Gospodarske skušnje.
{Mravlje od mladega drevja pregnati) priporoča g. Pikelmaver, ud štajarske kmetijske družbe v ponvi nad žerjavico raztopljeno k o 1 o f o n i j o (smolo, s ktero se strune na goslih mažejo), kteri se toliko laškega olja prikuha, da zmes redka ostane in se ž njo drevo kaka 2 čevlja nad zemljo dobro namaže. Gosp. Pikelmayer pravi v časniku staj. kmet. družbe, da je veliko poprej skušal, pa nič ni pomagalo tega mlademu drevju posebno škodljivega merčesa odpraviti; ti pomoček je po njegovih skušnjah gotov.
{Pesi perje oberati ni dobro). Mesca augusta (velicega serpana} kmetovavci radi perje oberajo pesi za živinsko kiajo. To pa pesi slabo tekne, ktera potem na pol drobnejši ostane. Prepričati se tega je vsacemu lahko, ako se na ravno tisti njivi skušnja naredi, da se enim perje obere, drugim ne.
(Ogriki cbel {Ruhr) smo brali v časniku Wiirc-burškem sledeče: Konec zime napada griža dostikrat bčele, če se prehlade. Naj gotoviši pomoček, dokler čbele še na čišo letati ne morejo, je v panj postavljeni in v vodi raztopljeni kandirani cuker (Kandiszucker), ki jih zgreje, drisko zapre in okrepča, in vlažnost na se vleče. Kar so bčele po griži ognjusile, je treba čisto osnažiti, da se druge bolezni obvarjejo; naj bolje je, jih djati v drug panj, ako je to storiti mogoče. Po griži pogine dosto čbel; nikdar pa matica ne, kakor nekteri čbelarji krivo mislijo, ker se v njenem životu nikdar nesnaga nabirati ne more.
{Sadnemu drevju se s pridom gnoji), ako se okoli njega 2 ali 3 čevlje široko in 3 do 5 pavcov visoko šotnega pepela (Torfasche) nasuje, in ti pepel z nepremočno gnojnico enkrat ali večkrat polije.
{Pomoček %oper bramorja na vertifi). Vertnar Walter priporoča kot gotov pripomoček zoper bramorja, če se vert pognoji s s vinskim gnojem ali s svinsko scavnico. Kmalo se prežene s tem škodljivi merčes. Walter pravi: ,,jez gnojim vsake 3 ali 4 leta s svinsfcim gnojem, in še 30 let ni duha ne sluha od tega merčesa".
{Spravljanje %ita po novi viki). Žito se spravi v sodce ali Kište, ki so pokriti s premakljivim pokrovom, kteri jih varje svitlobe in vunanje vročine ali zmerzline. Ti sodci ali kište se postavijo po versti na skednji, kterega polkni morajo biti dobro zaperti. Na to vižo se potrebuje za žito veliko manj prostora, in žito, čeravno zaperto in nikdai
premetano, ne zatuhne, in miši in druga žival ga ne more oskruniti.