavili kar nekaj stikov in poglobili že vzpostavljene, saj so Ciprčani zelo odprti in prijazni ljudje. Tako smo v tem tednu spoznali del ciprske kulture in del svoje vnesli v naša skupna druženja. Sama sem se takšne mednarodne izmenjave udeležila prvič. Videla sem in se naučila veliko novega ter navezala nekaj prijateljskih stikov. Z veseljem bi se udeležila še kdaj. Prav kmalu pa bo potekala že naslednja izmenjava v okviru projekta CHANTIKA in sicer v Angliji, ki se jo drugi del udeležencev gotovo že zelo veseli. ■^Ostoitv* Obvestila območnega združenja Območni odbor OZ RK Ilirska Bistrica. Spoštovane krvodajalke in krvodajalci! V zadnjih tednih so se zaloge krvi zmanjševale in trenutno niso zadostne. Zato pozivamo vse občane, še posebej krvodajalce, da kot vedno pokažete svojo solidarnost in zavest ter z dajanjem krvi pomagate bolnikom in ponesrečencem. Prosimo vas, da se v čim večjem številu udeležite rednih krvodajalskih akcij v najbližjem kraju, ali pa na odvzem pridete posamično v bolnišnico Izola. Še posebej vabimo krvodajalce krvne skupne A pozitivne! Pričakujemo vaš dober odziv in se vam prijazno zahvaljujemo v imenu bolnikov in slovenske transfuzijske službe. Zavod za transfuzijsko medicino Ljubljana in Območno združenje Rdečega križa Ilirska Bistrica. Zdravstveno letovanje otrok v Pacugu pri Portorožu Območno združenje Rdečega križa je zbralo skoraj 60 prijavnic za desetdnevno zdravstveno letovanje otrok na slovenski obali, ki bo potekalo od 22. julija do 1. avgusta letos. Vodila jih bo petčlanska skupina vzgojiteljev, ki se že aktivno pripravlja za odhod. Pripravili smo bogat program bivanja za otroke od 2. do 9. razreda osnovnih šol iz naše občine. Želimo jih prijetno in zabavno bivanje v prelepem okolju ob morju. Obvestilo Območno združenje Rdečega križa obvešča, da v našem skladišču številka 2, pod Gimnazijo do nadaljnjega ne bomo sprejemali oblačil in drugega blaga. O ponovnem sprejemanju vas bomo obveščali v lokalnih medijih. V skladišče s hrano smo prejeli 280 paketov RKS, 350 kg moke, 60 kg riža in 290 kg testenin. Hrano bomo razdeljevali v prvi polovici julija 2009. Prostovoljci OZ RK v skladišču s hrano, junij 2009 ^•^^1 ICriTFtI* Dolenje 2a, 05 / 788 60 10 NUllvV»r Prodaja vozil OPEL, 05/788 60 09 O V t O PE Ilirska Bistrica, 05 / 710 14 30 laura® POLNJENJE KLIMATSKE NAPRAVE Merjenje izpušnih plinov, optična nastavitev podvozja 1 POOBLAŠČENI OPEL"©- SERVIS IN PRODAJALEC VOZIL OPEL© delovni čas od 8. do 19. ure, v soboto od 8. do 14. ure. 10 30. junij 2009 NE PREZRITE - IZ NASE KULTURNE DEDIŠČINE IZ ZAPUŠČINE Vili Gombač ••••• Josipa Nadoslava Potepana-Škrljovega župana Doljnega Zemna in Jablaniškega Nadžupana (1848 - 1893) V današnji številki časopisa predstavljamo nadaljevanje Pote-panovih zapisov o kmetovanju za mesec JUNIJ oziroma ROŽNIK, kot je drugo staro slovensko ime za ta mesec. Zapisi vsebujejo njegove napotke za vsa dela in priprave na kmetiji, ki naj se opravijo v tem mesecu, (iz koledarja Sv. Jeronima 1874). Materina in očetova napredna vzgoja sta v mladem Nadoslavu vzbudila zanimanje za literaturo in pisano slovensko besedo. Doma pri Škrljovih nikoli ni manjkalo različnih knjig in časopisov, iz katerih je črpal znanje in se seznanjal z novostmi na različnih področjih. Najsi bo v kme-tijstvu, sadjarstvu, čebelarstvu in tudi o političnem dogajanju v takratni Kranjski. Če listamo takratne časopise, predvsem Bleivveisove Kmetijsko rokodelske novice okrog leta 1875 opazimo, da so v njih predvsem napotki za kmetovalce, opisi in slike novih kmetijskih strojev in naprav, novice o raznih boleznih pri ljudeh in živini, ter nasveti in priporočila za zdrav- Ijenje. Na pretek je novic o političnem stanju na Kranjskem, o volitvah in tedanji državi avstro-ogrski, ne manjkajo niti novice iz sveta. O dogodkih so poročali s časovno razliko nekaj tednov ali celo mesecev. Približno tretjino časopisa so zavzemale novice o dogodkih iz različnih delov Kranjske, kar je verjetno opogumilo Nadoslava, da se je lotil občasnega objavljanja v čašo- piših. Največ njegovih člankov najdemo v Bleivveisovin Novicah pa tudi v Slovenskem gospodarju in Kmetovalcu. Od leta 1877 pa vse do svoje smrti 1893 je preko svojih člankov seznanjal bralce o dogajanju v Jablaniški in Bistriški županiji. Lahko trdimo, da sta bila skupaj s sodobnikom Matijom Rantom, nadučiteljem na Premu (pisal je o Premski županiji) prva »stalna« dopisnika Bleivveiso-vih Novic iz naših krajev. Bila sta, kot bi se danes izrazili, prva »novinarja«, ki sta poročala o dogodkih iz naše okolice. Pisal je o dogodkih v županiji, o nezgodah in nesrečah, ki so prizadele njegove občane, o stanju v kmetijstvu. Znal je tudi hudomušno komentirati kak dogodek in tudi politični komentar mu ni bil tuj, ko seje zavzel za Slovenstvo. Ob neki priložnosti je izkoristil pisanje o nesrečah in ujmah za klic na pomoč, tako Družbene ustanove kot vplivne osebe in premožne posameznike. Vedno se jim je v svojih člankih poimensko zahvalil za darove. V nadaljevanju navajam nekaj njegovih člankov iz Novic . NOVICE sreda 21.februarija 1877 -Dolnji Zemon na Notranjskem J.P.Š. Ker imamo zmirom voljno vreme, smo pričeli trte obrezovati, ki so prav zdrave; al drugo drevje, kakorhruške, jablane itd. ne kaže, da bo cvetelo. Naši vaščani so se hvalevredno dela poprijeli; vedno delajozdaj na polji: kopajo kamenje, popravljajo poti,cesto po vasi in do cesarske so tako lepo popravili, da je kaj, tudi 2 nova kanala so dodelali, ki sta bila silno potrebna. Največ zaslug o tem si je pridobil naš podžupan Andrej Baša in pa naš grajščak Fr.Skribani. Da si nista ona dva toliko prizadela, še zdaj bili bi imeli staro zanemarjeno grdobo. Zato smo jima jakohvaležni. Zdaj je naša vas vsaj vasi podobna. Kjer vlada sloga se prav veliko lepih in koristnih reči z zedinjenimi močmi napravi! Tudi za drevje so se naši ljudje poslednja leta vneli ter ga prav marljivo sade. A za novce in za živež jim gre jako trda; vsaj to je sreča, da nam je Bog dal letos dobro zimo. Čebele so pa vendar zelo pomrle, tako, da nekateri panji so nad polovico delavk izgubili. Meni, ki sem jih pustil 17 čez zimo, hvala Bogu! ni do zdaj še nobeden popolnima umrl. - Pustne norosti so minule; al pri nas to je skoraj po vsem No- tranjskem, ni skoro nikoli tako tiho in mirno »pasal« pust, kakor ravno letos. Ljudje so krotkim ker jim vsega primanjkuje. NOVICE sreda 13. junija 1877 - Dolnji Zemon na Notranjskem J.P.Š. Volitev volilnih mož v Bistriškem okraji bode 20.t.m. Pisatelj teh vrstic čudi Jablanski županiji za rad čudno napačnih imen, katerih ni v naši vasi. Ko pogledam imenik ali sem vpisan ali ne, najdem se zapisanega »JosefŽadu«. Misli se mi vrivajo, da je to nalašč narejeno, vsaj vendar poznajo »koje boje« je to ime. Zato opozo-rujem druge volilce, da naj pazijo. Pa vsaj so že naše »Novice« zadosti nas podučile. Al to prošnjo imam, naj blagovolijo povedati nam: ako oče ne more iti k volitvi, ali je veljavno, če svojemu sinu ( prihodnjemu gospodarju) polnoletnemu da pravilno narejeno pooblastilo? Sicer pa upam, da bode volitev dobro iztekla. Josip Potepan ŠKRLJEV (ps. Ob pisanju tega članka še ni bil župan Dolnjega Zemna ) NOVICE sreda 22.maja 1878 - Iz Dolj.Zemona pri Notranjski Bistrici (spominek vrlemu kmečkemu mladeniču) Slavoznanega našega cerkvenega pesnika in slovenskega pisatelja, prečastitega duhovnika gospJ.Bilca je je silo britka zguba zadela. Umrl mu je 14. dne t.m. v Bistrici edini brat, po vsej fari spoštovani mladenič Jože. Bil je ranjki veren sin naše sv.katoliške cerkve, priden in izveden gospodar, iskren domoljub in vseskozi prijatelj in bralec Vašega cenjenega lista. Zatoraj v resnici zasluži, da mu Novice, ki so mu bile učiteljice, postavijo ta mali spominek. Koliko je on veselja imel do sadjereje in vinograda, se lahko vsak sam prepriča, kdor obišče posestvo ranjcega v Bistrici. Bilje pa tudi izveden v čebelarstvu in živinoreji in sploh vseh strokah kmetijstva. Kedar so bile kakošne volitve, če tudi bolehen, se ni dal zdržati, da ne bi bil prišel na volišče in tam delal in glasoval za može, po »Novicah« nasvetovane. Od svojega malega premoženja je ubogim rad dajal in na njegovi žagi so siromaki imeli, kakor so šaljivo rekli, svoj gojzd, ker nobeden ni šel prazen od ondot. Bil je tih, pohleven, krotak in z vsakim ljubezniv zato imel ni enega sovražnika. Umrl je ves vdan v voljo Božjo ter z ginljivimi besedami se poslovil od svojega prežalostnega gospoda brata. Kako so ga ljudje sploh čislali in ljubili, pokazalo se je pri njegovem pogrebu. Menda ni bilo v Bistrici človeka, da ne bi bil prišel molit zanj in še enkrat pogledat obličje rajnkega »Pepeta«. Na trugo so mu pokladali vencev ter ga velika množica iz več vasi spremila na pokopališče. Cele bukve bi se dale popisati o tem vrlem mladeniču, naj dodam le še to, da ga je naš velečastiti rojak gospod general pl. Valenčič visoko čislal in ga vsako leto, ko je iz Gradca v Bistrico prišel, obiskal da mu je razkazal vse na novo nasajena drevesca in trte. Zato je tudi, ko je izvedel njegovo smrt, gospodu bratu ranj-kega rekel: »potolažite se, vaš brat je bil redka prikazen med sedanjo večidel pokvarjeno mladino«. Bodi vrlemu sinu majke Slave zemljica lahka! NOVICE sreda 27.aprila 1881 - Nadoslav Potepan občinski predstojnik (Zahvala) Podpisano občinsko predstojništvo izraža najtopleje zahvalo v imenu stradajočih gospodu Peter Majdiču, posestniku parnega mlina in ve- likemu trgovcu v Mengšu pri Ljubljani, kateri je poslal franko veliki dar 340 kil moke v razdelitev med tukajšnje stradajoče reveže. Bog tisočero plati preblagemu ljudoljubu poslani dar in nakloni nam še več enako blagih dobrotnikov I Lep pozdrav do prihodnjič NE PREZRITE - SREČANJ 30. junij 2009 11 9. srečanje umetnostnih varilcev in kovačev Ado Barbiš, dipl.ing.str.... 9. srečanje je potekalo v času od petka, 22.5.2009 do nedelje 24.5.2009 v Zupeči vasi. Letošnjega srečanja seje udeležilo 7 dijakov iz ŠC Postojna: Bil Nejc, Adam Simon, Andrej Zorc, Miran Šajn, Muhamed Mamudoski, Lozej Andrej, Udovič Sandi, pod vodstvom mentorja Ada Barbiša. Poleg dijakov iz ŠC Postojna so se tridnevnega srečanja udeležili tudi študentje in študentke NTF iz Ljubljane. Uvodoma nas je v kovačiji Zorko v Zupeči vasi pozdravil izr. Prof. dr. Ivan Polajnar in nam zaželel dobrodošlico in uspešno ter ustvarjalno letošnjo delavnico. Udeležence sta pozdravila tudi lastnika kovačije, oče Jernej Zorko in sin Klemen Zor-ko.Udeležence: dijake, študente in mentorje sta povabila v delavnico v kateri je g. Polajnar prisotne seznanil s potekom nastanka delavnic in potekom dosedanjih delavnic, ki tradicionalno potekajo v Kovačiji Zorko v Zupeči vasi pri Cerkljah. Predstavil je tudi mentorje: Jernej Zorko in Klemen Zorko umetnostno kovaštvo, Hutar Tomislav umetnostni varilec iz Trbovelj, Jože Lisac umetnostni varilec iz Kočevja, Barbiš Ado učitelj na ŠCPostojna iz II Bistrice, Ljubomir Melanšek umetnostni varilec iz Velike Lokavice pri Šoštanju, livar Martinčič Tomaž iz Ljubljane. Izr. Prof dr. Peter Fajfar - predavatelj na NTF je pozdravil prisotne in povedal, da se v letošnjem letu udeležuje 12 študentov in študentk iz NTF iz Ljubljane. Pove še, da so zadnje delavnice in aktivnosti udeležencev porajale idejo, da začno izvajati nov modul na NTF umetnostno varjenje, kovaštvo in ulivanje ter da je preoblikovanje kovine z različnimi postopki je vedno zanimiva stvar, še posebej, ko se suhoparna teorija nadgradi z praktičnim delom in izkušnjami. Ado Barbiš se zadnja leta redno, s skupino dijakov iz Šolskega centra Postojna, udeležuje delavnic v kovačiji Zorko. V zadnjih letih so uspešno orali ledino, za kar je živ dokaz današnja velika udeležba. Ob tem opozori, da je nujno potrebno, da udeleženci skrbijo za lastno varnost in varstvo ostalih. Imamo veliko najrazličnejših nevarnosti razni tehnični plini za varjenje, odprt ogenj, plini od varjenja, iskrenje pri varjenju in rezanju kot tudi nevarnost poseganja z deli telesa do različnih obdelovalnih strojev in naprav. Po izrečenih uvodnih mislih sta Jernej Zorko in Klemen Zorko udeležencem razkazala delavniške prostore, delovne naprave orodja in material. Prisotne sta opozorila na varnostna navodila, katera se nahajajo ob posa-m e z n i h delovni strojih in pripravah. Sledila je namestitev in večerja v Cerkeljski vojašnici. N a -slednji dan smo se po zajtrku zbrali na kovačiji in začeli z delom. V delavnici je bilo izredno delovno vzdušje. Ko si ogledoval posamezna delovišča si iz ure v uro zagledal več polizdelkov, ki so jasno kazati svojo končno podobo. Dijaki iz ŠC Postojna so začeli izdelovati pod vodstvom mentorjev Škarja st o avtodvigalo, ki bo služilo za »popravilo že izdelanih izdelkov v predhodnih delavnicah: tank, letalo, gozdni kamion s prikolico, tricikel in verjetno v prihodnosti še kakšno vozilo. Druga skupina seje lotila izdelave velikih pajkov, sam pa sem tudi začel s pripravo kovinske table, ki na kateri so izpisana imena udeležencev, mentorjev in na slikovit način predstavljena vsebina 9. srečanja: varjenje, kovanje, litje. Delovno ustvarjanje so prekinili za čas kosila in nato do 20h nadaljevali z izdelavo umetnostnih izdelkov. Po večerji so si udeleženci privoščili malo zabave, ko so se še dodatno spoznali in ustvarili nove vezi in prijateljstva. Ob zaključku smo organizatorji in mentorji povedali še nekaj misli. Dr. Polajnar: Vesel sem, da je letošnja delavnica tako uspešna in, da so iz vaših ustvarjalnih zamisli nastali tako čudovit izdelki. Sledila je podelitev priznanj in zahval dijakom, študentom in mentorjem. Po podeljenih priznanjih: dr Fajfar: Vesel sem, da je bil letošnji ustvarjalni naboj tako močan, da ste se nekateri prvič praktično seznanili z različnimi tehnologijami preoblikovanja kovine. Ob zaključku delavnice so napravili še skupinski posnetek ter si zaželeli srečno pot domov in nasvidenje na naslednji jubilejni delavnici naslednje leto. NOVOSTI IZ SAMOSTANA »Otroška vzgoja je najimenitnejše delo... Le dvojno opravilo ima: otroke skrbno varovati, jih pridno učiti in vsega dobrega vaditi.« (bi. Anton Martin Slomšek) Kateheze Dobrega pastirja pripravila s. Marjetka Jeralič ••••• V soboto, 13. junija 2009, smo v samostanu zaključili srečanja najmlajših s Katehezo Dobrega Pastirja. Otroci od tretjega do šestega leta starosti so se zbirali enkrat na mesec in spoznavali ter se uvajali v prve osnove te kateheze. Kateheza Dobrega Pastirja je poseben način podajanja verske vzgoje, kjer je zelo poudarjen otrok in njegovo versko življenje, pripravljalno okolje in material, s pomočjo katerega otrok stopa v območje svetega, v odnos z Bogom. Poslužuje se metod dela, ki jih je izoblikovala Marija Montessori in so našle velik odmev v svetu vzgoje in izobraževanja, torej v vrtcih in šolah. Pri Katehezi Dobrega pastirja načeloma potekajo tedenska srečanja, ki trajajo do,dve uri, pri čemer predstavlja krajši del predstavitev teme s strani kateheta, večina časa pa je na razpolago za delo po izbiri otroka. Otrok že nosi v sebi svoje lastno religiozno bogastvo. Naloga kateheta oz. učitelja je, da goji to njegovo notranje bogastvo, pomaga otroku, da vzpostavi odnos med Bogom in seboj, sam pa stoji ob strani. Otrok sprejme sporočilo Božje besede z nekim posebnim pohlepom, ki v njem vzbudi globoko veselje in osebno zadovoljstvo in ga notranje pomirja. V njem uživa s svojo celotno osebnostjo in ga ne želi zapustiti. Pri tem je zelo pomembno pripravljalno okolje, ki ga v Katehezi imenujemo ATRIJ. Atrij je predprostor v starodavni krščanski baziliki med ulico in cerkvijo, je kot prostor za duhovni počitek. Brez dvoma je to prostor za delo, prostor, kjer delo zlahka postane molitev, je pot, ki vodi v tišino in zbranost. Atrij pa je tudi prostor čaščenja. V njem otroci in odrasli skupaj častijo Besedo, kajti Kateheza je skupno slavljenje Besede in skupno praznovanje. Atrij je skupnost, v kateri otroci od zgodnjega otroštva naprej skupaj z odraslimi dobijo versko izkušnjo, ki jim pomaga, da postanejo aktivni člani večje skupnosti (družine, Cerkve in družbe). Pomemben element Kateheze je material, ki ga izdela katehet sam, in je narejen zelo preprosto, prav zato, da pride do izraza dragocena vsebina in da ne odvrača od bistvenega. Material omogoča katehetu, da zavzame mesto »nekoristnega služabnika«. To pomeni, da mora odrasli sicer izpolniti določeno nalogo, vendar to, kar pri tem nastane, mnogo presega njegovo delo. Otrok ima vedno na razpolago material, ki si ga sam izbere. Dela z materialom (se ne igra) in to mu pomaga, da ponotranji predstavljeno temo na meditativen način. Kateheza Dobrega Pastirja postavlja v ospredje duhovne vrednote otroštva. Je vzgoja za mir in nenasilje. In je zato odprta za vse kristjane ne glede na njihovo veroizpoved in stopnjo dejavne vključenosti v Cerkev. Zeli pomagati tudi staršem in vsem nam odraslim, da bi odkrivali skrite zaklade otroka in se od njega učili. V vrtcu Antonina, za katerega potekajo intenzivne priprave za en kombiniran oddelek (za otroke od prvega leta starosti do vstopa v šolo) in bo predvidoma odprl svoja vrata s prvim septembrom 2009, bomo kateheze ponudili kot obogatitveni program. V popoldanskem času pa bo namenjen tudi vsem drugim otrokom, starim od tri do šest let. S katehezami Dobrega Pastirja bomo v samostanu nadaljevali v oktobru. Informacije o vrtcu Antonina in o katehezah dobrega pastirja lahko dobite na tel. 031 389 630. Vabljeni vsi, otroci in starši, da se podate na pot izkustva Dobrega Pastirja. COMMERCE GRAFIČNE STORITVE IN TRGOVINA d.o.o. Bazoviška 40 6250 Ilirska Bistrica tel.: 05/71-00-320 fax: 05/71-41-124 KNJIGE, PLAKATI, LETAKI, VSTOPNICE. VIZITKE... OFFSET TISK SITO TISK VEZAVA DIPLOMSKIH NALOG MAJICE, KOCKE, NALEPKE - OPOZORILNI ZNAKI... 0mh ^\0TISKNI liilM TISK NEOMEJENIH MOŽNOSTI e OKREPČEVALNICA TRNOVO ;Jim : M .HH PMBM MUH M MM Tel.: 05/714 12 07 041/424 974 DRUŠTVO TVOJ TELEFON Če ste v stiski... Če potrebujete pogovor in bi radi ostali anonimni... POKLIČITE NAS ! OD PONEDELJKA DO PETKA OD 08. URE DO 20. URE TELEFON: 05 720 1 720 12 30. junij 2009 NE PREZRITE - KULTURA DVOJNA DIOPTRIJA Hoteli "MAMA' Jožko Stegu< l^avno l\p red mednarodnim dnevom družine (bil 15. maja), so se v eni TV- oddaji lotili obravnavanja aktualne problematike sodobne slovenske družine in sicer tako imenovanega "hotela mama," ki se ga poslužuje vse več mladih ljudi (tudi punce), neredko še po tridesetem letu starosti. Razpravljavci so bili skoraj enotnega mnenja, da tovrstna potuha s strani staršev ni dobra popotnica za uspešen start njihovih otrok v samostojno življenje, ker s tem zapravljajo v prazno svoja najbolj ustvarjalna leta. Tej ugotovitvi ni mogoče oporekati, ker še kako drži, da človeku zmanjkuje tako energije, kot tudi časa, da bi uspel postoriti vse, kar je potrebno za ustvarjanje lastne družine in doma, če z obojim zamuja morda za celo desetletje. Razlogov za zavlačevanje je veliko. Med njimi je prav gotovo tudi ležernost mlade generacije. Ker vedo, da se jim ni treba boriti za svoj obstoj, se jim razumljivo nikamor ne mudi. Kar se pa tiče "hotela mama," ki jim nudi razen zabave vse, kar potrebujejo za sprotno preživetje, pa ne bi tako dramatiziral, kot so nekateri razpravljavci v omenjeno oddaji, saj zgodovinske, kakor tudi sedanje izkušnje z globalno gospodarsko in podnebno krizo učijo, da blaginja ni nekaj samoumevnega, kaj šele trajnega, ampak se lahko na lepem konča, ne da bi vedeli, kako in zakaj. Podobno recimo lahko podjeten in ustvarjalen mlad človek zaradi propada podjetja istočasno pristane na cesti, kot njegov vrstnik, ki seje izogibal dela. Je pa v nadaljevanju bistvena razlika med njima, ker se bo prvi takoj lotil sam poiskati izhod iz svojih težav, medtem, ko jih bo drugi prelagal na starše, če jih seveda še ima, sicer na "veliko mamo" državo, ki da "mora" poskrbeti zanj. Vprašanje je, koliko takih "otrok" in kako dolgo jih zmore obdržati v svojem vse bolj obleganem hotelu (socialni transferji), ne da bi ogrozila prihodnost svoje širše družine? Na to ni odgovora, ker operiramo z matematično neznanko, v kateri ne moremo predvideti obsega, kaj šele izračunati trajanja dobe recesije, za katero nekateri strategi trdijo, da se umirja, drugi, da še nismo na dnu. Kjerkoli že smo, je zlata doba takšnih ali drugačnih "mama hotelov" nepreklicno v zatonu, ker bo slej ko prej kriza obšla prav vse sloje prebivalstva in s tem bistveno vplivala na zgodnejši odhod otrok od doma, ker jim enostavno ne bo več zmožen nuditi "podaljšane oskrbe." Kako je z njo v domu za starostnike, pa smo lahko videli v enem od junijskih TV Tednikov, kjer so povedali, koliko "mama hotelskih" uslug so od države deležni varovanci domov po sedanjem zakonu o zdravstvenem varstvu. Ta (zdravstvena zavarovalnica) krije stroške za eno plenico na dan ter eno kopanje na mesec...In čeprav bi svojci sami priskrbeli dodatno plenico na dan za svojega sorodnika, ki leži v domu, mu je ne bi imel tam kdo zamenjati, ker ima negovalka statistično merjeno, na razpolago le kakih sedem do deset minut časa za posameznega bolnika, kar je manj od sobarice v hotelu, ki pospravlja postelje in sobo za gosti! In to zato, ker bi sicer bil mesečni prispevek za dom znatno višji, kot je, če bi zaposlili dodatne negovalke, kar pa večina varovancev z nizkimi pokojninami ne bi mogla plačati. Matematika je tu neizprosna, tako kot okoliščine, ki človeka privedejo v dom. Nekateri bi zlahka ostali vsaj še nekaj časa v domači oskrbi, če bi se svojci malo bolj potrudili. Prostora v povprečni slovenski hiši je po statističnih podatkih več kot dovolj, saj so skoraj vse občutno prevelike za sedanje uporabnike, zato ne bi bilo treba nikogar iz njih izrivati, da bi mu naredil prostor. Pri negi bi prav lahko sodelovali tudi otroci, oziroma vnuki, kar bi jim gotovo zbistrilo predstave in vpogled v življenje, da ni samo zabava, ampak lahko tudi breme, kadar ne more človek več sam skrbeti zase. Tedaj so dolžni prvi priskočiti na pomoč najbližji in šele nato institucije. Četrta božja zapoved v ekumenskem prevodu Svetega pisma zveni takole: Spoštuj (dobesedno: slavi) očeta in mater, da se podaljšajo tvoji dnevi na zemlji...kar lahko razumemo kot zagotovilo spokojnega preživljanja "podaljška" našega življenja v zameno za skrb za svoje obnemogle starše. Dom za ostarele torej ne sme postati splošno "odlagališče" starostnikov, ampak zasilni izhod iz težav, ko jih ne zmoremo več obvladovati. Morda pa kriza ne bo prevetrila samo naših družinskih proračunov, ampak tudi našo zavest, da bomo začeli drugače razmišljati in tudi ravnati. Predvsem pa, da ne bomo odnehali že ob prvi oviri, ki se nam postavi na pot. Z malo volje in truda se da marsikaj premostiti, kar se nam je zdelo nemogoče. Samo spoprijeti se je treba s težavo in obenem verjeti, da smo jo sposobni obvladati, pa uspeh ne bo izostal! Vredno je poizkusiti.. Boh do prihodnjič KULTURNA DEDIŠČINA Jelovo Cerkveni pevski zbor Harije ••••• V četrtek po sv.Trojici obhajamo praznik presv. Rešnjega Telesa, po domače Telovo. Viri navajajo, da se je telovska procesija pri nastajanju zunanje oblike zgledovala po starih prošnjih obhodih, v 14. stoletju pa je dobila štiri postaje, kar se je ohranilo do današnjih dni. Na vsaki izmed postaj duhovnik prebere enega izmed štirih evangelijev, nato sledijo slovesne pete prošnje za varstvo pred strelo, hudo uro, kugo, lakoto, vojsko, neprevideno smrtjo, prošnje za sadove zemlje, vreme... V zvezi s tem se je v Harijah ohranila anekdota po kateri se vsako leto ob telovski procesiji spominjamo pokojne sestre Lavrencije. Poleg bogato okrašenih oken, k sijaju te lovske procesije pripomore tudi aleja zelenja, ki se razprostira ob poti kjer se vije procesija. Za pripravo drevoreda si pomagajo ljudje na različne načine. Nekateri zelenje le prislanjajo ob zidove, spet drugi veje zatikajo v opeko, del Zdulanj-sčega kraja pa je pred leti g. Jadran Vičič opremil s posebnimi podstavki. Za zelenje velja, daje blagoslovljeno in ima posebno obrambno moč proti ujmam in nezgodam, zato si ljudje pred odhodom domov nalomijo šopek blagoslovljenih vejic, da bi bila tudi njihova domačija med letom varna pred gromom in strelo. Letošnje slovesnosti, v nedeljo po Telovem, je vodil kaplan g. Miro Marinič, za kar se mu iskreno zahvaljujemo. Hvala tudi g. dekanu Gabrijelu Vidrihu, ki nam to omogoča, hvala pritrkovalcem, nosilcem bander, neba, svetilk, ministrantom in pevkam, ki prihajajo vsa leta, posebej ga. Jadranki Primc in ga. Silvi Šajn ter ga. Alenki Dolgan, ki je tudi tokrat nesebično ponudila pomoč in poskrbela, da je bila z nami tudi naša Silva (ga. Silvana Gombač). RECENZIJA Misel o knjigi... Resnično čarodejstvo (Kako uresničimo to, kar je navidez nemogoče) Dr.Wayne W. Dyer Založba Ganeš, 2ooo, Kranj (Real Magic, prevod Jana Cedilnik) »V vaši notranjosti obstaja enotno polje neomejenih možnosti. Ko boste prišli v to čarobno območje, boste odkrili čisto nov način doživljanja, ko je vse mogoče.« Priznam, zdi se tako iz rokava privlečeno. Ali od kod drugod. Zdi se tako nemogoče v tej zmešnjavi časov in prostorov, ko ni več ne enih ne drugih in še nas samih na trenutke skoraj ne. Tokrat bom začela z njim, avtorjem. (Moj »background« na ekranu je zelen, posut s šmarnicami. Ki tako zelo dišijo. Ampak, to le mimogrede.) Doktor Wayne W. Dyer je pisec, predavatelj in avtor devetnajstih knjig. Na njegova predavanja prihaja po več tisoč ljudi. V bralcih prebuja željo po razumevanju samega sebe, po polnosti in notranjem ravnovesju vsak dan posebej, karkoli že delamo. Podarja dragulje modrosti, notranje vedenje. Je psiholog in profesor na univerzi St. John's v New Torku. Z družino živi v južni Floridi, kjer ima zasebno terapevtsko prakso. V slovenskem prevodu so izšla njegova dela Življenje kot igra, Verjemite in videli boste in Dragulj v tebi. Tu nasproti nepopisen hrup. Novo gradbišče. Pravzaprav staro že leto dni, a nove stavbe. In glede na to, da smo vedno na pravem mestu ob pravem času, mi najbrž tudi ta neznosni hrup hoče nekaj povedati. Dati. Morda strpnost. Ali nove čepke za ušesa. Kdo ve. Verjamete v čudeže? Ne v čudeže izven vas, ampak v tiste v vaši notranjosti? Knjiga, ki jo tokrat predstavljam, je nekakšna knjiga receptov, priročnik o tem, kako čudeže vzbuditi v svojem življenju. Morda zemljevid poti vase. Načrt narave ni nič drugega, pravi avtor, kot počasno in nenehno razgrinjanje zavesti. Lahko se dvignemo. Lahko si dovolimo. Lahko presežemo okolje in okoliščine, ki nas določajo. Lahko si ustvarimo poseben svet, svet, v katerem nam je na razpolago čudežno. Lahko? Najbrž mi skoraj nihče ne verjame. Ali pa dva, trije od vas. Če mi verjame pet ljudi, je to že čudež©. Seveda, saj veste, učitelj pride, kadar je učenec pripravljen. In vedno je tako. Naj vam naštejem le nekaj naslovov poglavij, ki vas morda med poletnimi meseci vzpodbudijo k branju: Preseganje običajnega pogleda na čarovnijo in čudeže, Kako postajamo duhovno bitje, Ustvarjanje miselne naravnanosti za čudeže, Resnična čarovnija v praksi ...In tako dalje. Rekli boste, pa ta je šla totalno v tilt. Morda. Vendar si kot vedno dajem možnosti. Možnosti, da bi v sebi postala boljša. Da bi še verjela v vse tisto, kar pravijo mediji, da pa ne in ne. Ali kdorkoli. Nenehno me lovijo novice o tem, da ima ta ali oni znanec, žlahta, prijatelj raka. Ali da ima to ali ono. In nenehno se sprašujem, ali je način življenja, ki ga kot norci preletamo in ne živimo, pravšnji. Nam življenje daje izpite, zato, da se iz napak učimo ali zato, da napake ponavljamo? Vse, kar doživljamo, je potrebno zato, da se premaknemo naprej ali zato, da se lementamo in lementamo kot stare lajne? »Da, nekaj je vedno in povsod okrog nas in v nas. Ko gremo vase in odkrijemo, daje naš smisel brezpogojna ljubezen, služenje in stik z nečim, kar je vedno v nas, se naš pogled na življenje dramatično spremeni. Čudežno nas tedaj čaka za naslednjim vogalom. Vemo, da je tisto, kar doživljamo, nujno in dragoceno, čeprav nam je za zdaj še nerazumljivo. Ne obsojamo, nismo zagrenjeni, sovražni niti zamerljivi. Z mirno volnosjo gremo v korak z dogodki, namesto da bi se jim upirali...« In v tem stilu dalje. Le delček tistega, čemur se upirate. Velika večina se. In potem slišim izgovore, kot so:» ... eh, kdo je pa skoncentriran, da bi bral take knjige ... Eh, veš, koliko dela imam še doma, ne morem brati kaj, kar ni lahkotno...eh, veš, delo pa otroci pa mož pa tašča pa psi in mačke in cel živalski vrt izgovorov. Ja, v redu. Samo čemu potem pritoževanja, če nič ne naredimo zase? Nedolgo nazaj sem bila v trgovini, ki so jo na novo odprli. Tudi sama iz radovednosti, kot mnogi drugi. Ali v iskanju česa posebnega. Zunaj 30,7 v senci, notri brezdušno, brezklimno, brezživljenjsko polno ljudi. Natrto mravljišče zapravljivcev časa in denarja. In ne boste verjeli, mamicam, nonicam, stričkotom in še komu se nikamor ni mudilo. Ni se jim mudilo v naravo. Ni se jim mudilo h knjigi. Ni se jim mudilo na sprehod in tudi ne v savno. Ni se jim mudilo na masažo. In ja, kaj šele k igri z vnuki, otroki, z metulji. Ni se jim mudilo nikamor. Med nabitimi policami nogavic in plastične krame nikogar ni bremenila misel o tem, da »so številne človekove želje kot majhni kovanci, kijih v žepu nosimo naokrog - več kot jih imamo, bolj nas vlečejo k tlom.« Koliko kovancev je bilo puščenih ravno tam? In koliko želja pometenih z odvečno embalažo v kontejner? Kje je bil čas, ki je lezel, mehek, razvlečen, dišeč po naftalinu, kavčuku in še čem, čisto zaprepaden nad ljudmi pod tone in tone nepotrebnih stvari? Tam, v tistem prostoru, ni bilo čarovnij. Nobenega pogleda vase. Nihče od njih ni razmišljal o tem, da je čisto vsak človek, s katerim se sreča, četudi le bežno, njegov učitelj. Še videl ga ni, zatopljen v otipavanje že milijon krat pretipanih stvari, ki so jih najbrž šile in prebirale otroške ročice nekje na Tajskem ali Kitajskem ali pač tam nekje. Res je. Tudi sama sem bila tam. Minuto. Da sem kupila prijateljici darilo za rojstni dan. In ušla. Nič bolj pametna od njih. Za trenutek ista. Dyer pravi, kar si zamišljate, nemogoče, potrebno zamenjati s tem, daje mogoče. Tako »izi« se sliši vse skupaj, kajne? Zakaj pa ne bi delovalo, se sprašujem? In zakaj ne bi posušili? Če že poskusimo milijon nepotrebnih reči? Obstoj duše in čudežev ne potrebuje našega utemeljevanja, verjemite. Dokazi so izkušnje. In postati čarodej, ne pomeni nič drugega kot postati človek duha. In biti duhoven pomeni samo dovoliti si izbiro včečutnosti. Kako ravnamo z drugimi, je v bistvu le to, kako ravnamo s seboj, in obratno. Čudeži izvirajo iz moči naših misli, ki so to že sami po sebi. Zmožnost čudodelstva izhaja iz globokega spoštovanja do vsega življenja, tudi svojega in za resnično čarovnijo se moraš naučiti, kako ravnati kot spoštljiv človek. Poskusite si kdaj v tem poletju vzeti »etičen« dan. Samo en dan se odmaknite od družbenih pravil in živite etično, ne glede na to, kar vam imajo povedati in zmodrovati drugi o tem, vred z mano©. Morda se ob čudežih, ki se vam bodo začeli dogajati in za katere si želim, da se vam dogajajo, pomislite na preprostega moža, ki je v začetku dvajsetega stoletja potoval po Ameriki in govoril ljudske modrosti. Imenoval sejeVVill Rogers in ena njegovih modrih misli je bila: »Živite tako, da bi vas ne bilo sram, če bi prodali družinskega papagaja najhujši mestni opravljivki!« Resnična čarovnija je dosegljiva le tistim, ki si lahko predstavljajo čisto vse možnosti, kako se bodo uresničile - pa jih ob tem prav nič ne skrbi. Storite to. Nič več. Le svoje srce odprite in opustite dvom. Tako se začnejo dogajati čudeži. Vem, zdi se nemogoče in neverjetno, pa vendarle ... Pravijo, da ni greh poizkusiti. Želim vam čim več poletnih, takih in onakih čarovnij. Ki naj trajajo, toliko časa, kolikor vam gre. Prijetno dopustovanje, prijetno službovanje, prijetno vse in objem, Patricija (Obenem vabim vse, ki radi pišete, na delavnico kreativnega pisanja na Prem, 28. junija, od 9.30 do 12.30. Vabljeni©) NE PREZRITE - KULTURA 30. junij 2009 13 V SPOMIN SKLADATELJU V JrUlrlllV JAL/IL/n f El. JU_ V Podgradu počastili spomin na svojega rojaka Na predvečer 1. junija, rojstnega dne skladatelja, dirigenta in zborovodje Radovana Gobca, smo v Podgradu, kjer seje leta 1909 rodil, počastili stoto obletnico njegovega rojstva. Kulturno društvo Podgrad je na nedeljsko prireditev povabilo tri zbore iz občine II. Bistrica: poleg domačinov MeCePZ Podgrad, so v skladateljev spomin zapeli še MePZ Avgust Šuligoj Društva upokojencev II. Bistrica in moški zbor Dragotin Kette. Tako zborovodja zbora Društva upokojencev g.Dimitrij Grlj in zborovodja zbora Dragotin Kette, dr. Mirko Slosar izhajata iz rodu študentov g.Radovana Gobca. Številne goste in pevce je v imenu prirediteljev pozdravil Mitja Ivančič, predsednik KD Podgrad, ki je predstavil življenjsko pot Radovana Gobca. Ta veliki skladatelj, zborovodja in dirigent je preživel v Podgradu res malo časa, vendar smo Podgrajci na svojega rojaka zelo ponosni. Kot vemo, je tudi g. Gobec rad povprašal, kako gre v Podgradu. Pred dobrimi 30 leti je tu tudi nastopil v Podgradu, ko je vodil še Akademski pevski zbor Tone Tomšič iz Ljubljane. V praznovanje seje vključilo tudi ilirskobistriško Primorsko numizmatično društvo, ki je v sodelovanju s KD Podgrad ob skladateljevem rojstnem dnevu izdalo razglednico in znamko s skladateljevo podobo ter posebno dopisnico z dotisom. Dne 01.06.09 so na pošti 6244 Podgrad uporabljali tudi priložnostni poštni žig. Razglednice, znamke in posebne dopisnice z žigom so za zbiratelje še vedno na voljo na pošti v Podgradu. Na Gobčevi rojstni hiši bi pod okriljem KD Podgrad radi postavili tudi spominsko ploščo, kar pa bo v veliki meri odvisno od denarja in občinske pomoči. AVTORSKA GLASBA Nekoliko manj važna stranska stvar na svetu Dimitrij Bonano Pravijo, da je narodnozabavna glasba začela svoj pohod z Avseniki. Od takrat je nastalo nešteto viž, dobrih in malo manj dobrih, kajti ustvarjalnega duha pri tej glasbeni zvrsti ni zmanjkalo nikoli. Danes je pri vižah, ki se pretežno gibljejo v harmoničnih okvirih tonike, sub-dominante in dominante in se le redko poslužujejo drugih akordov, težko ustvariti kaj izvirnega. Zato je tudi uspešnic manj kot nekoč. Sicer pa to velja tudi za ostale glasbene zvrsti. Nedvomno je Marjan in njegov Malibu predstavnik, ki išče nove poti in uvaja nove prijeme. Med temi je tudi uporaba bobna kot glasbila, ki so se ga v teh krajih ljudski godci že od nekdaj posluževali. Žal tega trmastim »pravovernim« ljubiteljem »izvirne« narodnozabavne glasbe ne more dopovedati. Tako smo pred kratkim na Alpskem večeru poslušali glasbo različnih ansamblov, ki je zvenela kot da bi jo igrala vedno ista skupina. Razen Marjana in Malibuja. Pretiravam? No, malce že, a vendarle je v tem precej resnice. In kako je z besedili? Podobno kot z vižami. Obdelane so mamice, očki, gasilci, čebelice, rosa, rojstni dnevi, lunica itd.itd. Težko je napisati kaj svežega, izvirnega. Prav zato je prijetno slišati, da prejemajo besedila, ki jih piše Matjaž Vrh, na raznih festivalih nagrade in priznanja.Tako je pred nekaj dnevi na Vurberku 09, festivalu diatonične harmonikezdvo-ali večglasnim petjem, prejel tretjo nagrado za lirsko besedilo valčka Roža poletja, ki govori zgodbo o dekletu, ki zaman čaka svojega ljubega: ... v svoji naivnosti vse je verjela, želela si pravljice večne strasti, ko pa le luna je zvezde objela spoznala je zmoto in tisoč laži. Na Festivalu narečnih popevk Škofja Loka, ki ga organizira Radio Sora, je Matjaž prejel nagrado za najboljši tekst, za svojevrstno besedilo Ko pride huda ura. Ansambel Krajcarji pa si je s to pesmijo prislu- žil drugo nagrado za izvedbo: ... tisti dan je bil bolj čuden, ni bilo sonca, ne neba. Gledal sem gor v vinograd, je kar naenkrat tema bila. Ropotalo je in bliskalo, milo sem jaz vprašal ga, Rešenika gor na križu, A je mogoče konec sveta? V peči je oljka zagorela, skoraj se je še raufenk vžgal Matjaž namerava ponoviti uspeh, ki ga je že dosegel na slovitem Festivalu narečnih pesmi Maribor. Tudi takrat, 13. septembra, bomo glasovali za našo ekipo, za pesem Mezinček. Izvedli jo bodo: Marjan s svojim Malibujem, ki se mu bo pridružil »strašni« Jože. Besedilo: Matjaž Vrh. Verjemite, da bom za naše predstavnike veliko rajši glasoval kot za naše politike. Upam da se mi boste pridružili tudi vi. \ / d.□.□. f=> r m s ~r □ r lj PROSTORSKO URBANISTIČNO KRAJINSKO IN ARHITEKTURNO NAČRTOVANJE Vojkov drevored 2 625D Ilirska Bistrica ARH ITEKTU RA Izdelava vseh vrst projektov za pridobitev GRADBENEGA DOVOLJENJA IN Z NJIM POVEZANO SVETOVANJE URBANIZEM IZDELAVA PROSTORSKE IN URBANISTIČNE DOKUMENTACIJE TER STROKOVNIH PODLAG ZBOROVSKO PETJE Vodopivci dvakrat zlati Sebastjan Sever, Matevž Červ, Foto: Sebastjan Žvipelj. Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec se je 30.05.2009 udeležil tekmovanja pevskih zborov Festa Choralis v Bratislavi.Tekmovali so v dveh kategorijah, in sicer moških in komornih zborov. Priprave so jim vzele kar pol leta, saj so tokrat izvajali zahteven sakralni program. Dirigent Primož Malavašič je pester latinski in francoski repertoar (Gallusovo Fratres iam non estis hospites, Poulencove štiri molitve Frančiška Asiškega in Schubertovo Salve Regina) zaokrožil s posvetnima skladbama Das Doerfchen in slovensko Rožmarin. V petek, 29. maja, so Vodopivci kljub manjši zmedi z avtobusnim prevozom, srečno prispeli do hotela Avion. Tam jih je prijazno sprejela mlada vodička, ki soji fantje radi sledili po slikovitih bratislavskih ulicah. Prvi večer so morali mladi pevci še posebej paziti na grla in kljub obotavljanjem oditi zgodaj spat. Spočiti in odločni so se naslednji dan, po zadnji ponovitvi programa pred nastopom, odpravili v center najmlajše evropske prestolnice. Svojo pripravljenost so pokazali v kapeli Sester reda sv. Klare pod Bratislavskim gradom. Celoten zbor je brez treme prikorakal na oder in skoraj brezhibno odpel svoj program; enako odlično seje odrezala tudi komorna zasedba zbora, ki je bila na vrsti uro kasneje. Poslušalce in petčlansko mednarodno komisijo so navdušili, kar je dokazal bučen aplavz in seveda dosežene točke. Celotnemu zboru je namreč vseh pet članov komisije dodelilo dvajset točk od dvajsetih, torej skupaj neverjetnih sto točk in zlato priznanje. Komorna zasedba pa je za visokih 96 točk, kar je bilo največ v kategoriji komornih zborov, prejela zlato priznanje in denarno nagrado v vrednosti 1000 EUR. Predsednik zbora Matevž Červ je po podelitvi ponosno dejal: »Dve zlati plaketi sta odlična nagrada za polletno trdo delo.« Tudi dirigent Primož Malavašič je bil z nastopom več kot zadovoljen: »Pevce bi rad pohvalil za reden obisk vaj in ves vložen trud. Dvojno zlato je odličen pokazatelj forme zbora, ki verjamem, da se bo le še vzpenjala.« V zboru poje tudi Tomaž Prelog iz Za-rečja pri Ilirski Bistrici, je 1. tenor, ter učenec profesorice Janje Konestabo na glasbeni šoli v Ilirski Bistrici pri solopetju. Vodopivci so po zaključku tekmovanja veselje izrazili s prepevanjem, ki je odmevalo po celi Bratislavi. Mimoidoče je še posebej navdušila njihova neuradna himna Žabe. PAZ Vinko Vodopivec je tako na Slovaškem ponovno dokazal svojo kakovost in bogatejši za dve zlati priznanji pripotoval nazaj v Slovenijo na zaslužen poletni počitek. No, vsaj počitek od pevskih vaj. ■ Jli Razstava starih fotografij iz vasi C polje in Rečica Kje: Gostilna-Pizzeria Škorpijon R Kdaj: junij in julij 2009 Kdo: Društvo sveti Florjan Dobro in Foto klub Sušeč Info: dobropolje@siol.net ! i A s" Ca i5 Pomagamo, zbiramo in se učimo Novinarski krožek...... Na OŠ Podgora Kuteževo se tekom celega leta udeležujemo različnih akcij, s katerimi učence spodbujamo k solidarnosti. Sodelovali smo na natečaju Revščina v svetu in pri nas. Učenka Ines Šesta n je za pesmi o revščini prejela priznanje in denarno nagrado. Za mladega invalida smo intenzivno zbirali plastične zamaške, ki jih bo prodal in izkupiček dodal k že zbrani vsoti za nakup avta. Za fanta smo zbrali tudi denarne prispevke. Pridružili smo se tudi akciji Slovenske vojske in min. za obrambo »Otrok otroku« in zbirali obleko, obutev, šolske potrebščine in igrače za otroke v Afganistanu. Ob koncu šolskega leta pa smo v Karitasovi akciji Pokloni zvezek zbirali zvezke za slovenske osnovnošolce. V okviru Ekošole se trudimo živeti v sožitju z naravo, zato smo tudi v letošnjem šolskem letu pod mentorstvom učiteljice Vanje Tijan dvakrat zbirali star papir. Skupno smo zbrali preko 12 ton. Kar eno tono ga je zbrala učenka 9. razreda Barbara Kunej. Obiskali smo tudi ekološko kmetijo na Fabcih, kjer nam je gospa Marjuča Rutar predstavila pogoje, ki jih mora izpolnjevati ekološka kmetija: uporabljati ne smejo škropiv, semena ne smejo biti gensko predelana, upoštevati morajo dobre in slabe sosede... inšpektorji stalno kontrolirajo kvaliteto zemlje in pridelkov. Njihovi izdelki se prodajajo pod blagovno znamko Bio dar. Učence je obiskal tudi čebelar Niko Dodič in predstavil panj, panjske končnice, pripomočke in izdelke iz medu, ki smo jih tudi poskusili. E ko dejavnosti na OS Jelšane E ko koordinatorica Romana Kompan V letošnjem šolskem letu praznujemo na OŠ Jelšane 10. obletnico aktivnega delovanja na področju EKO šol. Naša šola je s pripravami za pridružitev k projektu EKO šola kot način življenja začela že leta 1998. Naslednje leto pa smo podpisali EKO listino in prejeli EKO zastavo, ki s ponosom visi na naši šoli že deset let. Tudi v letošnjem šolskem letu smo bili zelo aktivni, skupaj Prav tako z vrtcem, ki pridno vključuje e ko dejavnosti v svoj program. Realizirali smo zastavljene cilje: razvijali pozitivne medsebojne odnose, vzgajali za zdrav način življenja v zdravem okolju, pazili na učinkovito rabo naravnih virov, vzgajali za okoljsko odgovornost ter uspešno zaključili celoletni projekt »Zdravo življenje« s poudarkom na zdravi prehrani. Čez vse leto smo zbirali tonerje in kartuše, izvedli dve zbiralni akciji papirja in skupaj zbrali kar sedem ton papirja ter ločevali bio odpadke. Sodelovali smo pri eko bralni znački, raznih eko likovnih natečajih, eko kvizu, sodelovali smo v programu »Zdravila in otroci«, med vse učence in zaposlene razdelili varčne sijalke, obeležili svetovni dan srca, mokrišč, zdravja, Zemlje, vode. Posebno pozornost smo namenili podnebnim spremembam. Skupaj z Območnim združenjem RK Ilirska Bistrica smo organizirali srečanje starostnikov iz naših krajevnih skupnosti ter sodelovali v kar nekaj humanitarnih akcijah za pomoč otrokom v stiski in revščini. Otroci iz vrtca so tudi letos izdelali punčko iz cunj in jo prodali družini Tisey na Unicefovi dražbi ter denar namenili za cepljenje enega afriškega otroka. 9. maja 2009 pa smo organizirali eko športni dan »Dan druženje in gibanje treh generacij« ter se 5. junija udeležili še svečane podelitve eko zastav pred Halo Tivoli v Ljubljani. Tako smo uspešno zaključili vse predvidene aktivnosti v okviru mednarodnega programa (Eco-Schools) Ekošola kot način življenja. Želimo si, da bi tudi v naslednjem šolskem letu nadaljevali s svojim okoljskim poslanstvom in bogatili okoljsko zavest v našem kraju in bližnji okolici. Finale prvenstva v malem nogometu Novinarski krožek iz OŠ Podgrad. V ponedeljek, 22. 6. 2009 seje na Osnovni šoli Rudolfa Ukoviča v Podgradu odvijalo finale področnega prvenstva v malem nogometu za dečke letnik 1996 in mlajše. Organizator tekmovanja je bila Športna zveza Postojna v sodelovanju z OŠ Podgrad. Na tekmovanju, ki se je pričelo ob 9.30, so sodelovale ekipe iz: OŠ Antona Globočnika Postojna, OŠ Rudolfa Ukoviča Podgrad in OŠ heroja Janeza Hribarja Stari trg. Po medsebojnih dvobojih je zmagala ekipa Antona Globočnika iz Postojne, drugi so bili nogometaši iz Starega trga, tretjeuvrščeni pa igralci OŠ iz Podgrada. Vsem iskrene čestitke za borbenost in dobro igro. Znanje - vrednota in dobra naložba Novinarski krožek OŠ Rudolfa Ukoviča Podgrad ••••• Bliža se konec šolskega leta. Za nas učence konec skrbi in zaslužen počitek. To je čas, ko ugotavljamo, koliko smo se v preteklem šolskem letu novega naučili in spoznali. V odhajajočem šolskem letu smo se učenci osnovne šole Rudolfa Ukoviča iz Podgrada pod vodstvom mentorjev pripravljali in se udeleževali najrazličnejših regijskih in državnih tekmovanj. Učenci, ki so se na šolskem tekmovanju najbolje odrezali, so merili svoje znanje z učenci drugih osnovnih šol. Bili smo uspešni, saj smo poleg bronastih osvojili tudi srebrna in zlata priznanja. Naša najuspešnejša učenka na regijskih tekmovanjih je bila Urška Mikolj iz 9. razreda, ki je osvojila srebrna priznanja iz znanja logike in matematike (mentorica Ljubica Mezgec), zgodovine (mentorica Mirka Ivančič), kemije in zlato priznanje iz znanja o sladkorni bolezni (mentorica Veronika Gobec). Doris Primc iz 7. razreda je pre- jela srebrno Vegovo priznanje, Martin Mikolj iz 9. razreda in Klemen Mezgec iz 8. razreda pa sta prejela srebrni priznanji iz znanja o sladkorni bolezni. Učenca Nika Tomažič iz 8. razreda in Gašper Baša iz 9. razreda pa sta osvojila srebrni Cankarjevi priznanji (mentorica Janja Milostnik). S svojimi prizadevanji in željo po znanju tako učenci kot učitelji dokazujemo, da je znanje vrednota in dobra naložba za nadaljnje življenje. Tečaj plavanja v logatcu Zlati konjički, modri in bronasti delfinčki ter uč. Nives ••••• Učenci 2. in 3. razreda OŠ Jelšane smo se v juniju mesecu udeležili plavalnega tečaja v Logatcu. Kako smo se imeli in kaj smo počeli, naj vam pove tale pesmica: Ml GREMO PAV LOGATEC, SE PLAVAT NAUČIT, ROKAVČKE, ŠLAUFKE IN KOPALKE BOMO ŠE RABIL SMO FUL SE DOBRO IMELI, SMO PLAVALI VESELI, SE GULJA JE ZALJUBIL VTJAŠO, TO JE HECNO BLO. POTEM SMO DOBRO JEDLI, NA POGRADIH SMO SPALI VSI, NA AVTOMATU PA ČOKOLADO SMO KUPILI SL NAS LUNA JE NOSIL, PONOČI VSEPOVSOD, UBOGA UČITELJICA NIVES NI SPALA CELO NOČ. SMO TUDI TELOVADLI, TENIS, BADBINTON, POTLEJ PA ŠE V FITNESU PREIZKUSILI SMO MOČI. IN KONČNO SE KONČALO, JE NAŠE PLAVANJE, PRIZNANJA SMO POBRALI IN DOMOV VESELI ŠLI. PRIŠLI SMO IZ LOGATCA, PLAVALCI DOBRI VSI, ROKAVČKE, ŠLAUFKE IN PA RAČKE, NE BOMO RABILI ML Pred koncem šole še v naravo Novinarski krožek. Učenci višjih razredov OŠ Podgora Kuteževo smo se v tednu od 1.6. do 5. 6 udeležili športno-naravoslovnega tabora v CŠOD domu Trilobit na Gorenjskem. Pod budnimi očmi naših vodičev in mentorjev smo se zabavali in veliko naučili. Plezali smo po plezalni steni, vozili kanuje in hodili na pohode. Naučili smo se prepoznavati vodne živali, opazovali smo kamnine, pokazali so nam vodna zajetja, obiskali rudnik in še marsikaj. Spoznali smo, da se imamo lahko lepo tudi brez televizije in računalnikov, v družbi dobrih prijateljev. Vinica, 11. junij 2009 Olga Novak, mentorica ••••• Erik Keš, mladi pesnik iz 9. razreda OŠ Toneta Tomšiča Knežak (pod mentorstvom Olge Novak), je poleg še dveh sošolk sodeloval na letošnjem literarnem natečaju Zupančičeva frulica. Na 19. Župančičevi frulici, ki jo organizira Zavod za izobraževanje in kulturo Črnomelj, so lahko sodelovale osnovne in srednje šole, in sicer z ustvarjanjem in deklamiranjem. Pesniki so ustvarjali na temo navdiha, kar pa je pravzaprav res zgolj navidezna omejitev. Deklamatorji so lahko izbirali med pesmimi znanega slovenskega pesnika, Ervina Fritza, iz zbirke Vrane (ki so jo sedmošolci povsod po Sloveniji znotraj projekta Rastem s knjigo prejeli kot knjižno darilo). Izmed 64 poslanih pesmi je Erik Keš postal finalist, to pomeni, da je bil eden od petih najboljših - s priznanjem in knjigo Vrane nagrajenih osnovnošolskih pesnikov. Župančičeve frulice 200 pa ni prejel, leta je odšla v Solkan, k Tjaši Valič. Erik Keš je napisal dva cikla kon-sov: cikel Recesija in cikel Gasilske. Naslov konsev je od minus ena do minus šest. Mladi pesnik ni uporabil le negativnih potenc, pač pa je tudi malo z jezikov oklestil današnjo družbo. Recesija je namreč samo ena od posledic situacij in družbenih razmer. Neupo-rablja samo matematičnih znakov, temveč tudi domiselne medmete, strokovne izraze, posebne stilno zaznamovane besede in igra se z ločili. Na prireditvi znotraj Zupančičevih dni je najprej potekal kulturni program: vsi pesniki so prebrali svoje pesmi in deklamatorji so oddeklamirali Fritzove pesmi. Ervin Fritz je bil tudi navzoč. Publiki so predstavili strokovni komisiji, program pa je še glasbeno popestrila domača tamburaška skupina. Po razglasitvi in utemeljitvi podeljenih nagrad so nagrajence in njihove mentorje ter starše učenci OŠ Vinica popeljali po Vinici, ki so nam jo podrobneje predstavi- li. Nagrajenci so nato odšli na telefonski krajši intervju z novinarko Radia Slovenija. Oddajo o mladih pesnikih in njihovemu ustvarjanju so predvajali v dveh različnih terminih. Na zaključku je vse udeležence čakala bogata pogostitev, da so se mize kar šibile pod težo vseh različnih dobrot. Eriku Kešu pa še obilo navihov! Ekskurzija na Gorenjsko Novinarski krožek OŠ Pregarje V sredo, 11. 6. 2009, smo učenci od 4. do 9. razreda iz OŠ Rudija Mahniča-Br-kinca odšli na Gorenjsko. Najprej smo si ogledali Škofjeloški grad, kjer nam je kustosinja pokazala različne spominske zbirke in o tem povedala veliko zanimive-ga. Nato pa smo šli v Vrbo, kjer smo si ogledali Prešernovo hišo. Tam nam je kustosinja predstavila življenje in delo našega največjega pesnika. Zatem je sledila prava pustolovščina za vse nas. Odšli smo na Bled, od koder smo se s pletno peljali na Blejski otok. Šli smo v cerkev, kjer si je vsak od nas nekaj zaželel. Nato smo trikrat pozvonili z zvonom, saj se po pričevanju legende vsaka želja izpolni. Nato smo imeli eno uro prosto. Nekateri izmed nas so si privoščili slavne blejske kremne rezine, ki pa niso bile vsem tako dobre, kot jih hvalijo. Drugi pa smo šli raziskovat mesto, kjer smo si kupili razne spominke. Tik pred odhodom nas je presenetil dež, zato smo se hitro odpravili na avtobus. Polni prijetnih doživetij in vtisov smo se odpeljali proti domu. Brezplačna številka društva Kala 0801816 Vsi, ki si želite pogovora s strokovnjakom o okužbah s HPV, raku materničnega vratu in cepljenju, pokličite Modro številko društva Kala 080 18 16, Strokovnjak bo brezplačno odgovarjal na vaša vprašanja vsak torek med 14. In 16. uro. ..- /■ . ■ - Informacije o društvu in cepilnih mestih najdete na novih spletnih straneh društva WWW.kala.si. Otroci iz skupine Palčki v bazenu Vzgojiteljica Sonja Tomšič...... 2e od nekdaj je znano, da je gibanje pomemben dejavnik v življenju. Tega se zavedamo tudi v vrtcu. Otroci veliko časa preživijo zunaj, bodisi pri igri, sprehodih, na planinskih izletih in drugih gibalnih dejavnostih. Šes- tletni otroci pa so vključeni v športni program »Zlati sonček«.Tudi otroci iz skupine Palčki so v letošnjem šolskem letu sodelovali v njem. Vse leto so hodili na planinske izlete, vadili spretnosti z žogo, kosom in rolali. Ob koncu meseca maja pa so se preizkušali tudi s čofotanjem (plavanjem) v bazenu Žusterna. Po celoletnem trudu so bili nagrajeni z malo modro medaljo ali diplomo. S programom »Zlati sonček« bodo nadaljevali tudi v šoli. Gibalna vzgoja v skupini Zajčki Milka in Sabina, OŠ Antona Žnideršiča - enota vrtec ••••• V vrtcu vsakodnevno potekajo različne gibalne dejavnosti. Vključili smo se tudi v FIT-program, kjer se otroci preko igre razgibajo in si pridobijo različne gibalne spretnosti. V okviru FIT-programa so otroci iz skupine Zajčki izvedli jesensko in spomladansko čutno pot. Za otroke sta bili dejavnosti posebno doživetje. Spomladansko čutno pot smo vključili v poligon na »Malčkovi olimpiadi«, ki smo jo izvedli v mesecu juniju. Otroci so bosi in obuti hodili po različnih naravnih in umetnih materialih in si s kožnimi in mišično-gibalnimi občutki pridobili jasnejše predstave o predmetih v okolju. Hodili so po kamnih različnih velikosti in oblik (gladki, hrapavi, okrogli, ploščati) pa tudi po pesku in mivki. Občutili so razliko med naravnim (hrapavim) in obdelanim lesom. Šli so čez laneno preprogo, slamo in čez blazine iz umetnih materialov.Tako so si pridobili veliko novih izkušenj in si razgibali stepalne mišice. Ob zaključku dejavnosti so bili vsi otroci za aktivno sodelovanje nagrajeni z »medaljami«, ki so se jih zelo razveselili. Mi..®!11|||1 UV HIDRAVLIKA IN KOLESA, d.o.o. DVIGNEMO IN PREMAKNEMO VSE. HIDRAVLIČNA DVIGALA GRABEŽI TRAKTORSKI VITLI TRANSPORTNA KOLESA ' SAMOKOLNICE TEHNIČNI PROIZVODI IZ KOVIN UV HIDRAVLIKA IN KOLESA, proizvodnja, predelava in trgovina, d.o.o. a: Industrijska cesta 2,6230 Postojrta, Slovenija t: 05 728 38 45, f: 05 728 38 60 e: info#livkale$a.si, w: www.livhk.si Noč v vrtcu Marjetka Kresevič, Vrtec OŠ Toneta Tomšiča Knežak Letošnjo pomlad smo delo v našem vrtcu obogatili s posebno dejavnostjo -pižama party ali nočitev v vrtcu. Za spanje v vrtcu se je odločilo kar 17 otrok od 19. Po enotedenskih pripravah in pogovorih smo končno dočakali to veselo noč. Z malo drugače napolnjenimi nahrbtniki kot sicer smo se dobili v petek, 29. maja ob 19.00 uri, v našem vrtcu. Po prihodu smo skupaj pogledali v njihove nahrbtnike in se pogovorili o tem, kako se pripravimo na spanje. Pred skupno večerjo smo poslušali pravljico »Zvezdica«, nato pa se odpravili na nočni sprehod po vasi. Ogledali smo si okolico vrtca in šole, bližnje vasi v noči, nebo, ki so ga prekrivali oblaki, naravo ter poslušali oglašanja čričkov na travniku ter dogajanje v kraju, ki je bilo odeto v noč. Po večernem sprehodu smo se v naši igralnici počasi začeli pripravljati na spanje. Poskrbeli smo za higieno, se preoblekli v pižame in si pripravili ležišča iz spalnih vreč. Nato je sledil vrhunec večera, in sicer pižama ples. Na za otroke primerno glasbo smo plesali in rajali v pižamah. Ko so se otroci utrudili, smo jih umirili in ponesli v spanje s pravljico Zelo tih čriček. Vzgojiteljice smo skrbele, da je noč brez staršev minila mirno. Dejavnost smo zaključili z jutranjim umivanjem in skupnim zajtrkom. Da nam narava prekriža načrte, da nanjo ne moremo vplivati, kljub močnim željam, smo občutili tudi mi. Teleskop, s pomočjo katerega smo želeli opazovati nebo, smo morali pustiti v kotu, saj so ga prekrižali temni oblaki. Nad spanjem v vrtcu so bili otroci zelo navdušeni in veseli, prav tako njihovi starši, ki so izrazili željo po ponovitvi. Ob pogledu na zadovoljne otroke in starše smo bile seveda navdušene tudi same in ob tem pozabile na vse skrbi, ki so se nam porajale pri načrtovanju dejavnosti. Za popestritev dogajanja v vrtcu smo poskrbele vzgojiteljice Marjetka Kresevič, Mirka Gulja in Tanja Blažek. Z Ježki smo bili na pikniku Starši, katerih otroci so bili v iztekajočem se šolskem letu vključeni v vrtčevo skupino Ježki, ki deluje v sklopu Osnovne šole Antona Žnideršiča v Ilirski Bistrici, smo se odločili, da šolsko leto zaključimo z družinskim piknikom v naravi. Za kraj našega druženja smo izbrali kočo Lovske družine Brkini v Hrušici, takoj za tem pa zavihali rokave in začeli s pripravami na srečanje. Na pikniku nam seveda ni bilo dolgčas, saj so ves čas potekale igre brez meja. Hrabro so se borili otroci, pa tudi starši nismo veliko smo si bili edini, da sta v »naši akciji - Ježki za naj vzgojiteljico« zmagali vzgojiteljici Erika in Vesna, ki sta res NAJ in pravzaprav nam je bilo žal, da se je šolsko leto tako hitro izteklo. Še enkrat se jima zahvaljujemo za vse. Hvala tudi vsem Vam, ki ste pridno pošiljali glasove za »Naj vzgojiteljico«. zaostajali za njimi, kajti boriti se za medalje ni kar tako. Da je bilo hrane in številnih dobrot v izobilju ne velja izgubljati besed, posebno slastne so bile jagode, ki so jih otroci nabirali kar na prizorišču dogajanja in pa seveda slastna torta, ki jo je v zahvalo za zbrane glasove v nedavni akciji Primorskih novic za »Naj vzgojiteljico«, podarila vzgojiteljica Erika Iskra Tomažič. Erika seje v omenjeni akciji, z ogromnim številom glasov , uvrstila na četrto mesto, za kar ji iskreno čestitamo in želimo veliko uspehov tudi v bodoče. Ob zaključku našega druženja POSEBNA PRILOGA 30. junij 2009 2. Bistriški tek Milena Urh, foto Polona Umnik....... 2. Bistrški tek je bil v soboto, 27. junija 2009. Reliefno razgibana trasa 10 km dolge proge je bila speljana po dobro utrjenih makadamskih poteh večinoma skozi borov gozd, deloma po planem. Start je bil na Črnih njivah (620 m), višinska razlika do najvišje točke na progi, pri Špičastem hribu, ki se nahaja ob vznožju Volovje rebri, je znašala približno 150 m. Trasa je priljubljeno bližnje območje rekreacije za prebivalce Ilirske Bistrice in okoliških krajev, saj s svojo pokrajinsko izjemno pestro okolico, poleg zadovoljevanja tekaških in/ali pohodniških (sprehajalnih) apetitov prenekaterih obiskovalcev, ponuja tudi obilico drugih možnosti za sprostitev v prečudoviti naravi. Start teka v članski konkurenci je bil ob 17.00. Dolžina 10 km. Tek je štel za točke pokala Primorskih novic 2009. Število prijavljenih na teku je bilo 144. Razvrstitev po kategorijah Ženske A (do 24 let) Mesto št. : štev. Priimek in trne Letnik Kraj/klub čas zaost ■ 1 371 Jolič Barbara 1990 AD Kronos 00:50:38.9 00:00.0 2 397 Stanič Anja 1990 Podgrad 01:20:44.1 30:05.2 Ženske B (25 do 34 let) Mesto št. štev. Priimek in Ime Letnik Kraj / klub ias zaost. II* 1 360 Nikolesič Ingrid 1982 AK Veteran, Zagreb 00:46:22.4 00:00.0 2 1211 Bošnjak Zorka 1977 ŠD Hotedršica 00:47:28.3 01:05.9 3 380 Marin Irena 1975 3K šport TD Bistre 00:51:25.6 05:03.2 4 445 Rutar Katja 1975 00:51:51.8 05:29.4 5 357 Radoševič Adrijana 1981 Banovina ZB Lič, Hrvaška 00:52:14.1 05:51.7 6 291 Uršič Metka 1977 TD Bistre 00:56:18.3 09:55.9 7 287 Ivančič Adrijana 1975 Podgrad 00:57:39.8 11:17.4 8 387 Petek Martina 1977 Gimnazija Ilirska Bistrica 00:58:15.6 11:53.2 ODST 366 Baloh Ina 1981 Izola ODST 00:00.0 Ženske C (35 do 44 let) Mesto št. štev. Priimek in Ime Letnik Kraj / klub čas zaost. 1 1140 Fortin Aleksandra 1972 ŠD Nanos 00:40:42.7 00:00.0 2 1131 Lipušček Sergeja 1966 Idrija 00:44:09.5 03:26.8 3 1117 Radivo Manica 1974 AK Pivka 00:44:53.4 04:10.7 4 1217 Simčič Helena 1973 DLT Filipides 00:49:05.6 08:22.9 5 368 Breznik Kuklec Maja 1969 Ljubljana 00:52:37.9 11:55.2 6 363 Parovel Vesna 1974 Atletica Trieste 00:53:27.1 12:44.4 7 374 Bosco Chiara 1967 Atletica Trieste 00:57:09.3 16:26.6 8 1319 Čufer Valentina 1966 TD Burja Vipava 00:57:58.2 17:15.5 9 355 Pavlica Nada 1971 Tekaški forum 00:59:24.7 18:42.0 10 550 Gorišek Kristina 1967 Portorož 01:01:48.2 21:05.5 11 398 Stanič Dijana 1968 Podgrad 01:10:35.1 29:52.4 Ženske D (45 do 54 let) Mesto štev Prii,Tlek in lme Letnik Kraj / klub čas zaost 1 375 Giurissa Lorena 1964 CUS Trieste 00:44:41.7 00:00.0 2 1310 Širca Ivanka 1955 AK Pivka 00:48:01.7 03:20.0 3 1330 Česnik Milena 1963 ŠKD Hypo 00:49:04.6 04:22.9 4 1203 Dornik Valda 1956 DLT Filipides 00:49:20.6 04:38.9 5 369 Cvišič Dragica 1958 Ljubljana 00:52:07.6 07:25.9 6 1120 Kofol Jolanda 1960 Tminski migavci 00:53:35.1 08:53.4 7 1292 Artelj Jožica 1959 ŠD Hitre noge Senožeče 00:54:14.4 09:32.7 8 1190 Dolgan Dragica 1955 ŠD Kraški tekači Sežana 00:56:03.5 11:21.8 9 1328 Teran Irena 1962 Podljubelj 00:58:44.2 14:02.5 10 1337 Brglez Irena 1956 Tekaški forum 01:02:30.1 17:48.4 Ženske E (55 let in starejše) Mesto Priimek in Ime Letnik Kraj / klub čas zaost. 1 1136 Verbič Darja 1952 ŠD Kraški tekači Sežana 01:04:46.7 00:00.0 2 1266 Milič Rada 1952 ŠD Kraški tekači Sežana 01:06:47.9 02:01.2 Moški A (do 24 let) Mesto št. štev Priimek Irt Ime Letnik Kraj/klub čas zaost. 1 372 Vodopivec Uroš 1985 ŠD Nanos 00:35:08.9 00:00.0 2 1380 Šemrov Jernej 1993 ŠD Hotedršica 00:36:49.7 01:40.8 3 378 Iskra Tilen 1991 Gimnazija Ilirska Bistrica 00:42:40.1 07:31.2 4 377 Valenčič David 1990 Gimnazija Ilirska Bistrica 00:42:49.7 07:40.8 5 295 Božič Anže 1994 Tekaški forum 00:42:59.7 07:50.8 6 1334 Rebula Simon 1987 ŠD Kraški tekači Sežana 00:43:16.6 08:07.7 7 296 Božič Aljaž 1996 Tekaški forum 00:45:02.9 09:54.0 8 1397 Albreht Borut 1992 ŠD Hotedršica 00:46:21.1 11:12.2 9 390 Škoberne Sandi 1987 MŠD Harije 00:46:32.9 11:24.0 10 555 Župec Nejc 1985 Ljubljana 00:52:10.6 17:01.7 11 381 Čirič Bojan 1985 Ilirska Bistrica 00:53:22.6 18:13.7 Moški B (25 do 29 let) Mesto št. štev. Priimek in Ime Letnik Kraj / klub čas zaost. 1 391 Grmek Marko 1981 Postojna 00:37:21.6 00:00.0 2 361 Kerekovič Nikola 1984 BBK Kvarner, Viškovo 00:38:30.7 01:09.1 Moški C (30 do 34 let) Mesto št štev. Priimek In Ime Letnik Kraj / klub čas zaost. 1 1202 Ipavec Kristjan 1979 ŠD Nanos Podnanos 00:36:35.7 00:00.0 2 1364 Mikuž Robi 1976 ŠD Hotedršica 00:40:16.4 03:40.7 3 385 Škodnik Jože 1976 AD Kladivar 00:41:28.6 04:52.9 4 1390 Javornik Roman 1975 TD Bistre 00:43:35.9 07:00.2 5 373 Beguš Peter 1977 AK Pivka 00:43:37.7 07:02.0 6 394 Ipavec Boštjan 1978 Ajdovščina 00:43:41.2 07:05.5 7 379 Karlin Tomaž 1978 Ljubljana 00:43:54.6 07:18.9 8 376 Skok Darko 1977 ŠD 3 Šport 00:44:49.6 08:13.9 9 290 Škrlj Boštjan 1976 TD Bistre 00:46:16.7 09:41.0 10 444 Kocjan David 1975 Ilirska Bistrica 00:46:49.1 10:13.4 11 1212 Gabrijelčič Matej 1978 ŠD Nanos Podnanos 00:49:37.3 13:01.6 12 395 Demojzes Sebastjan 1978 TD Bistre 00:52:17.3 15:41.6 13 1150 Fabjan Gregor 1979 ŠD Hitre noge Senožeče 00:53:11.4 16:35.7 Moški D (35 do 39 let) Mesto št, štev. Priimek in Ime Letnik Kreti/klub čas zaost. 1 1145 Abram Marko 1970 AK Pivka 00:38:43.4 00:00.0 2 1343 Kerkoč Matjaž 1971 TD Burja Vipava 00:41:04.6 02:21.2 3 396 S me rde Ij Tomaž 1974 Pivka 00:44:20.2 05:36.8 4 1331 Mraz Borut 1973 ŠD Kraški tekači Sežana 00:46:17.9 07:34.5 5 358 Tominc Boštjan 1974 AK Pivka 00:46:41.7 07:58.3 6 443 Surina Jožko 1972 TD Bistre 00:49:25.7 10:42.3 7 393 Hrvatin Janko 1973 Ilirska Bistrica 00:49:28.8 10:45.4 8 392 Knafelc Janez 1973 Ilirska Bistrica 00:57:23.2 18:39.8 Moški E (40 do 44 let) Mesto Št. štev. Priimek in Ime Letnik Kraj/klub čas zaost 1 1149 Lešnik Renato 1968 MNZ Policija-Gams 00:38:53.9 00:00.0 2 1260 Hvala Valter 1968 Š.D.Elektro - Primorska 00:39:20.9 00:27.0 3 1312 Ličen VValter 1967 MNZ Policija-ŠD Kraški 00:41:56.1 03:02.2 4 1196 Rodica Stojan 1965 ŠD Kraški tekači Sežana 00:42:44.6 03:50.7 5 1280 Skok Rajko 1968 ŠD Kraški tekači Sežana 00:43:56.9 05:03.0 6 446 Štorman Alessandro 1967 C ral Act 00:44:18.3 05:24.4 7 1156 Čufer Damijan 1967 TD Burja Vipava 00:44:34.2 05:40.3 8 1264 Šiškovič Franko 1968 ŠD Kraški tekači Sežana 00:45:27.1 06:33.2 9 292 Zajc Miran 1965 Tekaški forum 00:45:55.7 07:01.8 10 1300 Čendak Klavdij 1968 CPN Modras 00:46:24.2 07:30.3 11 293 Svetličič Marko 1969 TD Bistre 00:47:04.2 08:10.3 12 388 Rutar Borut 1968 MNZ Policija 00:52:45.5 13:51.6 13 551 Živkovič Dragan 1965 Prem 00:59:52.7 20:58.8 14 447 Stanič Marko 1967 TD Bistre 01:20:50.2 41:56.3 Moški F (45 do 49 let) Mesto št. štev. Priimek in Ime Letnik Kraj / klub čas zaost 1 1356 Krkoč Robert 1963 Enduro 00:39:56.5 00:00.0 2 1289 Šinigoj Damijan 1964 ŠD Nanos Podnanos 00:41:39.5 01:43.0 3 1109 Blažek Rafko 1964 AK Pivka 00:42:18.4 02:21.9 4 1193 Milašinovič Zoran 1962 AK Pivka 00:45:43.8 05:47.3 5 552 Macuh Peter 1961 TK Šmarnogorska naveza 00:45:47.6 05:51.1 6 1366 Stanjko Henrik 1960 Tekaški forum 00:46:00.2 06:03.7 7 1384 Česnik Zoran 1962 Irio 00:47:16.3 07:19.8 8 1125 Koprivc Roman 1964 MNZ Policija, ŠD Kraški tekači Sežana 00:47:22.4 07:25.9 9 364 Marinuzzi Giuseppe 1960 Trieste 00:48:51.6 08:55.1 10 362 Topalovič Zoran 1961 Tekaški forum 00:49:48.7 09:52.2 11 1127 Slokar Klavdij 1964 DLT Filipides 00:49:51.6 09:55.1 12 299 Robba Silvan 1964 Tekaški forum 00:51:02,2 11:05.7 13 383 TrojarLeo 1960 Ilirska Bistrica 00:51:11.5 11:15.0 14 300 Berginc Jožko 1962 Ilirska Bistrica 00:51:31.1 11:34.6 15 384 Valenčič Peter 1960 Ilirska Bistrica 00:52:02.1 12:05.6 16 294 Kržišnik Branko 1962 ŠD Elektro Ljubljana 00:53:47.5 13:51.0 17 1160 Belec Zvonko 1960 MNZ Policija - Kraški tekači 00:53:49.7 13:53.2 18 1327 Teran Tomaž 1960 Podljubelj 00:55:23.9 15:27.4 19 389 Gorišek Marko 1962 AD Rašica 00:55:47.7 15:51.2 20 399 Muha Robert 1961 Ilirska Bistrica 00:56:29.1 16:32.6 21 554 Čekada Robert 1962 Ilirska Bistrica 00:59:12.1 19:15.6 UDL 367 Brljak Željko 1962 Koper UDL 00:00.0 2. BISTRIŠKI TEK O društvu Tekaško društvo Bistre iz Ilirske Bistrice je bilo ustanovljeno 12. oktobra 2007 na pobudo tekačev rekreativcev iz občine Ilirska Bistrica. V občim se je namreč že dlje časa izkazovala potreba po ustanovitvi takšnega društva, saj je število ljubiteljev in ljubiteljic teka iz leta v leto naraščalo. Z ustanovitvijo društva seje odprla možnost povezanega delovanja z namenom promocije teka in sorodnih športnih aktivnosti v občini Ilirska Bistrica in širše. Člani želijo svoje cilje uresničevati prek izvajanja organizirane vadbe teka, s prirejanjem tekaških tekmovanj, udeležbo na tekaških prireditvah, s širjenjem športne kulture in popularizacijo teka, nordijske hoje in drugih sorodnih športov ter z organiziranjem strokovnih izobraževanj in seminarjev za svoje člane in druge zainteresirane. Moški G (50 do 54 let) Mesto št štev. Priimek in Ime Letnik Kraj/klub fias zaost. 1 1101 Vogrič Miro 1958 DLT Filipides 00:36:27.7 00:00.0 2 1137 Kavs Miran 1957 ŠD Kraški tekači Sežana 00:37:59.6 01:31.9 3 1205 Amolj Miloš 1958 Avtoličarstvo Amolj 00:43:07.9 06:40.2 4 1102 Plahuta Lučano 1959 DLT Filipides 00:43:32.9 07:05.2 5 284 Korent Marjan 1959 AK Pivka 00:46:25.5 09:57.8 6 1135 Grča Rajko 1958 ŠD Kraški tekači Sežana 00:47:03.2 10:35.5 7 556 Ivančič Franc 1956 Rakek 00:47:10.8 10:43.1 8 285 Klobas Emil 1956 AK Postojna 00:48:19.3 11:51.6 9 1119 Tomažič Jožef 1957 Živa voda 00:48:26.4 11:58.7 10 1110 Španič Veselko 1955 Hitre noge 00:48:49.7 12:22.0 11 1233 Čermelj Viktor 1957 DLT Filipides 00:49:22.2 12:54.5 12 1350 Merkužič Danilo 1955 SKD Modrin 00:50:48.2 14:20.5 13 359 Volk Janko 1959 AK Pivka 00:52:23.4 15:55.7 14 1112 Jovanovič Milovan 1955 ŠD Hitre noge Senožeče 00:53:59.2 17:31.5 15 289 Lekič Predrag 1959 Kastav-Marathon 00:54:39.8 18:12.1 16 1386 Hrovatin Darko 1957 TD Burja Vipava 00:57:12.9 20:45.2 17 298 Kajapi Vlatko 1955 AK Kastav-Maraton 00:59:26.7 22:59.0 ODST 553 Kljun Jože 1957 Ilirska Bistrica ODST 00:00.0 ODST 1432 Pavšič Danilo 1956 DT Rake Idrija ODST 00:00.0 UDL 1324 Mihelj Vojko 1955 Društvo Piškotek Knežak UDL 00:00.0 Moški H (55 do 59 let) Mesto št. štev. Priimek In Ime Letnik Kraj/klub čas zaost 1 1195 Tavčar Cveto 1952 ŠD Tabor Žiri 00:40:31.2 00:00.0 2 370 Strle Božo 1952 O KV Stari bori 00:46:44.4 06:13.2 3 365 Koželj Bojan 1952 Tekaški forum 00:51:16.9 10:45.7 4 1271 Škrlj Franc 1952 ŠD Hitre noge Senožeče 00:52:15.8 11:44.6 5 1166 Fidel Stanislav 1951 AK Koper 00:52:32.2 12:01.0 6 288 Kombol Pave 1950 KCBT Bribir 1288 00:53:38.1 13:06.9 7 386 Popovič Mladen 1952 Ilirska Bistrica 00:53:56.3 13:25.1 8 549 Mejak Božidar 1953 Postojna 01:04:00.2 23:29.0 UDL 1167 Japelj Venčeslav 1951 Primorske novice UDL 00:00.0 Moški I (60 do 64 let) Mesto štev Priimek In Ime Letnik Kraj / klub čas zaost 1 1121 Mrak (Boris 1949 Tminski migavci 00:42:45.7 00:00.0 2 1316 Sivec Edvard 1948 TK Kobarid 00:44:16.3 01:30.6 3 1401 Žigon Boris 1949 DLT Filipides 00:45:58.5 03:12.8 4 1106 Doganoc Milan 1947 Logatec 00:46:28.4 03:42.7 5 356 Otoničar Janez 1948 Postojna 00:49:52.3 07:06,6 6 286 Jahn Josip 1144 Svet Gvido 1949 KCBT Bribir 1288 00:53:57.6 11:11.9 7 1947 Cerknica 00:59:06.5 16:20.8 8 382 Košir Anton 1946 Tekaški forum 01:02:32.2 19:46.5 9 1241 Marc Peter 1945 KA-5 01:13:39.4 30:53.7 Moški J (65 do 69 let) Mesto štev Priimck ln lme Letnik Kraj / klub čas zaost. 1 297 Šarčevič Rajko 1943 Kvarner-Autotrans 00:49:38.8 00:00.0 Moški K (70 let in starejši) Mesto štev Priimek in Ime Letnik Kraj/klub čas zaost. 1 1209 Lazar Albert 1937 DLT Filipides 00:52:52.2 00:00.0 Netekmovalci (za udeležbo) št. štev. Priimek In Ime Letnik Kraj / klub J 1167 Japelj Venčeslav 1951 Primorske novice 213 Klobas Emil 1956 Rašpor 212 Klobas Milojka 1959 Sežana 1324 Mihelj Vojko 1965 Društvo Piškotek Knežak Razvrstitev po kategorijah MNZ/Policija - Moški 35 let in starejši Mesto št štev. Priimek in Ime Letnik Kraj/klub čas zaost 1 1149 Lešnik Renato 1968 MNZ Policija-Gams MNZ Policija, ŠD Kraški tekači Sežana 00:38:53.9 00:00.0 2 1125 Koprivc Roman 1964 00:47:22.4 08:28.5 3 388 Rutar Borut 1968 MNZ Policija 00:52:45.5 13:51.6 2.Bistrški tek - mladina Število prijavljenih: 21 Razvrstitev po kategorijah Deklice A (letnik 2002 in Mesto št. štev. ^"mek in Letnik Kraj / klub čas zaost, III L llllipilll! 1 102 Tominc 2002 luz Nika AK Pivka 00:01:19.9 00:00.0 2 103 5temberger2003 TDBISTRC 00:01:50.6 00:30.7 3 105 !^lUha 2004 Manca 00:02:05.4 00:45.5 Deklice B (letnik 2001) Mesto št, štev. Priimek in Ime Letnik Kral / klub čas zaost. 1 101 Gržina Valentina 2001 TD BISTRC 00:01:15.6 00:00.0 Deklice C (letnik 2000) Mesto št štev. Priimek in Ime Letnik Kraj/klub čas zaost 1 202 Stemberger 2QQQ TD BISTRC 00:03:25.3 00:00.0 2 204 Udovič Nika 2000 TD BISTRC 00:03:38.2 00:12.9 3 205 Janežič Leja 2000 TD BISTRC 00:03:46.1 00:20.8 Deklice D (letnik 1999) Mesto št. štev. Priimek in Ime Letnik Kraj / klub čas zaost. 1 302 Gržina Živa 1999 TD BISTRC 00:03:25.4 00:00.0 2 303 Janežič Metka 1999 TD BISTRC 00:03:29.2 00:03.8 3 304 Valenčič Petra 1999 TD BISTRC 00:03:36.7 00:11.3 4 305 Dekleva Deja 1999 TD BISTRC 00:03:55.8 00:30.4 Deklice E (letnik 1998) Mesto št. štev. Priimek In Ime Letnik Kraj / klub čas zaost 1 403 Jagodnik Ana Vita 1998 00:05:18.1 00:00.0 Deklice F (letnik 1997) Mesto št. štev. Priimek In Ime Letnik Kraj / klub čas zaost 1 404 Seizovič Nataša 1997 TD BISTRC 00:05:22.1 00:00.0 2 405 Bizjak Polona 1997 00:06:29.2 01:07.1 Dečki A (letnik 2002 in mlajši) Mesto ?|cv Priimek in ime Letnik Kraj / klub čas zaost. J 1 104 Škrlj Vid 2005 TD BISTRC 00:02:00.7 00:00.0 Dečki C (letnik 2000) Mesto yev Priimek In Ime Letnik Kraj / klub čas zaost 1 201 Bizjak Lovro 2 203 Janežič Matjaž 2000 2000 Ilirska Bistrica 00:03:18.0 00:03:36.8 00:00.0 00:18.8 Dečki D (letnik 1999) Mesto Priimek In Ime Letnik Kraj/klub čas zaost 1 301 Tominc Martin 1999 AK Pivka 00:03:24.8 00:00.0 Dečki F (letnik 1997) Mesto Priimek in Ime Letnik Kraj/klub čas zaost. 1 402 Uljan Blaž 1997 00:04:53.4 00:00.0 Dečki G (letnik 1996) Št Mesto Priimek in Ime Letnik Kraj / klub čas zaost im 1 401 Pašič Emil 1996 AK Pivka 00:03:57.1 00:00.0 Dečki I (letnik 1994) Št Mesto št^v Priimek in Ime Letnik Kraj / klub čas zaost 1 501 Vadnu Martin 1994 AD MASS 00:08:07.6 00:00.0 Sponzorji in donatroji 2. Bistrškega teka • g. Anton Šenkinc, župan občine Ilirska Bistrica • Občina Ilirska Bistrica • Kosič d. o. o. Ilirska Bistrica • Pravita inženiring d. o. o. Ilirska Bistrica • SB GRO d. o. o. Ilirska Bistrica • PRO REVIZIJA, družba za revidiranje, d. o. o. Postojna • Raiffeisen Bank d. d. PE Ljubljana • Avantura šport d.o.o. Ilirska Bistrica • PIVKA perutninarstvo d. d. • Cvetličarna Polona Ilirska Bsi-trica • AVTOULJAN servis in trgovina Bojan Uljan s. p. Ilirska Bistrica • Zavarovalnica Triglav d. d. • Banka Koper d. d. • Avtocenter Dodič Podgrad • Ivan Kovačič Ilirska Bistrica • Rod snežniških ruševcev Ilirska Bistrica • Mlekarna KREPKO Logatec • TRGOPRO d. o. o. Slovenj Gradec • Vičič Rudolf s. p. čiščenje greznic • PELOTON Borut Benigar s. p. Ilirska Bistrica • SEGAFREDO Zanetti d. o. o. Ljubljana • Ljubljanske mlekarne d. d. • Optika Primc Ilirska Bistrica . KZ Metlika • Polzela d. d. • Bar Črne njive, Helena Dekleva s. p. Ilirska Bistrica • Plama-pur d. d. • Bilka Milan Vilotič s. p. Ilirska Bistrica • Fitnes center Tomšič Ilirska Bistrica • Čebelarstvo Šuštar Rude Ilirska Bistrica • Gostilna Potok • Frizerski salon Mojca s. p. Ilirska Bistrica • Okrepčevalnica Grili Danilo Ilirska Bistrica • Orient • TRGOPRO d. o. o. • Trgovina Tara Ilirska Bistrica • Parfumerija Jelka, Žele Tatjana s. p. Ilirska Bistrica • Picerija Park Ilirska Bistrica • Papirnica Kakež Ilirska Bsitrica • KPS Burja Pivka • Atlantic trade d. o. o. Ljubljana • Okrepčevalnica Trnovo Simon Urbančič s. p. • Pizzerija M&S • Pizzeria Maestro • Gostilna Škorpijon • Sadje in zelenjava Bonita Ilirska Bistrica • Sladki bar Ilirska Bistrica Punčka, ki rešuje življenja Irena in Romana. Posvoji punčko in reši otroka je naslov projekta, ki ga UNICEF izvaja že vrsto let. V projekt se vključujejo otroci iz vrtcev in šol, ki s pomočjo vzgojiteljic in učiteljic izdelajo vsaj dve punčki iz cunj. Vsaka punčka je ročno izdelana in unikatna. Prav taka jez veliko domišljije in dela nastajala tudi v našem vrtcu, v skupini PIKI vVVE PREGARJE. Ker smo doma v Brkinih, smo se odločili, da bo ta punčka BRKINKA. Na obisk smo povabili predsednico krajevnega Društva kmečkih žena. Obiskala nas je oblečena v značilno brkinsko obleko in v trenutku smo dobili zamisel za izdelavo naše punčke. Gospa Irena nam je pripovedovala o življenju nekoč in nas povabila na ogled domačega muzeja starih predmetov. V naslednjih dneh je nastajala naša Brkinka. Nastajali sta pravzaprav dve: ena za UNICEF, ena za nas. Ob izdelovanju smo poslušali ljudske pesmi in se učili ljudske plese. S pomočjo ga. Ane smo ju oblekli v brkinsko nošo. 21. maja sta se punčki rodili. Dali smo jima stari brkinski imeni: Frana in Tona. Spekli smo jima torto, zapeli, zaplesali narodni ples in imeli čisto pravo rojstnodnevno zabavo. Kmalu nas je Frana zapustila. Poslali smo jo na UNICEF. Tam bo na dražbi dobila posvojitelja, ta pa bo s plačilom zagotovil cepljenje vsaj enega otroka proti šestim nalezljivim otroškim boleznim. Druga punčka je ostala v vrtcu in postala naša dobra prijateljica. Obiskala je domove otrok in spoznala njihove družine. Zaključek smo izpeljali s pomočjo pevske skupine Društva kmečkih žena. Starše smo presenetili s plesom in ljudsko igrico Mojca Pokrajculja. Pevke so nam zapele in nas na koncu vse navdušile s pravimi domačimi kuhanimi štruklji in slastnim pecivom. Pevski skupini se še enkrat lepo zahvaljujemo, prav tako pa tudi staršem, starim staršem in vsem obiskovalcem za čudovit in sladek popoldan. Srečanje članov društev mladi gasilec Besedilo:Boža Rozman in Mitja Ivančič Udeleženci srečanja DMG Obalno kraške regije Prostovoljno gasilsko Podgrad je v sodelovanju z Gasilsko zvezo Ilirska Bistrica in Osnovno šolo »Rudolfa Ukoviča« Podgrad, organizirala srečanje članov Društev Mladi gasilec, ki delujejo na osnovnih šolah Obalno kraške regije. Srečanje, ki je bilo osmo po vrsti, je potekalo v soboto 13. junija 2009 v prostorih OŠ v Podgrad in na igriščih okrog OŠ.Srečanja seje udeležil preko 100 udeležencev otrok in njihovih mentorjev pedagogov in gasilcev. Srečanja seje udeležilo 20 ekip in sicer 12 v mlajši ter 8 v starejši skupini. V Obalno kraško regijo spadajo naslednje gasilske zveze: GZ Postojna, Obalno kraška zveza Sežana, Obalna GZ Koper, GZ Izola, Piran ter Ilirska Bistrica. Iz naše občine so prijavile ekipe mladih gasilcev treh osnovnih šol in sicer OŠ Jelšane, Dragotin Kette II.Bistrica in OŠ Podgrad skupaj 9 ekip. Ekipe iz OŠ Jelšane se žal niso udeležile srečanja. Šole, ki so prijavile ekipe dokazujejo, da je sodelovanje med temi osnovnimi šolami in gasilci v teh krajih dobro in se še izboljšuje, saj društva "Mladi gasilec" ali gasilski krožki v osnovnih šolah predstavljajo pomembno obliko vzgoje in izobraževanja. Udeležence je pozdravil predsednik komisije za delo z mladino Obalno kraške regije Mitja Ivančič, kateremu gre tudi zahvala za dobro izpeljano organizacijo srečanja. Tekmovanje je vključevalo po 5 disciplin v vsaki skupini. Pri mlajši skupini so to bile: vaja z ved rovko, metanje vrvi v krog, vezanje vozlov, preventivni test in test iz prve pomoči. V starejši skupini pa so namesto discipline metanje vrvi v krog imeli vajo izberi gasilnik. Tekmovalni del je potekal brez zapletov in tudi pritožb ni bilo. Sre- čanje so si poleg ostalih ogledali predsednik sveta Obalno kraške regije Anton Delost, predsednik in poveljnik Gasilske zveze Ilirska Bistrica Anton Frank in Robert Tomšič in ravnatelj Osnovne šole Milan Dekleva. V čas čakanja rezultatov so se vsem udeležencem tekmovanja pridružile še druge službe, ki gasilcem pomagajo pri intervencijah. Predstavniki Policijske postaje Ilirska Bistrica so se predstavili z dvema voziloma, enim patruljnim avtomobilom in enim specialnim vozilom za nočno opazovanje. Pokazno so se odzivu odzvali tudi reševalci iz Reševalne postaje Ilirska Bistrica. Le ti so prišli z enim reševalnim vozilom, mladim gasilcem pa so pokazali tudi primere reševanja in prenose ponesrečencev do avtomobila. Domače gasilsko društvo pa je postavilo na ogled svojo naj novejšo pridobitev GVC 16/25. Razkazali so svoje vozilo in demonstrirali primer uporabe takšnega vozila. V kategoriji mlajših ekip sta prvi dve mesti zasedli ekipi OŠ Sečovlje z oznako 3. in 6., tretje mesto pa ekipa iz OŠ Podgrada 1. V kategoriji starejših ekip je prvo mesto dosegla ekipa OŠ II.Bistrica z oznako 3, drugo mesto ekipa OŠ Podgrad 3 in tretje mesto ekipa OŠ II.Bistrica z oznako 2. Prve tri uvrščene ekipe mlajših in starejših učencev so prejele v trajno last pokale. Vse sodelujoče ekipe so prejele pismeno priznanje. Vsi sodelujoči otroci ter njihovi mentorji pa so prejeli posebne medalje z znakom DMG in napisom srečanja. Ker je na regijskem srečanju sodelovalo 20 ekip iz posameznih šol, se državnega srečanja udeležita po dve prvouvrščeni ekipi pri mlajših in starejših skupinah. Pravico nastopa na državnem srečanju DMG, ki bo 25. in 26. septembra na OŠ v Gornji Radgoni, sta si pridobili v mlajši skupini, ekipi DMG iz Osnovne šole Sečovlje, v starejši skupini pa ekipa iz OŠ Dragotin Kette Ilirska Bistrica in ekipa iz OŠ Podgrada. Vsem ekipam in mentorjem čestitamo ter želimo uspešno na državnem tekmovanju. Prostovoljno gasilsko društvo Podgrad in Gasilska zveza Ilirska Bistrica se za pomoč pri izvedbi srečanja zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli pomagali pri celotni organizaciji. ŠOLA ČUSTVENE INTELIGENCE Postavitev družine Boštjan Trtnik, www.cdk.si/sci, Šola čustvene inteligence. Družina je okolje, kjer bi se morali počutiti varne, sprejete in ljubljene. Žal pogosto ni tako. Pri razreševanju družinskih vzorcev si lahko pomagamo na različne načine, v zadnjem času pogosto slišimo tudi za metodo Postavitev družine. Postavitev družine je način razreševanja družinskih konfliktov in čustvenih vozlov. Njen utemeljitelj je nemški filozof in psihoterapevt Bert Hellinger, danes pa je razširjena v več kot 35 državah sveta. Postavitev družine na družino gleda kot na sistem, ki je v ravnovesju in miru takrat, kadar imajo vsi, ki pripadajo družini, v njej svoje mesto. Zaradi različnih usodnih dogodkov prihaja do družinskih čustvenih zapletov. Usodni družinski dogodki Za razjasnitev situacije v lastni družini je priporočljivo izdelati družinsko drevo. Pri razmišljanju o družinskih članih se vprašajmo o pomembnih dogodkih ki so se pripetili. V tem smislu so pomembni naslednji dogodki (spisek ni popoln): zgodnja smrt mame, očeta, sester, bratov, otrok, smrt ženske med porodom ali po njem splavi (spontani ali hoteni), težke bolezni hude prometne in druge nesreče, zasvojenosti, posvojitve, umori in samomori, incest in spolne zlorabe, vojni dogodki in podobno. To so vse dogodki, ki prinesejo breme v družino in veliko intenzivnih čustev. Običajno jih družina ne uspe razrešiti in ostajajo v družinskem sistemu ter se na ravni nezavednega prenesejo v naslednjo generacijo. Razreševanje družinskih vzor- cev Postavitev družine pomaga pri razreševanju težav v partnerskih in družinskih odnosih, velikokrat pridejo na delavnico ljudje, ki že dalj časa neuspešno iščejo rešitev v odnosih. To so lahko odnosi s starši, z mamo, očetom ali obema. Lahko je bolj izpostavljen partnerski odnos ali odnosi z otroki. Na delavnico prihajajo tudi tisti, ki čutijo, da jih nekaj v življenju drži nazaj, da nimajo prave energije, da imajo premalo samospoštovanja ... Posameznik, ki se odloči, da bo postavil svojo družino, si izmed udeležencev na delavnici izbere predstavnike za tiste družinske člane, ki jih želi postaviti. Razporedi jih v prostor po svojem notranjem občutku. Kar je potem najbolj zanimivo in zaradi česar se postavitev družine imenuje fenomenološka je to, da izbrani predstavniki dobijo občutke tistih oseb, kijih predstavljajo, čeprav o njih ne vedo ničesar oz. tudi ni potrebno da bi karkoli vedeli. Na ta način pride na površje skrita čustvena družinska dinamika, ki jo nato voditelj delavnice počasi vodi v smer razrešitve in ponovne vzpostavitve povezanosti med družinskimi člani. Bistveno pri postavitvi družine je, da združi tisto, kar si je prej nasprotovalo. Če je bil iz neke družine kdo izključen, ker smo nanj gledali kot na hudobnega ali pa smo na koga gledali kot na zaostalega ali če smo na koga pozabili, potem je tej družini nekaj moteno. Pri postavitvi družine dobijo tisti, ki so bili izključeni z družine njej spet svoje mesto. Tako v tej družini lahko po- novno nastopi mir. Odzivi udeležencev Udeleženci delavnice so nemalokrat presenečeni nad tem, kako metoda družinske postavitve zares deluje in kako predstavniki družinskih članov dobijo občutke oseb, kijih predstavljajo. Tisti, ki so v vlogah družinskih članov doživljajo različna čustva, ki so prisotna v tej družini: jeza, zamera, strah, prizadetost, bolečina, hrepenenje, ljubezen ... Prav tako se dogajanje dotakne vseh, ki samo opazujejo postavitev - velikokrat jih to, kar vidijo, tako ali drugače spominja na njihove lastne družinske zgodbe in so ganjeni. Ob koncu delavnice je velikokrat čutiti olajšanje, notranji mir, sprejemanje in občutek povezanosti. 18 30. junij 2009 IZ ŽIVLJENJA DRUŠTEV Kot bi šlo zares Člani Gorske reševalne službe Ljubljana- reševalne skupine Ilirska Bistrica so v nedeljo, 31. maja 2009, v podtaborski steni pri Ilirski Bistrici izvedli vajo za člane in pripravnike. Vajo so izvedli v skladu z letnim načrtom aktivnosti. Namen vaje je bil preveriti in osvežiti znanje vrvne tehnike in reševanja iz visokih sten. Vaja je potekala pod obremenitvijo, kar pomeni, da so ravnali tako, kot bi se dogajalo v primeru prave nesreče. Vajo so pričeli kljub nekoliko deževnemu jutru. Na vrhu 70 meterske stene so najprej naredili delovišče z vrvno ograjo. Za reševanje »ponesrečenega plezalca« so uredili dvoje sidrišč za statične vrvi. Nato sta se v steno spustila namišljeni ponesrečenec in z inštruktorjem, ki je nadziral delo v steni, drugi inštuktor pa je nadziral delo na delovišču. Sledil je spust reševalca z nosili, ki je ponesrečenega oskrbel, naložil v reševalna nosila in ga spremljal med dviganjem na zgornji rob stene. Drugi del vaje je potekal v vznožju stene, kjer so vsi udeleženci ponovili vrvne manevre s povdarkom na prehodih med dviganjem in ;y Ji S (} N) F % b % 4\ F GD b F c Vilh arjev a ces tel./ OIC ta 4 fax: Trr 7, 62 05/' OVO 501 1-10- irska 242 Bis lica s f/1 % % Gi) (f $ Gi) g Č' c INSTALACIJE Kovačič Stojan s p. Koseze 69/a, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/71 00 370, Fax.: 05/71 00 371 GSM: 041/642 868 DOBAVA IN MONTAŽA STROJNIH INSTALACIJ: * CENTRALNO OGREVANJE VODOVODNE INSTALACIJE PLINSKE INSTALACIJE KLIMATSKE NAPRAVE POOBLAŠČENI MONTER IN SERVISER OGREVALNE TEHNIKE Buderus clC vie|mann CENIK OBJAV: 1 stran: 500,75 EUR 1/2 strani: 333,83 EUR 1/4 strani: 166,92 EUR 1/8 strani: 125,19 EUR OSMRTNICA: 1/8 strani brez slike: 20,87 EUR 1/8 strani s sliko: 25,04 EUR Cenik zakupa prostora velja za oglaševanje ter za politična sporočila.Objave na zahtevanih straneh ter na prvi in zadnji strani so višje za 30%. Cene ne vsebujejo DDV. EURO NIZKE GRADNJE (Ml @§§§39 NAKUP, PRODAJA, NAJEM NEPREMIČNIN Več informacij pri našem zastopniku: ROLAND KOMPAN. GSM: 041 688 663 Trgovina in storitve d.o.o. Vojkov drevored 28, 6250 ilirska Bistrica Tel.: 05/71 10 400, faks: 05/71 10 404, e-mail: info@kledaplus.si NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! ODDAJAMO SOBE IN PRENOČIŠČA in sicer enoposteljne, dvoposteljne in triposteljne sobe s souporabo kopalnice in kuhinje. Nudimo ugoden zakup sob za daljše obdobje. Za več informacij pokličite na GSM 040/862-670 ŠIROKA PO1R0ŠNJ4w«i ussntt | MLADOPOROČENCI! Pri nas si med sprehodom po trgovskem centru izberete tista darila, ki si jih sami želite, mi pa vam postavimo poročno mizo. To pa še ni vse! Podarimo vam bon v vrednosti 3% kupljenih daril za vas! NUDIMO DARILNE BONE RAZLIČNIH VREDNOSTI! PONUDBA: - darilni program - vse za dom in gospodinjstvo - prti in brisače - bela tehnika - mali gospodinjski aparati - svetila in lestenci - orodje - barve in laki - elektro material - vse za vodovod in ogrevanje. SKRATKA VSE ZA DOM IN GOSPODINJSTVO! VELIKA IZBIRA TOPLIH PODOV. TEPIHOV IN TEKAČEV. KATERE ODREŽEMO PO VAŠI MERI IN JIH TUDI ZAROBIMO NE PREZRITE - OD VSEPOVSOD 30. junij 2009 25 ■ fV v •• ■ v Vsec ji je naša glasba Alenka Penko.. Na enem izmed zadnjih gostovanj v Ljubljani sta se nam pridružili dve mladi Korejki. Sprva sta se želeli le fotografirati z nami, a ko smo ju povabili naj prisedeta in kaj prigrizneta, se nista dali kaj dosti prositi. Lepo po »domače« sta okušali naše klobase in vse kar je sodilo zraven. Zaupali sta nam, da jim je naša dežela silno všeč, še posebej glasba in ples. Slednje smo jima ponudili v paketu: Brštulin banda je nekaj poskočnih zaigrala, naš najboljši plesalec g.Emil Novak, pa ju je podučil o osnovnih plesnih korakih. Mimogrede, vsi se že pridno učimo Korejščine, ker nas je gospodična, ki je na fotografiji, povabila v goste! Kvvzlek Emil in Korejka! N. Perka n.... Gotovo ni starejšega Bistričana, ki ne bi vedel, da pri Oblakovem ribniku najdemo več kot sto let staro kamnito ploščo z napisom: »Kdor pije kozleško vodico, bister um ima in zdravo glavico.« Oblakovi so ponosni na ta napis, ki ga je dal vklesati prvi gospodar Oblakove domačije po imenu Ivan Valenčič. Napis, ki predstavlja čisto resnico o vodi izpod Snežnika, je nastal leta 1862. Sicer ga je prerasel mah in prekrila patina časa. Milenko bo dal ploščo očistiti in obnoviti obstoječi napis. Škoda bi bilo, da ta bistriška znamenitost pade v pozabo. Posebno v časih, ko se osveščamo, da voda ni neizčrpna, ampak da moramo na vodne vire skrbno paziti. PLAMING SKUPINA Plaming skupina, projektiranje in izdelava : tehnološke opreme, d.o.o. ul. Nikole Tesla 5, p.p. 68 šilili.. 1 - 6250 Ilirska Bistrica tel.: +386 (0)5/70-410-00 fax: +386 (0)5/70-410-55 e-mail: info@piaming.si Jože BrenčIč s.p. INŠTALATER ENERGETIK *WS®@W(2® wm HKHUgMUll Prihodnost ]e obnovljiva! S toplotnimi črpalkami cTc prihranita do 70‘/. kurjave! *TOPLOTNE ČRPALKE """raj opreme ZRAK (V0DA)/V0DA •OGREVANJE •VODOVOD •SOLARNI SISTEMI •CENTRALNI SESALNI SISTEMI •PREZRAČEVANJE •VRAČANJE TOPLOTE Kettejeva 4, Ilirska Bistrica e-pošta: brencic@siol.net tel: 05 714 16 91 mob: 041 830 408 PIŠITE NAM sneznik@kabelnet,net v -X ZDRAVNIK ZA ŽIVALI SVETUJE Zakaj konjem brusimo zobe? Špela Orthaber, dr.vet.med. ••••• Konji imajo hipselodontno zobovje, kar pomeni, da jim zobje rastejo konstantno do pribljižno 25-30 leta starosti, zato se morajo ti stalno obrabljati. Žvečenje pri konju poteka tako, da se čeljust premika lateralno (levo in desno), s tem si tudi obrablja zobe. Konji v naravi jedo pretežno travo, ki vsebuje veliko vlaknine in snovi, ki delujejo abrazivno na sklenino. Konj spusti glavo k tlom (s tem se spodnja čeljust premakne nekoliko naprej), da odtrga travo in jo dvigne po tem, ko travo že prežveči. Tako se pozicija čeljusti stalno spreminja, kar omogoča enakomerno in pravilno obrabo zob. In vendar se tudi pri divjem konju pojavljajo problemi z zobovjem in jih kar nekaj v naravi umre prav zato, kar se ne morejo več prehranjevati. Domači konji, ki jedo seno in žitarice, ki niso tako abrazivne in ne potrebujejo tolikšnega mletja v ustih, začnejo hitreje nepravilno uporabljati svoje zobe. Ob tem ima veliko hlevov jasli dvignjene od tal, tako daje pozicija čeljusti ob žveče- nju nenaravna (spodnja čeljust se ne premakne naprej). Zato najprej nastanejo konice na molarjih (zadnjih zobeh) in sicer na zgornjih na zunanji strani in na prvem molarju, na spodnjih pa na notranji strani in na zadnjem molarju. To konju onemogoči normalno uporabo zob in tudi čeljustnega sklepa ne more več popolnoma premikati, kar lahko povzroči nadalnje spremembe na zobeh. Zaradi nenormalne uporabe lahko pride do prekomernega pritiska na neketere zobe, ki so zaradi tega preobremenjeni in se lahko tako poškodujejo, da se začnejo majati, medtem ko so drugi zobje premalo obremenjeni, se sploh ne obrabljajo in lahko prekomerno zrastejo. Ker konice postanejo zelo ostre, pride tudi do poškodb na sluznici ustne votline in na jeziku. Tak konj najprej slabše izrabi hranljive snovi v krmi, ker je ne more popolnoma prežvečiti, lahko pa tudi težje in manj je. Opazimo, da je počasneje, žveči večino hrane samo na eni strani ali mu iz ust padajo t.i. čiki, mokri svaljki — sena. Lahko pa se zaradi bolečine v ustni votlini začne upirati brzdi pri jahanju, jemati brzdo ali stresati z glavo ob jahanju. S tem ko konj nepravilno uporablja svoje zobe, tudi nepravih lino premika čeljustni t2 sklep, kije velikokrat v prisiljenem položaju, kar je lahko — zelo boleče, dolgoročno pa vodi v nastanek kroničnih sprememb (artritisa) in spremembe drže glave, kar vpliva na konjev celotni lokomotorni aparat. Konji s težavami v ustni votlini imajo pogosto bolečine v hrbtu, razvijejo pa se lahko tudi druge vrste šepanj. Prav tako je zaradi slabo predelane hrane v ustni votlini in nenehne bolečine velika možnost pojava kolik. Nekateri konji imajo težave s t.i. volčjimi zobmi, ti so ostanek prvih molarjev, ki povzročajo težave predvsem pri jahanju. Kadar niso zasidrani v kost, pritisk brzde nanje povzroči bolečino dlesni. Takim konjem je treba te zobe izpuliti. Težave z zobmi imajo lahko že mladi konji, ko menjavajo mlečne zobe. Včasih se zgodi, da kapica (mlečni zob) ne odpade in tako pritiska na stalni zob, da ta ne more rasti. Tak konj lahko ima vidno bulo na spod- nji strani čeljusti, ker stalni zob pritiska nazaj na kost. V takih primerih je potrebno kapico sneti s človekovo pomočjo. Ponavadi so takrat, ko lastnik opazi težave z zobmi pri svojem konju, na zobeh že občutne spremembe. Zato je, kot pri vsaki stvari, pomembna preventiva. Priporočljivo je, da se konju v usta pogleda vsaj enkrat letno in se pobrusi odvečno sklenino. Starejši konji imajo lahko tudi več težav, zato je priporočljivo rednejše spremljanje. Prav tako je pri mlajših konjih do petega leta starosti, ko menjavajo zobe, potrebno biti pozoren na kakršne koli težave. Za zobni poseg je treba konja nekoliko pomiriti (sedirati), nato pa usta odpreti s posebnim odpiračem. In žeje pripravljen na natančnejši pragled in korekcijo. Pri osnovnih stomatoloških posegih konjem odstranjujemo odvečno sklenino - špice, jo odbrusimo z ročnimi ali motornimi pilami, in tako omogočimo, da se površina zob uravna in lahko konj spet normalno žveči. Poseg načeloma ni boleč in po njem se konj, ko sedacija popusti, počuti normalno. Pri nekaterih, ki imajo zobovje zelo deformirano in so posegi bolj obsežni, pa lahko traja nekaj časa, da se čeljustni sklep in njegova okolna tkiva vrnejo v normalni položaj. Vsekakor je pametno konju tu in tam pogledati v zobe, tudi če je podarjen. 26 30. junij 2009 NE PREZRITE-OD VSEPOVSOD Na podiranju svetovnega rekorda tudi ekipa Radia Capris V nedeljo, 30. maja so se v Portorožu zbrali navdušenci na rolerjih, ki so s skupnimi moči poskušali podreti svetovni rekord v množičnem rolanju. Na podiranje rekorda seje prijavilo 781 ljudi različnih starosti, med njimi tudi minister za promet Patrick Vlačič, za dobro družbo pa je skrbela ekipa Direktorica Radia Capris Petra Sorbara na rolerjih Radia Capris, ki je na dogodku med obiskovalce podelila kar 80 zelenih majčk, s katerimi so se podiralci rekorda s Petro Sorbara, direktorico Radia Capris na čelu, podali na osem kilometrov dolgo pot. Za nov svetovni rekord bi se množičnega rolanja sicer moralo udeležiti 1441 ljudi, a je bil razlog za nižjo udeležbo predvsem slabo vreme, ki je nekatere prepričal, da so ostali doma. Opsesija jana so konji Petar Nikolič. Mala Bukovica - Družina Mikuletič iz male Bukovice je ena redkih, ki v svojem hlevu z vzgojo konj ohranja in neguje tradicijo konjereje. Za razliko od prejšnjih let-desetletij imajo tokrat v čistem in urejenem hlevu kobilo Liso rase Haflinger - slovenskega porekla. Lisa s svojim naraščajem Na prijetno presenečenje domačih je Lisa v teh dneh na svet prinesla zdravo in veselo Srečko, žrebico, kateri je po enournem »treningu« uspelo obstati na nogah. O dogodku, ki je razveselil vse, najbolj pa 17-letnega Jana oče Marjo pravi:« Poleg dolge tradicije, smo Liso kupili predvsem na željo Jana. Z ženo sva mu željo izpolnila, saj sva dojela, da so konji bili in bodo Janova »velika ljubezen«. Glede povečanja »ergela« pa zaenkrat še ne razmišljamo. Rana ura, zlata ura Petar Nikolič ••••• Sviščaki - Najvišja nealpska gora Snežnik (1796m), je ne glede na vremenske razmere vedno bolj obiskana. Jeklenih konjičkov in z njimi ljubiteljev flore in favne snežniških gozdov je vse več. Prostori, namenjeni parkiranju avtomobilov ob vikendih skorajda ne sprejmejo toliko avtomobilov, kolikor jih prispe v predel Sviščakov na 1420m (na sliki). Na znanem parkirišču pri Sv. Gabrijelu, varuhu, prostora skorajda ni. Parkirati tu pa pomeni skoraj srečo, srečni pa so tisti, ki se na vzpon na Snežnik odpravijo v zgodnjih jutranjih urah. Zato Rado Kovačič ob našem srečanju reče: »Rana ura, zlata ura. Prvo kot prvo je še kam parkirati, kot drugo pa je vzpon pred vzhodom sonca oziroma dokler le-to ne obsije steze, znosen, zrak pa čist in hoja udobna. 20. Dobrote slovenskih kmetij www.razvoj-podezelja.si ••••• Med 22. in 25. majem 2009 je v krajev: občin Ilirska Bistrica, Pivka in in znake kakovosti prejeli naslednji prostorih minoritskega samostana Postojna, med katerimi so priznanja sodelujoči (po abecednem redu): na Ptuju potekala jubilejna 20. razstava »Dobrote slovenskih kmetij«, ki je osrednja predstavitev kulinaričnih dobrot izpod pridnih rok slovenskih kmetic in kmetov. Razstavo je spremljala vrsta kulturnih in družabnih prireditev, na Mestnem trgu pa je hkrati potekal peti praznik sira. Na glavnem odru je kar trikrat nastopila tudi Brštulin banda iz Harij in za svoj izviren nastop požela močen aplavz. Na razstavi vsako leto sodeluje več kot tisoč izdelkov iz preko 700 slovenskih kmetij iz domovine in zamejstva. Sodelujoči se na ocenjevanju izdelkov potegujejo za priznanja v trinajstih skupinah izdelkov: z mlečnimi, krušnimi in mesnimi izdelki, domačim oljem, kisom, sokom, žganjem, suhim sadjem, vinom, sadnim vinom, marmeladami, kompotom in konzerviranimi vrtninami. Vsem, ki so za določen izdelek prejeli tri leta zapored zlato priznanje, je KGZ podelila tudi znak kakovosti, ki kaže na trajno kvaliteto izdelka in je lahko vsakemu pridelovalcu še posebej v ponos. Čestitamo vsem sodelujočim, še posebno pa predstavnikom iz naših BIŠČAK MIRJANA in ANTON Buje 5, Vremski Britof zlato priznanje in znak kakovosti za jabolčni kis srebrno priznanje za jabolčno brkinsko žganje srebrno priznanje za jabolčno marmelado BOŠTJANČIČ SAŠO Čelje 6, Prem zlato priznanje za žganje iz jabolk srebrno priznanje za brkinsko slivovko ČEPAR JOŽEF Barka 59, Vremski Britof srebrno priznanje za sadjevec DRUŽINSKA KMETU A ŠTEMBERGER Vrbica 32, Ilirska Bistrica zlato priznanje in znak kakovosti za kozji namaz z olivami zlato priznanje za kozji namaz s peteršiljem in česnom zlato priznanje za sirarsko kozjo skuto zlato priznanje za sveži kozji sir KALUŽA MARKO, Petelinje 69, Pivka srebrno priznanje za brinjevec KLEMEN ZORKA IN BORIS PRI ŠUŠTERJEVIH, Nova sušica 3, Košana zlato priznanje za žganje iz jabolk bronasto priznanje za žganje iz hrušk MOREU MARIJAN SADJARSKA KMETIJA MOREU Buje 16, Vremski Britof bronasto priznanje za jabolčne krhlje zlato priznanje in znak kakovosti za slivovec srebrno priznanje za sadjevec MOHORČIČ JOŽE - ČMUDNOVI Hruševje 21, Hruševje srebrno priznanje za vilijamovko SANABOR SREČKO Harije 8 b. Ilirska Bistrica zlato priznanje za jabolčne krhlje zlato priznanje za suhe slive VIDMAR STANE Studenc 5, Postojna zlato priznanje za jabolčni kis zlato priznanje za slivovo žganje zlato priznanje za hruškovo žganje srebrno priznanje za jabolčno žganje ProDent zobna ambulanta dr. Surina Ilirska Bistrica Župančičeva 5 tel.: 05 71 41 986 URNIK po., če.: 13h - 19h to., sr., Pe.: 8h - 13h AVTOSHOR Bazoviška 38, Ilirska Bistrica PRODAJA MOTORJEV IN OPREME SPLOŠNI SERVIS ZA MOTORJE (filtri + olja, svečke, gume) VULKANIZERSTVO BIKER'S BAR tel.: 00386 (0)5/7141920 OD 10.6. D015.9.2009 PRI NAKUPU ENE MOTORISTIČNE ElliCOiiPOii NE PREZRITE - POROČIL IN OBJAV 30. junij 2009 27 Umiritev trgov Primož Hočevar, upravljavec premoženja, ILIRIKA Borzno posredniška hiša d.d. • \ /mesecu juniju je končno V prišlo do umiritve borznih trgov. Ti so v času pisanja članka (19. junij) nekje okrog začetnih mesečnih vrednosti oziroma celo nekoliko v minusu. To pomeni, da se navdušenje vlagateljev počasi umirja in da trgi nekoliko izgubljajo moč. To je seveda po svoje razumljivo, saj mora biti močna rast tečajev delnic, ki je trajala zadnje tri mesece, podprta tudi z boljšim poslovanjem, ki pa pri nekaterih podjetjih dejansko je, drugje pa ga še ni videti.Tudi rast surovin seje v tem mesecu umirila. V tujini so bili v tem mesecu mešani makroekonomski kazalci, čeprav je bilo vseeno nekoliko več pozitivnih. Kazalec, ki meri pričakovanja nemših analitikov za prihodnjih šest mesecev se je pov-novno zvišal, tokrat kar za 11 točk na 42 točk. Pri tem naj omenimo, da je 50 točk nekako meja med rastjo in padcem gospodarstva. V ZDA je bil objavljen tako imenovani leading indicator, ki je bil bistveno boljši od pričakovanj. Tudi podatek o novih prodanih nepremičninah v ZDA je spodbuden. Hkrati pa je bil objavljen indeks industrijske proizvodnje, ki je bil nekoliko slabši od pričakovanj. Tudi brezposelnost se še naprej veča in trenutno v Ameriki znaša že 9,4 odstotka. Nasprotno zahodnim trgom pa je slovenski trg v mesecu juniju celo porastel. Vsaj delno so trg spodbudile tudi špekulacije o prodaji deleža Petrola ruskemu Gazpromu, toda zaenkrat je to bolj malo verjetno, saj bi bil posel brez soglasja države le težko sklenjen. Za ponudbo naj bi stal obubožani Istrabenz, ki bi mu zelo prav prišel kupec za Petrol. V juniju so sicer balkanski trgi padli, hrvaški npr. kar za 11 odstotkov, nekoliko manj pa je padel tudi srbski trg. Hrvaški trg je sicer najboj odziven na dogajanja na zahodu in zato tudi burne reakcije vlagateljev niso presenečenje. Zanimiva novica je prišla iz skupščine delničarjev srbske AIK banke, ki je prisotna v portfelju marsikaterega slovenskega vlagatelja. Banka bo namreč odkupovala lastne delnice v višini osem milijonov evrov, kar je glede na dnevni promet, ki znaša 150.000 evrov, kar precejšen znesek. S to potezo bodo, vsaj na kratek rok, verjetno tudi omejili morebitne pretirane padce tečaja. V Srbiji je še vedno relativno nizek promet, ki pa se je vseeno izboljšal iz marčevskih 300.000 evrov na junijskih milijon evrov. V Srbijo se počasi vračajo tudi tuji vlagatelji, saj trenutno njihov delež znaša okrog 30 odstotkov - v času največje borzne evforije pa je bil delež prek 60 odstotkov. Kot smo napovedovali že v prejšnjem članku se rast počasi umirja. Če in kdaj bo prišlo do resnejše korekcije je ta trenutek težko napovedovati, prav možno je tudi, da se čez poletje ne bo dogajalo nič kaj drastičnega in bodo tečaji nihali v ozkem razponu. Seveda je za konkretnejše napovedi potrebno počakati naslednji sklop rezultatov podjetij (za drugo četrtletje), ki se bo začel 7. julija, kojih bo prva objavila ameriška Alcoa. Dejstvo pa je, da smo uradno še vedno v recesiji in je zato treba biti pri vlaganju še vedno previden, še zlasti pri delnicah, ki so naredila v teh treh mesecih res veliko. To še zlasti velja za hitro razvijajoče se trge, kjer je bila rast prav fascinanta. V tem trenutku vlagateljem svetujemo predvsem neciklične panoge, kot so telekomunikacije in farmacija, ki kljub morebitni korekciji trga v njej ne bodo udeležene tako močno oziroma lahko v takšnih razmerah celo pridobijo. Vlagatelji ob večjih popravkih trgov namreč pogosto bežijo prav v takšne naložbe. ' 7 nn J S PIŠITE NAM sneznik@kabelnet.net 041/869 727 Igradbenistvo saftic | SAFTIČ ZDENKO S.p. JELŠANE 73, tel.05/788-55-98 www.gradbenistvo-saftic.si r esrniit- O©dl[B©0©g!57 CcgeroaiDG] 800 prefeKsdloofjs dL@o®<, ESIMIT technology d.0.0. Vojkov drevored 14 6250 Ilirska Bistrica n.c. telefon: 05/711 02 00 telefax: 05/711 02 10 e-mail: esimit@esimit-tech.si INŠTAIACUG d.0.0. :: j SIB inštalacije d.0.0, Jablanica E, 6250 Ilirska Bistrica tel, 05 714 8515. fa* 05 714 BS 16, GSM: 041 714 394 www.instalacije-sib.si ogrevanje, vodovod, plin prezračevanje, klimatizacija ViADJiLti fSCT Eurotherm Unica! Družinske skupine AL-ANON Skupnost svojcev in prijateljev alkoholikov Je pri vas doma problem alkohol in potrebujete anonimno in brezplačno pomoč? Pokličite avtomatski odzivnik 01 251 3000, GSM 041 590 789. Lahko obiščete tudi našo spletno stran: http://al-anon-drustvo.si ali nam pišete na e-naslov: alanon@email.si ••••••••••••••••• jf __________ [pocscEasaD^ PARK TEL.: 71 45 144 RAZLIČNE VELIKOSTI PIZZ RAZVOZ PIC JE CEL DAN 9 -22 URE KRONIKA POROČANJE O DOGODKIH NA OBMOČJU PP ILIRSKA BISTRICA ZA OBDOBJE 16. 5. 2009 DO 15. 6. 2009 Aleksander MORAN, KOMANDIR POLICIJSKE POSTAJE, VIŠJI POLICIJSKI INŠPEKTOR III. Policisti PP Ilirska Bistrica so v navedenem obdobju obravnavali 15 kaznivih dejanj in sicer 6 kaznivih dejanj poškodovanja tuje stvari, 3 kazniva dejanja tatvine, ter po 1 kaznivo dejanje ogrožanja varnosti, kaznivo dejanje ponarejanje denarja, kaznivo dejanje zatajitve, kaznivo dejanje povzročitve lahke telesne poškodbe, kaznivo dejanje prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države in kaznivo dejanje ponarejanja listin. Pri svojem delu smo odkrili 1 ukradeno vozilo. Pri varovanju državne meje so policisti prijeli 9 oseb, katere so na nedovoljen način vstopile v R Slovenijo in se tako izognile mejni kontroli. Osmim kršiteljem je bila izrečena globa, zoper enega pa je bila podana kazenska ovadba na pristojno sodišče. Po končanem postopku so bili vsi izročeni hrvaškim mejnim organom. Policisti so obravnavali tudi 13 kršitev javnega reda in miru, od tega 10 kršitev na javnem kraju in 3 kršitve v zasebnem prostoru. Dva izmed kršiteljev sta bila zaradi nadaljevanja s prekrškom pod vplivom alkohola pridržana. Na območju naše policijske postaje seje pripetilo 16 prometnih nesreč, od tega je bilo 6 prometnih nesreč s telesnimi poškodbami (ena oseba je utrpela hude telesne poškodbe) v 10 prometnih nesrečah pa je nastala samo materialna škoda. Obravnavali smo še 7 drugih poškodovanj osebnih vozil in 3 primere povoženja divjadi. Zaradi vožnje pod vplivom alkohola smo v omenjenem obdobju pridržali 3 kršitelje. Prav tako smo obravnavali še 3 travniške požare in požar na stanovanjski hiši. Obravnavali smo še dva pokola ovac s strani psov. V omenjenem obdobju smo v dveh primerih zasegli manjšo količino prepovedane droge, zoper kršitelja pa uvedli hitre postopke. MALI OGLASI j Cenjene bralce obveščamo, da nam lahko mali oglas pošljejo do zaključka redakcije za naslednjo številko Snežnika. Mali oglasi so brezplačni, objavljeni pa bodo le enkrat - za ponovno objavo je potrebno oglas ponovno poslati. Oglase sprejemamo izključno preko e-pošte: sneznik@kabelnet.net ali redne pošte na naslov uredništva. Obvezno morate priložiti Vaš naslov in telefonsko številko (ni za objavo). V Ilirski Bistrici prodamo poslovno stanovanjsko hišo ob glavni cesti, 750m2, starejša, meščanska, dvonadstropna z visokim podstrešjem, vseljiva, vrt, dvorišče, parcela 800 m2, primerna za več družinsko stanovanjsko hišo s poslovnimi prostori v pritličju 300 m2. Tel.: 05/71450 53. Inštruiram italijanščino, lektoriram diplomske naloge, 040378888, Patricija. Na Premu prodam pritlično hišo z vrtom. Hiša je trosobna, centralno ogrevanje-kurilno olje. Takoj vseljiva ima teraso in lepo zunanje dvorišče. Vrt 1580 m2. Lega: ob vznožju srednjeveškega gradu. Za določeno obdobje hišo tudi oddam, info: 031 704 406. Storitve iz področja elektromehanike, elektroinštalacij, popravila malih gospodinjskih naprav, info: 031 435 882. V okolici II. Bistrice oddam gostinski lokal v obratovanju, info: 031 369 096 V najem oddam enosobno stanovanje opremljeno ali brez opreme - po dogovoru za daljši čas, adaptirano na novo, tel: 041 637 165. 28 30. junij 2009 NE PREZRITE - IZLET V BEOGRAD- FOTOREPORTAŽA aalg mmmm Odhod proti domu Na cesti domov- most čez Donavo Motoristi iz vseh vetrov v Beograd kosilo. V večernih urah so na povabilo Moto kluba Pančevo imeli ogled mesta in prijetno druženje. Sledil je odhod, na poti domov pa jih je zajelo veliko neurje, a so kljub temu domov prišli živi in zdravi. Ostali so lepi spomini, nekaj fotografij, ki si jih v nadaljevanju poglejte in želja, da se naslednje leto ponovno snidejo. Organizatorja: oče in sin Boris in Loris Požar Koncert AC/DC obiskali muzej v bližini, v katerem so razstavljeni eksponati oziroma miniature Titovih vozil, objektov in predmetov. Srečanje s prvoborci, je bilo glede na sestavo skupine tudi pričakovati, so obiskali koncert legendarne rock skupine AC/ DC na stadionu Partizana. 50.000 Obisk pri Moto klubu Pančevo ki obiščejo Titov grob je izredno zanimivo, saj jih na njega in tiste čase vežejo lepi spomini. Ostala je tudi navada nošenja štafete, ki jo, na koncu njene poti predajo Titovemu vnuku - Josipu. Po obisku Dedinja so odšli še na ogled mesta in si ogledali Kale-megdan in Aval o, zvečer pa, kakor glavo množico je skupina navdušila, in tudi naša dva Bistričana nista ostala ravnodušna. Naslednji dan so šli v Vršac, kjer so si ogledali znamenite vinske kleti ter doživeli nepozabno srbsko Dedinje Skupina zanesenjakov se je že osmo leto zapored odpravila v Beograd. 25. maj je za njih dan, ko obiščejo grob tovariša Tita, položijo venec in se poklonijo njegovemu spominu. Iz našega kraja, se na to že tradicionalno druženje, odpravita Franc Pugelj in Zoran Belčič. Letos so se iz Ljubljanskega barja odpravili 24. maja in na motorjih prevozili skoraj 600 km do glavnega mesta Srbije - Beograda. Po dolgi naporni vožnji so prispeli na cilj in se nastanili v prelepem motelu »Hiljadu ruža« ali po naše Tisoč rož. Tu seveda ni manjkalo dobre srbske hrane in pijače. Na Dedinju so naslednji dan položili venec ter Mejni prehod 30. junij 2009 NE PREZRITE - NAGRADNE IGRE IN RAZMIŠLJANJ 29 Nekaj ščepcev iz logoterapevtske zakladnice Tamara Laris. »ŽIVLJENJE SE UREJA SAMO, Ml LAHKO PRI TEM UREJANJU ZMERAJ SAMO MALO SODELUJEMO. VEČ NAJ NE BI BILO IN TUDI NE SME BITI, SAJ NIHČE NE VE, KAJ BI SE ZGODILO, ČE BI GA UREJAL ČLOVEK.« »CILJ NI SMISEL ŽIVLJENJA, IZGUBA CILJA PA NE POMENI, DA ŽIVLJENJE NI SMISELNO! CILJ JE URESNIČLJIV ALI PA NE, OBE MOŽNOSTI TIČITA V NJEM ŽE OD ZAČETKA, VENDAR SMISEL ŽIVLJENJA OSTAJA PRI TEM NEDOTAKNJEN.« »ČLOVEK NE SME SPRAŠEVATI ŽIVLJENJA O NJEGOVEM SMISLU, AMPAK JE TAKO, DA SAMO ŽIVLJENJE SPRAŠUJE ČLOVEKA. ČLOVEK NAJ ŽIVLJENJU ODGOVARJA, ŽIVLJENJU NAJ BO ODGOVOREN IN V ODGOVORNEM BIVANJU, V SVOJEM OBSTOJU SAMEM ČLOVEK »ODGOVARJA« NA LASTNO VPRAŠANJE O SMISLU.« To so besede, ki jih je pred leti zapisala dr. Elisabeth S. Lukas, najbližja učenka očeta logoterapije Viktorja E. Frankla in moja najljubša avtorica v knjigi VSE SE UGLASI IN IZPOLNI. Drobna knjižica, ki jo je Lukasova namenila starejšim odličnikom, ki so večino svoje žetve na polju Življenja že poželi in naj bi zdaj uživali sadove svojega truda. Pa je res vse to tako enostavno? Življenje nam ob rojstvu ni bilo podarjeno slučajno. Prišli smo z določenim namenom in poslanstvom, ki naj bi ga v tem življenju opravili. Vsemirje nas je za naše naloge ustrezno obdarilo, vsakdo ima posebne darove, lastne le njemu samemu. Na Zemljo smo se utelesili z namenom duhovnega razvoja, ki v ostalih razsežnostih bivanja ni mogoč. Prišli smo, da bi razširili svojo zavest in raztegnili svojo ljubezen do te mere, da bi zaobjela slehernega zemljana in sploh vsako živo bitje. Zato je najvišji zakon, ki velja za človeka: NE RANITI! Pomen karme Vsaka misel, vsaka beseda, vsako dejanje ustvarja karmo - bodisi dobro, bodisi slabo. V Univerzumu ne obstaja misel, ki ne bi ustvarila karme, ne obstaja dejanje ali beseda, ki ne bi ustvarjala karme. Zato govorimo, daje točka moči vedno v sedanjem trenutku. Prav ta trenutek imamo možnost, da se odločimo, kaj bomo izkušali jutri, naslednji teden ali naslednji mesec. Življenje je bel nepopisan list papirja in sleherni trenutek ustvarjamo svojo prihodnost. Življenje je ustvarjanje, pa če nam je prav ali ne. Ustvarjamo tudi tedaj, ko tega nočemo. Poklicani smo k soustvarjanju življenja in temu ni moč ubežati. Ni prostora na Zemlji, kamor bi se lahko skrili pred slikanjem svojega platna prihodnosti. Zato je nesmiselno za svoja doživetja kriviti višjo silo ali govoriti o sreči ali nesreči, ko gre za izkušanje karme, ki smo si jo nekoč sami ustvarili. Na dan mislimo nešteto misli in prav vsaka bo nekoč oblikovala naše izkušnje. Ni misli, ki je nepomembna ali preveč neznatna ali celo nevtralna. Vsaka se uresniči, pa tudi če nam to niti malo ni po volji. Če smo pozabili misli, ki smo jih mislili prejšnji mesec, se ozrimo na svoje življenje. To zadostuje, da se spomnimo, kaj smo ustvarjali, medtem ko smo na primer pomivali ali kolesarili. Smo si ustvarili srečo? Smo si pričarali žalost in trpljenje? Smo preklinjali ljudi ali jih blagoslavljali, ko nam jih je Vsemirje pošiljalo z vso možno preračunljivostjo na pot. Vsemirje ima poseben trik, ko gre za vprašanje našega duhovnega razvoja; medsebojne odnose z ljudmi, s katerimi smo skupaj ujeti v življenju. To so naše preizkušnje, ki nam jih sleherni trenutek nalaga Vesolje. Če blagoslovimo nadležnega človeka, namesto da bi ga kritizirali, pa čeprav zgolj v mislih, smo opravili preizkušnjo in se lahko pomaknemo naprej na naslednjo stopnico. John Maxwell Neta Vergan. »Ne moremo nadzirati težkih trenutkov v življenju, vendar lahko izberemo, da bo naše življenje manj zapleteno. Ne moremo nadzirati negativne atmosvere v svetu, toda lahko nadziramo atmosvero svojih misli. Prevečkrat se trudimo izbirati in nadzorovati nemogoče, vendar le malokdaj nadziramo tisto, kar lahko -svoje misli in razpoloženje.« Nekje v neki običajni reviji sem našla misli, ki nam lahko spremenijo življenje. Pa ne kar tako čez noč ne, posvojiti jih moramo tako, da postanejo moje, tvoje predvsem pa, da si z njimi lahko pomagamo do boljšega počutja. Prijetno in razposajeno poletje si privoščite kajti tudi to bo minilo. Naj bo tako prijetno, da se ga bomo radi spominjali, ko bomo za kratek čas otrpnili v zimski mraz. radio capris dobra družba TV GALEJA nagradna igra PREPOZNAJTE FILM Ali poznate Ljubišo Samardiča. V katerem filmu je igral na področju llirskobistriške občine? Če poznate odgovor nam ga pošljite na časopis Snežnik. Lahko pošljete dopisnico na naslov: ČASOPIS SNEŽNIK, Bazoviška 40,6250 Ilirska Bistrica ali pa elektronsko pošto na: sneznik@kabelnet.net do 15. 7. 2009. Izžrebani, ki bo seveda pravilno odgovoril prejme enoletno naročnino na naš časopis. Pa srečno pri ugibanju! Kriza /V. Perkan. Udarila je nenadoma. KRIZA. Neljub izraz za nesrečo in klofuta v obraz vsem, ki se trudijo za svoje in splošno dobro . Velike besede in raziskave o krizi so že napisane. Mi, navadni smrtniki jo preprosto opišemo kot svojo osebno malo katastrofo. Izguba delovnega mesta človeku obrne življenje na glavo. Vsa do sedaj varna in mirna področja življenja se spremenijo, na slabše seveda. Prizadeti padajo iz stresa v stres. Depresija je njihova stalna spremljevalka, kisli obrazi in ustni kotički, obrnjeni navzdol, so prepoznavnost žalostnega človeka. Da, da. Nič novega, saj to ni prva kriza, ki nas je oplazila. Zakaj nihče ne omenja krize iz let 1989, 1990-1992? Tedaj smo bi teli prizadeti mi, starejši, starši sedanjih otrok 38-40 letnikov. Kruta statistika je seznanila državo, da ima na Zavodu po delu hrepenečih okrog 130.000 ljudi. Med njimi sem bila tudi jaz. In to celih 10 let. Kajti, kjer je kriza, tam sem tudi jaz. Bog ne daj, da bi mi bilo kakorkoli prizaneseno. Moja sinova sta imela 15 in 18 let. Pred njima je bilo srednje izobraževanje in služenje vojaščine še v stari JUGI. Nimam staršev, da bi se bila zatekla k njim po pomoč. Tudi take »žlahite« nimam, ki bi odprla dlan zame, čeprav mi po žilah kroži kri bližnjih skupnih prednikov. In čeprav so bili vsi zelo dobro situirani. Pojedla nisem niti enega krompirja ali koščka kruha iz njihovih bogato obloženih miz. Morala sem se znajti. To pomeni marsikaj, tudi hojo po robu. Riskirala sem, pa nisem profilirala, ampak padala v težave vseh vrst. Še malo je manjkalo, pa bi izgubila rojstno hišo. Na pol zmešana od skrbi in neprestanega gnanja za preživetje iz dneva v dan, sem se prisilila ostati sposobna delati na črno. Zbolela sem, pa nekoliko ozdravela... zopet zbolela in tako se je vse dvigalo in padalo celih 10 let, dokler nisem pristala v zasluženem pokoju , čeprav psihično in fizično povsem izčrpana. Te kalvarije je zdaj 20 let, jaz pa se še vedno borim s posledicami KRIZE. Kot da še ni bilo dovolj mučenja za preživetje, sem postala temni objekt sramotenja, klevetana in stigme.... Zatajila je solidarnost, razumevanje. Na plan so planile najgrše človekove lastnosti, hudobija, laž in privoščljivost namreč. Na CSD in na Zavodu sem bila stalna stranka. Ni bilo dela zame. Vsaj ne v domačem kraju. Pa sem vzela pot pod kolesa in se vozila vse naokrog kot akviziterka, pa tudi pomivalka posode po raznih kuhinjah na Krasu. Kot sobarica in likari-ca sem bila kar zadovoljna. Vse na črno. Kot akviziterko so me na dvoriščih lepih hiš oblajali vsi mestni in vaški psi. Dobro, da sem se pravočasno umikala, drugače bi me še poscali. Pse od takrat dalje smrtno sovražim. Pa tudi njihove lastnike, da se ve. Toda uspela sem toliko napraskati skupaj, da sem izšolala sinova, enega poročila, sprejela vnučka. Nismo bili lačni, saj - razen žlahte seveda - sem, sem ter tja, naletela na zelo dobre ljudi, ki so me razumeli in me niso glodali in uničevali, pač pa so mi pomagali po svojih močeh. Tem ljudem sem zelo hvaležna in z njimi sem ostala z njimi v dolgoletnih dobrih odnosih. Zame je samokolnica oz. karjo-la delovno orodje, ki ga prav dobro poznam. Ni me sram peljati ga čez glavno cesto. Tudi motiko zelo dobro obvladam. Obdelovala sem njivo (ne njivico) in si pridelala zelenjavo, ki je sploh nismo uspeli pojesti, toliko jo je bilo. Dovolj podrobnosti, čeprav bi lahko napisala debelo knjigo na temo bede, dela za osnovno preživetje, pa o ponižanju in prelitih solzah , depresiji in kroničnem stresu. O tem namreč vem zelo veliko. Strokovna literatura s področja te plati človeškega življenja mi je zelo dobro znana. Če bi hotela, bi lahko marsikomu svetovala, kako naj se spoprime z bojem za človeka vredno življenje. Vendar nimam več moči. Utrujena sem. Saj sem vendar samo ženska. Nekje zavito v kopreno, meglico , vidim sebe , kako v bližnji bodočnosti zapisujem kroniko svojega življenja. Ko enkrat začneš pisati, besede kar same letijo izpod prstov . Včasih je rečeno tudi kaj preveč naravnost, premalo naokrog in premalo čustveno inteligentno. Ampak nekateri ne poznamo ovinkarjenja. Iz nekoč ljubeznive in prijazne deklice sem se prelevila v pikantno in maščevalno osebo. Tako je bilo usojeno, menda. Vsi, ki se v teh težkih časih smilijo sami sebi in točijo solze pred TV ekrani, češ,« kje so pustili svoje zdravje in življenje, zdaj so pa na cesti», naj vedo, da se da preživeti! Pljuniti v roke, potrpeti, se odreči marsikateri razvadi - pa bo šlo. Če sem jaz preživela dolgo-dol-go letno krizo, jo bo še marsikdo. Saj je na pomoč pogosto priskočila sociala, ne rečem, da ne. Največ pa mora človek storiti sam. Zase, za svojo družino, za svoje duševno in telesno zdravje. Ne recite, da ni dela. Ni dela po vaši želji? Kaj res? Gospe in gospodične, kaj pa če bi gospe zavihale rokave in se usmerile v gostinstvo, kjer kadrov kronično primanjkuje? Vas boli križ? (mene tudi). O celih stotov pomite posode in ribanja loncev v finih kuhinjah za italijanske goste; imate rade lepe roke? Jaz tudi, vendar niso že dolgo več lepe, kajti od čiščenja velikih in bodečih rib sem imela te edine roke, ki jih premorem, otečene vse do komolcev. Kaj, nedelje in prazniki gredo v pozabo? A da? Tako je pač bilo. Nisem neizobražena ženska. Ob delu sem doštudirala knjižničarstvo z visoko povprečno oceno. In sicer ob rednem delu, samohranilka dveh otrok in z dnevno prevoženimi 200 km v službo in nazaj. V NUK-U sem opravila prakso z zavidljivo visoko oceno. Na svoj indeks sem ponosna, vendar ga je videlo zelo malo najožjih prijateljev. Poleg nekdanjih dobrih, predobrih sodelavcev seveda. Njim sem hvaležna za pot, po kateri so me usmerjali. Predvsem pa za razumevanje. Zaradi njih sem bogatejša, v duši seveda. Leta 1986 sem bila zadnjič na morju z družino. Od tedaj dalje smo se resda kopali, vendar največ na enodnevnih (od ust pritrganih) izletih. Ko se oziram v minulo več kot desetletje ugotavljam da bi bilo moje življenje po izgubi službe leta 1989 vredno primerjati s starim hlapcem Jernejem. Cankar bi se razveselil mojega primera, mrakoben in resigniran, kot je bil. S Cankarjem bi se še jaz dobro razumela. Toda zdaj je vseeno drugače. Najhujše je mimo .Vesela sem, da imam streho nad glavo. Imam solidno pokojnino, zasluženo pod Titovo vladavino. Tudi njemu sem hvaležna. Zame je in bo ostal Človek, naklonjen malemu človeku . Vse drugo ni pomembno. Imam lepo garderobo, dva lepa vnuka, pametna sinova. Živim v svobodni domovini. Za svojo dušo kaj napišem, klekljam in hodim po zaraščenih stezicah iz časov srečne Titu naklonjene mladosti. Včasih parne še vedno obide jeza na usodo in na cmerave ljudi. Še posebno pa jeza na bogatine globokih žepov in plitvih src. A takšni in drugačni smo bili menda že odkar obstoja človeštvo. Če hočemo najti duševni mir, se s tovrstnim razmišljanjem ne obremenjujmo preveč. Delo je tisto, ki nas utrjuje in vzgaja v bolj potrpežljive osebnosti. Življenje gre naprej, do ... »al'dneva ne pove nobena prat'ka«. do,o. NAJEM VOS NAJEM VG2 IZOBRAŽF (obnova vozni NAJEM UCll Bazoviška 4a, 6250 Ilirska B . 3DRASL1H in,a) : 031 644242, 041 457 125 m§ wi m ass® AVT0PREV0ZNISTV0 Fabci 4, 6254 Jelšane TEL.: 05/788-51-10, GSM: 041/410-343 ftan Bulav S.P. PRODAJA * DOLŽINSKA DRVA * KRATKA BUKOVA DRVA 25 in 35 cm * ODKUP NA PANJU Delovni čas: Delavnik Nedelja in prazniki Dežurstva Delavnik Sobota Nedelja in prazniki od 7:00 do 14:00 * REZANA POLIURETANSKA PENA Podgrad 110, 6244 PODGRAD Tel.: 05/783-62-10 centrala 05/783-62-11 direktor Fax: 05/783-63-20 GSM: 041/611-395 e-mail: purplatex@siol.net TV GALEJA GRADBENI CENTER Miro Iskra s.P. Vojkov drevored 28 6250 Ilirska Bistrica tel.: 05 / 71 00 756 fax.: 05/71 00 757 GSM: 031 / 328 746 e-mail: aciskra@volia.net 7.00-19.00 sobota 7.00 -12.00 10% popust na določene artikle DOSTAVA NA DOM Ordinacija IL, BISTRICA Gregorčičeva 8 ponedeljek 13 - 19 in torek 7-13 tel. 711 21 36, 711 21 40© Ordinacija POSTOJNA Prečna ulica 2 torek 14 -20 in sreda 7-13 tel. 726 50 04, 726 54 01© PVC OKNA - VRATA - SENČILA JANOSCh Janez Janc s.p. Kešetovo 10,1420 TRBOVLJE Tel.: 05 / 904 85 41 Fax: 05 / 904 85 40 www.janosch.si e-mail: j.j@s5.net - SVETOVANJE, DOSTAVA IN MONTAŽA PVC OKEN - VRAT -tende - žaluzije - rolete RAZPIS Razpis za 1. Poletno ligo malega nogometa v Ilirski Bistrici Prvo poletno ligo v malem nogometu organizira Društvo KRT. Igralo se bo po pravilih Fife za mali nogomet^isterrutpkmovanm skupinah. Tekmovalna ta] pred pričetkoi nautica.s USPOSABLJANJE ZA VODITELJA ČOLNA Termin: petek 10. in sobota 11. julij, od 16 h do 21h Cena: 170 € (vključuje vse: izpit, upravno takso, predavanja, literaturo, izposoja navtičnega pribora). Kraj: Ilirska Bistrica Pogoj za opravljanje izpita je starost 16 let. Za prijavo in dodatne informacije pokličite na tel: 031323481, Marko,ali info@nautica.si. www.nautica.si KINOLOŠKO DRUŠTVO Ilirska Bistrica vpisuje v PASJO ŠOLO Informacije: 031 273 735 ali 041 714 386 Vpis je možen v vseh obdobjih leta. Tečaj poteka neprekinjeno preko celega leta. Namenjen je vodnikom, ki želijo pridobiti osnovno znanje vzgoje in šolanja svojega kužka. Vključite se lahko kadarkoli. Tečaji potekajo na poligonu Črne njive vsako nedeljo ob 10. uri. Vabljeni! 040 620 540 NE PREZRITE - OBRAZI NAŠEGA KRAJA 30. junij 2009 31 Milan Derenčin - 89. letnik cerkve pa do križišča, saj po njej ne bi mogli več voziti z lesom natovorjeni kamioni. Samo poglejte Plač, vse je zaparkirano in to pomeni, da tovorni promet v tovarno sploh ne bi bil več prostovoljec s Sardinije.« Ste bili dolgo na Sardiniji? »Tri leta. V teh treh letih nisem smel obiskati doma. Nas Slovence niso pustili domov. Zgodaj spomla- Vizita letnika 7 92 7, spomladi 7 940. leta. Na sliki od leve proti desni: harmonikar: Čežo Jagodnik-Orajtov, stojijo: Toni Baša, Lojze Žnidaršič-Guzjov, Rajko Samsa-Škudov, Jule Primc-Hladov, Darko Verbič, Bogdan Valenčič-Fadgučov, Tone Baronov, Jože Batista-Šmid in Milan Derenčin-Mehčinov. N. Perkan..... Avtomehanik, šofer, borec, poln optimizma, realen, zgovoren, je povedal marsikaj zanimivega iz svojega življenja. Mlajši bi morali marsikdaj prisluhniti osebnostim, kot j e gospod Milan Derenčin. Zato naj ga spoznajo tudi le-ti! Mile Mehčinov, rojen 1921, stari Bistrčan. Čilo in pokončno se sprehaja po bistrških ulicah. Rad se ustavi s starimi znanci in z njimi poklepeta. Po navadi se najprej pogovorijo o zdravju, kje boli in kako je s spanjem. Nato pa vedno nanese pogovor na mladost, na vojna leta, povojno ustvarjanje novega življenja. Pogovor z Miletom nikoli ni nostalgično obarvan. On je realen človek, z nogami trdno na tleh in s polno mero modrosti človeka globoko v jeseni življenja. Pred dvema letoma sem ga povprašala, ali je poznal mojega pokojnega strica Tonija Baševega. Živahno seje razgovoril o spominu nanj in mi povedal marsikaj, česar nisem vedela. Bila sta namreč letnika, prijateljevala sta , skupaj sta bila na viziti leta 1940. Toni je padel v hudih bojih 10. aprila 1945, star komaj 24 let. Mile pa je bil prav takrat hudo ranjen. Soborci so mu povedali, da Tonija ni več med živimi. Obžaluje, da ne more povedati, kje naj bi bil pokopan moj stric. Nekje na tistem kamnitem in negostoljubnem krasu trde Like, nikoli ni bil vrnjen domači slovenski zemlji. Kot toliko drugih, ki so se zares borili... Nekega popoldneva v tej pomladi me je obiskal na domu. Prijazno mi je prinesel dve zelo lepi sliki vizita nto v letnika 1921, in sicer pri njihovih devetnajstih letih, leta 1940. V mladih in nasmejanih obrazih še vedno prepoznamo značilne obrazne poteze sedaj 89. in 90. letnikov . Živita samo še Mile in Darko Verbičev. Drugi prijatelji so se že davno poslovili. Nekatere je življenjska pot zanesla po svetu. Na pragu svobode je padel Toni Bašov, borec III. Prekomorske brigade. Gospod Mile je živi vir spominov na družabno življenje v Bistrcu v njegovi mladosti. In seveda spominov na vojna leta. Prisluhnimo njegovi pripovedi: »V času italijanske okupacije je bilo sprejetih veliko ukrepov, da ne bi domačini pozabili, kdo je na oblasti. Tako so takratne oblasti prepovedale vsako veseljačenje in druge prireditve. Bili smo mladi in zaradi tega smo se počutili prikrajšane in prizadete. Na dan vizite leta 1940 je pokojni Bogdan Valenčič-Fadgučov, v hiši svoje mame pri »zgurnjih Vencino-vih« dobil prostor za veselico s plesom. Prepričan je bil, da jih v tistem prostoru ne bodo odkrili karabinjerji. Fantje in dekleta, med njimi sestre Padarjeve, Mila Čačetova, moja sestra Mimi, Tina Bravinčova, torej največ deklet iz »guranjega kraja«. Za poskočne ritme sta skrbela Čežo Jagodnik - Orajtov in Pepe Pet-erlin-Bravinčov. Na višku veselja pa so prišli štirje karabinjerji, popisali muzikante in mladino takoj poslali domov. Tako so zatrli vsak nadaljnji poskus druženja in zabave med mladimi bistriškimi fanti in dekleti.Morali smo se znajti drugače. Tisti čas sem delal pri podjetniku Tomšiču kot šofer kamiona s prikolico. Menim, da če bi danes obratovala Tomšičeva tovarna, bi nazadovali vsaj za sto let; s tem mislim na Prešernovo cesto danes, vse od bistriške mogoč. Tovarne ni več, promet pa je oviran že za osebne avtomobile.« Doživel ste marsikaj zanimivega, lepega in tudi hudega. Preživeli ste nesrečo na cesti proti Črnim njivam, katere se tudi mlajši dobro spominjamo. »Da, to je bilo hudo. Zgodilo se je 20.12.1959 leta. V kamionu nas je bilo pet, ki smo polagali izpit za visoko vozniško kvalifikacijo. Po igri naključij je kamion zgrmel v škarpo in zahteval smrtne žrtve. Še pred tem, 9. maja 1959 pa sem imel tudi tragično prometno nesrečo na avtocesti Zagreb - Beograd. Z osebnim avtom mercedes tovarne Topol sem peljal tri vodilne - g. Grlja, g. Kocjančiča in g. Korena (vsi pokojni) iz Beograda proti Zagrebu. Kakih 20 km pred Zagrebom sem do smrti povozil mladega fanta-študenta, ki se je odločil narediti samomor. Stal je ob cesti in izbiral trenutek zadnjega dejanja v življenju; Gledal je naš nasproti prihajajoči avto in ko sem pripeljal v njegovo neposredno bližino, je storil nekaj korakov naprej, naravnost v smrt. Ta tragičen dogodek je tudi mene skoraj spravil ob življenje... To je bilo eno najtežjih let v mojem življenju.« Aktivno ste vključeni v Zvezo borcev. Kljub častitljivim letom vozite avto in se udeležujete srečanj po Primorski. »Sem član predsedstva vojnih vojaških invalidov, s sedežem v Sežani. Pisarna je bila sicer tudi v Bistrici, vendar so jo pred leti ukinili. Dr. Trlin je bil naš predsednik. Spomin na borce in vojne invalide je vztrajno ohranjal moj brat Frane Derenčin. Po njegovi smrti pa je aktivnost na tem pomembnem zgodovinskem področju počasi ugašala in dokončno ugasnila.Tako pač je... Glede tvojega pokojnega strica Tonija Bašovega seje Frane zavzemal za to, da bi mu postavili vsaj skromno spominsko obeležje, kot padlemu borcu lil. Prekomorske, kije pokopan neznano kje. S to plemenito pobudo pa ni uspel.Tonija Bašovega kakor da nikoli ni bilo ne živega ne mrtvega. Mojemu bratu je bilo hudo zanj in je sočustvoval z njegovimi , posebno zato, ker je padel tik na pragu svobode. V osvobodilni boj se je vključil kot di 1943. leta smo dobili okrožnico iz Vojnega ministrstva v Rimu, naj gredo na dopust vsi, ki niso bili doma eno, dve ali več let. Med njimi sem bil tudi jaz. Delal sem v avtomehanični delavnici. Moj kapetan mi je rekel, da sem slovenskega porekla (takrat in danes manjvreden) in nisem dobil dovoljenja za dopust. Bilo je zelo boleče, saj nikoli nisem naredil nobenega prekrška.« Potem ste se odločili in zbežali v partizane? »Da, pridružil sem se partizanom. Zgodilo seje, da me je drobec granate ranil v predel oči. Več kot en mesec sem se zdravil v splitski vojaški bolnici 3. armade , bila pa je organizirana v preurejenem samostanu. V njej so oskrbovali tudi izredno težko ranjene borce, amputacije so bile na dnevnem redu. Bilo je mnogo trpljenja. Obdajal jo je prelep vrt, na vrtu pa se spominjam kipa Lurške matere božje. Prepričan sem, da bi še danes našel njeno lokacijo. Doživel sem tudi neuresničeno romanco, ko me je mlada bolničarka Dalmatinka dobesedno zasnubila. Seveda pa ta snubitev ni bila uslišana. V Kaštelstarem pri Trogiru sem bil deležen rekonvalescence. V času okrevanja smo zavzeto poslušali predavanja iz »političke nastave«, ki jih je držal mlad, izredno dober predavatelj. Dočakali smo konec vojne. Po morju smo se odpravili proti domu. Do Reke nismo mogli priti zaradi morskih min, zato smo se izkrcali nekje okrog Novega Vinodolskega. Pot smo nadaljevali z avtoštopom Do Reke. Na Reki je naša skupina naletela na kamion, ki nas je peljal naravnost v Bistrico, druge člane skupine pa je peljal naprej proti Ljubljani.« Koliko let ste bili torej z doma? »Cela štiri leta, od 1941-1945. Lahko sem se končno objel z očetom, materjo, sestro, bratom. Vendar se je bilo treba kmalu ozreti za delom. Odšel sem v Ljubljano in tam služboval do novembra 1946.« Leta pozneje je bil zaposlen pri Mestnem obrtnem podjetju v Ilirski Bistrici, pa v tovarni Lesonit in pri Transportu. V pogovoru se je gospod Milan potožil tudi glede odnosa »borcev«, ki si te plemenite besede niti ne zaslužijo preveč, do pravih borcev. Potožil se je tudi čez neobjektivno razlage nekaterih poglavij vojne zgodovine III. Prekomorske brigade izpod peresa polkovnika A. Kluna . Omenil je še anekdoto, ki se je zgodila pobudnikom postavitve spominske table sardinskim partizanom. »Sardinija je Sardinija, ne Korzika! Trojica aktivistov se je namenila postaviti spomenik borcem III. Prekomorske brigade , in sicer iz meni neznanih razlogov na Korziki, ki pač ni Sardinija.? Ali kdo to razume? Na tej misiji so doživeli prometno nesrečo, s posledicami hromosti, duševne prizadetosti, in drugimi hudimi poškodbami. » Gospoda Mileta sem spoznala leta v najlepših časih razcveta gospodarstva in delavskega samoupravljanja. Kot trezen in sposoben voznik je mladino in starino prevažal s tovarniškim avtobusom na letovanja v Moščeničko Drago in na Sviščake. Z njim smo doživeli tudi lepe izlete po tedanji Jugoslaviji. Da ne pozabim omeniti košarkaške ekipe Lesonit, ki je takrat v polnem zamahu prejemala pokale in se vzpela na lestvici najboljših v prvo ligo! Popolnoma smo mu zaupali. Vedeli smo, da nas bo varno pripeljal na cilj. Cenili smo ga zaradi njegove resnosti in treznosti. Bil je vedno točen in to smo izletniki spo- štovali. Minila so tista leta, nam in tudi njemu. Spomini pa so ostali živi in raznoliki. Premalo prostora imam, da bi nanizala vse dogodke iz življenja tega človeka. Ko pa ga vidim veselo korakati po naših cestah, in celo voziti njegovega Fiata Tipo, mu zaželim še veliko let med nami. jubilarni koncert Josipa Grgasovica u llirskoj Bistrici Klapa Srdela kao S^sf,na-rodendanski dar »sgssssssis .. gent l klarinetist Andrej Zu- bvojim nenajavljenim dofaskom i nastupom na pan, a nastup Srdele uniojepo- svečarskom koncertu u Ilirsko) Bistrici, posvečenom sebnu dimenziju te se Grgasovi- životu i radu Josipa Grgasovica, klapa Srdela izazvala ču u jednom trenutku oteo uz-oduševljenje slavJjenika i brojne publike u vik: - Što je ovo? Je li ovo dal- prepunoj koncertno) dvorani matinsko - bistrička glazbena ..... Dirljiv susret 2S2523SŽ5S Tt Xedunarodno priznati diri- Josip Grgasovič dobar je prija- Fajb°1ie govori o atmosferi IVI gent i skladatelj Josip telj Nikše Giliča i Dubravka *°Ja je zavladala. Tijekom svog Grgasovič 15. je svibnja u Ilir- Videke koji su s klapom Srdela, dugog i plodnog glazbenog dje-skoj Bistrici svečanim koncer- zahvaljujoči upravo njemu, os- lovanja Grgasovič je stekao metom proslavio 70. rodendan i 60 tvarili niz zapaženih nastupa u dunarodm ugled, a rodnoj Maka-godina glazbenog djelovanja. Sloveniji. - Ovaj naš dolazak za- rskoj posvetio je dvije skladbe, Rodeni Makaranin, koji od 1960. misao je našeg zajedničkog pri- Simatorje i Sjor Filepoštjer koje živi i radi u Ljubljani, tom je pri- jatelja Danila Primca koji je se nalaze na redovi tom reperto-godom dobio dar kojemu se nije želio iznenaditi i razveseliti ma- 3m orkestra Ilirska Bistrica ko-nadao i koji ga je ganuo do suza. estra. Nitko osim nas nije znao )eSa Jc osobno utemeljio 1996. Članovi makarske klape Srdela da čemo se pojaviti u Ilirskoj Bi- Osim tog orkestra Grgasovič je potpuno nenajavljeno, u sred strici, a sve je bilo tako usklade- istodobno, več 27 godina, suos-koncerta, pojavili su se ispred no da smo morali čekati više od Tiivač i voditelj ljubljanskog pu-pozomice prepune koncertne sat vremena na graničnom pri- hačkog orkestra Vič - Ljubljana. dvoran e. Dom na Vidmu noseči jelazu kako nas nitko ne bi pri- ■ Skladatelj, dirigent, irombonist, u rukama šest ervenih ruža pje-, mijetio prije početka koncerta, pedagog i pjevač Josip Grgaso-vajuči pjesmu Ružo moja ervena. Kada smo se pojavili usred nas- vič autor je brojnih kompozicija, Iznenaden i duboko dimut glaz- tupa puhačkog orkestra Ilirska a jedna njegova skladba nalazi beni umjetnik toliko je emotiv- Bistrica kojim je Grgasovič diri- se u programu američkog vojno doživio nenajavljeni dolazak girao, iznenadenje je bilo pot- nog orkestra koja se izvodi pri-svojih makarskih prijatelja da je puno. Kako za maestra tako i za godom dočeka predsjednika u jednom trenutku i zaplakao. brojnu publiku kojoj u pivom SAD. Treba naglasiti da če mae-Popevši se na pozomicu članovi trenutku ništa nije bilo jasno stro Grgasovič sa svojim orkes-Srdele zajedno su sa maestrom vidjevši nas, izmedu sjedišta u trom nastopiti u okviru prog-Grgasovičem, i u pratnji orkes- dvorani s ražama u rukama, ka- rama predstoječeg Makarskog tra od stotinjak članova, zapje- ko prilazimo pozornici i pjeva- kultumog ljeta što če biti dobra vali Lipo moje makarsko more te mo. Nastalo je veliko oduševlje- prigoda za ponovni susret s pri-lokalnu skladbu Trnovska fara nje, a susret s Grgasovičem bio jateljima iz klape Srdela koji su kada im se pridružilo i preko je zaista dirljiv - kazao nam je mu tako iskreno i upečatljivo 600 oduševljenih posjetitelja. Nikša Gilič. uljepšali značajan jubilej. NE PREZRITE - DOGODKOV 32 30. junij 2009 Preseči preteklost v korist prihodnosti Za Društo SKZ pri SLS Florijan Peternelj - predsednik odbora KGZS, OE Postojna, izpostave Ilirska Bistrica Ton jo Janežič - član odbora KGZS, OE Postojna, izpostave II. Bistrica \ /zadnjem času je zaznati večje zanimanje o problemu kmetijstva v V Občini Ilirska Bistrica. Seveda v teh poglobljenih razmišljanjih ne gre le za trenutno ocenjevanje zatečenega stanja našega kmetijstva ampak mu želimo poiskati novo boljšo pot v prihodnost. Kmetje na ilirsko bistriškem območju se že skoraj dve desetletji srečujemo s problematiko neorganiziranega odkupa kmetijskih pridelkov. Stečaj Hmezad Kmetijske zadruge, oziroma prenehanje z delovanjem več kmetijskih zadrug so pripeljali do zmanjšanja kmetijske proizvodnje v vseh panogah; govedoreji, sadjarstvu, zelenjadarstvu,... Z nedavno odpovedjo odkupa mleka s strani Mlekarne Vipava so se Kmetijska zadruga Ilirska Bistrica in pridelovalci mleka ponovno znašli v neravno zavidljivem položaju. Člani Odbora Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, območne enote Postojna izpostava Ilirska Bistrica smo na svoji 3. redni seji, ki je bila 03.06. 2009 med drugim poglobljeno obravnavali problematiko odkupa mleka oziroma problematiko neorganiziranosti kmetijskih proizvajalcev na območju občine Ilirska Bistrica in škodo po divjadi Po informacijah je na našem območju pripravljena prevzeti in organizirati odkup kmetijskih pridelkov KGZ Cerknica. Omenjena zadruga ima stabilno poslovanje in je ena večjih zadrug, saj je z trženjem kmetijskih pridelkov našla pot v območje več občin. Po mnenju članov Odbora KGZS ,OE Postojna izpostava Ilirska Bistrica, pomeni kmetom prihod KGZ Cerknica na naše območje organizirano prodajo kmetijskih proizvodov kot so mleko, meso, les, sadje in ostalo, zato Odbor KGZS v katerem smo voljeni predstavniki kmetov iz naše občine izreka vso podporo KGZ Cerknica. Člani KGZS smo tudi mnenja, da bi morali to prelomnico realno izkoristiti za to, da se na tem področju uresniči dejanski zasuk kmetijstva v prihodnost. Zavedamo se odgovornosti in je ne bi radi poenostavljali, naloga je zahtevna, a pogoji za uspeh so dani že s tem, da se v okviru razpoložljivih sredstev (brez fige v žepu) začne obravnavati problem kmetijstva v občini Ilirska Bistrica brez etiket, ideoloških pogledov ali parcialnih interesov. Ti naj ostanejo stvar preteklosti in opomin kako se ne sme delati. Člani KGZS smo mnenja, da nujno preseči z preteklostjo, kakršna koli je že bila, v korist uspešne prihodnosti na področju kmetijstva. Zavedamo se, da lahko le večja in močnejša kmetijska zadruga organizira dolgoročno poslovanje, ne nazadnje pa tudi dolgoročno načrtovanje kmetijske proizvodnje. Odbor izpostave je obravnaval zaključke Okrogle mize-Škode po divjadi z dne 03.03. 2009. Kljub opozarjanju na problematiko, se škode še naprej povečujejo. Veliko je škod po divjem prašiču, krokarju in medvedu. Član odbora Janežič Tonjo je predlagal, da KSS seznani lovske družine glede višine pridelka posameznih kmetijskih rastlin, na posamičnih območjih občine, zaradi ugotavljanja višine povzročene škode po divjadi. Pod točko razno so člani na pobudo predsednika Florjana Peternela razpravljali tudi o suši v letošnjem letu, ki se že odraža na pridelku travi-nja. Član Vinko Primc je opozoril na vedno večjo problematiko nevzdrževa-nih poljskih in gozdnih poti. Član JanežičTonjo je predlagal, da bi odbor KGZS OE Postojna imel svojo redno sejo na prireditvi "Kmetijska tržnica 2009" v Ilirski Bistrici. Domačini ZA oživitev jezer V petek 12. junija, je v Ribiškem domu na Sozah potekalo srečanje med poslanci Državnega zbora in občani Ilirske Bistrice oziroma iz vasi v bližini jezer. Srečanja so se udeležili minister za finance Franc Križanič, poslanke DZ Breda Pečan, Darja Lavtižar Bebler, Andreja Črnak Meglič in Andreja Rihter, poslanec Miran Potrč, Andrej Magajna, Dejan Levanič, Marijan Križman in Aleksander Ravnikar ter sekretarja Miloš Bizjak in Miloš Pavlica . Srečanje je bilo namenjeno promociji jezer in družabnemu srečanju med poslanci in občani. V OO SD II. Bistrica so prepričani, da bi lahko razvoj jezer predstavljal pomemben mejnik v turističnem razvoju naše občine. V ta namen je potrebno popraviti zakonsko regulativo, ki bi omogočala intenzivnejši razvoj in pridobiti soglasje interesnih skupin, ki jezero ali uporabljajo ali pa živijo ob njem, kot so ribiči in drugi. Povabljeni so ugotovili, da je naša narava čudovita, neizkoriščena in vredna razmisleka o smotrnejši uporabi. Zavezali so se, da bodo pri tem po svojih najboljših močeh tudi pomagali. Odziv prebivalcev na njihovo akcijo je bil izredno pozitiven in vsi si želijo hitrejšega razvoja občine in podpirajo vse pobude, ki bi k temu cilju pripomogle. Srečanje je potekalo v prijetnem vzdušju, udeležence pa so povabili tudi na vožnjo s čolni po jezeru, na ribolov, zaključili pa so z balinanjem, pri katerem je ekipa domačinov premagala ekipo poslancev. NAGRADNO VPRAŠANJE Radi se pohvalimo, da smo pisana druščina veselih ljudi. V sklopu društva delujeta igralska skupina in vo-kalno-glasbena skupina Brštulin banda. V obširnem programu dela pa smo zapisali tudi številne naloge s področja turizma, ohranjanja starih običajev in navad, negovanje narečne govorice in še marsikaj. Poznani smo kot organizatorji številnih prireditev. Pred nekatere od teh postavljamo besedo »tradicional- na«. Vabimo Vas, da se nam tudi letos pridružite na Sozah, 15. avgusta na veliki šmaren in v nedeljo po malem šmarnu (13. septembra), ko bomo obeležili 70-letnico kronanja Marijine podobe ter v Harijah v času od 9. do 12. oktobra, ko bo pod pokroviteljstvom Turistične zveze Slovenije potekala prireditev Dobrodošli pri nas (v znamenju buč !) in 26. decembra na Štefanovo. Da ne bi med tem časom čisto pozabili na nas, Vam zastavljamo nagradno vprašanje: Kje in ob kakšni priliki je bila posneta fotografija ? Odgovore pošljite do vključno 3. 7.2009 (do 14. ure) na naslov: Časopis Snežnik, Bazoviška cesta 40, 6250 Ilirska Bistrica, s pripisom »Nagradno vprašanje.« Žrebanje je istega dne ob 16. uri. Ne pozabite napisati vašega imena in priimka, naslova in telefonske številke, da vas bomo lahko obvestili takoj po žrebanju, kajti Furmanski praznik je že 5.7. (v primeru slabega vremena se prenese na naslednji teden). Nagrado, poldnevni izlet, ki vključuje ogled Furmanskega praznika v Postojni ter v večernih urah kulturnega programa v Vrhpolju ( avtobusni prevoz, malica in napitek), poklanja KETŠD Alojzij Mihelčič iz Harij.