NA SKUPŠČINSKEM ZASEDANJU Ni bilo vprašanj Na zadnjem skupnem zase-danju vseh treh zborov beži-grajske občinske skupščine ni bilo delegatskih vprašanj. Mo-goče zaradi zelo obsežnega dnevnega reda, ki je s svojimi osemnajstimi točkami, grozlji-vo opominjal delegate, da bi vsakršno dodatno razpravlja-nje in spraševanje sejo še bolj zavleklo ali pa zato, ker so se delegati v takšni zasedbi zbrali zadnjikrat, saj bodo žeštirinaj-_stega aprila mnogi prepustili svoja mesta novim delegatom. KAKO SMO SAMOUPRAVUALI V ZADNJIH ŠTIRIH LETIH V zadnjem mandatnem ob-dobju je, tako kot na zadnjem zasedanju skupščine, poročilo o delovanju delegatskega si-stema, skupaj z analizo dele-gatskih vprašanj in pobud veli-kokrat našlo mesto na dnev-nem redu zborov delegatov Analiza vzrokov za določene pomanjkljivosti, ki predstavlja-jo oviro doslednejšemu ure-sničevanju skupščinskega de-legatskega sistema pa, kot so menili delegati, ni le domena občinske skupščine, ampak predvsem družbenopolitičnih organizacij v krajevnih skup- nostih in na ravni občine. V zadnjih štirih letih na primer skoraj ni bilo javnih razprav po krajevnih skupnostih, na kate-rih bi vsi občani lahko in bi tudi morali obltkovati stališča delegacij krajevnih skupnosti o pomembnih vprašanjih, ki zadevajo pravzaprav njihovo življenje in delo. Prav tako bi veljalo ob tej priliki podrobno pregledati delo delegacij sa-moupravnih interesnih skup-nosti, saj so se velikokrat na zborih krajevnih skupnosti ali združenega dela pojavljala vprašanja, ki bi po vsebini bolj sodila v pristojnost samou-pravnih interesnih skupnosti. Na koncu so delegati menili, da bi moralo biti v prihodnje delo izvršnega sveta in uprav-nih organov še bolj odprto in javno in ne le usmerjeno v strokovno delo ampak v reše-vanje delegatskih problemov. Predvsem pa bi morali bolj te-sno sodelovati s samoupravni-mi interesnimi skupnostmi. PRIJAVLJENI ZA BEŽIGRADOM ŽIVIJO DRUGJE Komisija skupščine občine za vloge in pritožbe, katere po-ročilu so prisluhnili delegati vseh treh zborov, je imela tudi iani precej dela, saj je na njena vrata potrkalo kar 15 Ijudi s pisnimi in 11 z ustnimi pritož-bami, ki so naleteli na težave pri uveljavljanju samoupravnih in drugih pravic v premoženj-sko pravnih zadevah, social-nem zavarovanju in družbeni zaščiti, stanovanjskih, gradbe-nih in komunalnih ter delovno pravnih zadevah. Presoja komisije za vloge in pritožbe pa ni bila vselej enaka trditvam o »storjeni krivici«, zapisanim v pritožbah. Komisi-ja je uspešno posredovala v desetih primerih. Po vsebini še vedno prevladujejo vloge in pritožbe s stanovanjskimi pro- blemi. Njihovo obravnavanje pa je velikokrat dolgotrajno \n zahtevno, dokončno pa se ra-zrešijo šele po nekaj letih z do-delitvijo stanovanja. V glav-nem gre za socialne primere, ki uveljavljajo zahtevo po sta-novanju mimo dogovorjenih kriterijev. V poročilu o svojem lanskem delu je komisija seznanila ob-činsko skupščino, da se sku-paj s prijavljanjem fiktivnih prebivališč porajajo poleg sta-novanjskih in socialno eko-nomskih problemov ter težav z volilnimi imeniki tudi drugi problemi. Zato je komisija predlagala, da bi spremenili določila zakona o evidenci na- stanitve občanov in o registru prebivalstva, ker ta do sedaj niso določala, da mora občan, ki želi prijaviti stalno bivališče, predložiti kakršnokoli potrdilo o zagotovljenem minimalnem stanovanjskem prostoru po standardih, veljavnih v Ljublja-ni. Komisija bežigrajske občin-ske skupščine pa ni bila edina, ki je to predlagala, saj so na pogosto pojavljanje izmišlje-nih prijav bivališč opozorili tu-di delegati v republiški skup-ščini, zato se letos zagotovo obetajo dopolnitve tega za-kona. V. P.