ČASOPIS ZA SLOVENSKO K HAJE V NO ZGODOVINO KRONIKA IME TÖTSÄG IN SEDEŽ BELMURSKEGA ARHIDIAKONATA* IVAN ZELKO 1. IZVOR IMENA TÖTSAG Teritorialni terminus Totsäg moramo imeti za veliko starejši, kot nam poročajo o njem doslej znani zgodovinski viri. Madžari so Slovane, ki so jih ob svojem prihodu našli V Panonski ravnini, imenovali z besedo »Tot«,' in ozemlje, kjer so bivali Slovani, z besedo Tötsag (krajina Slovenov). Tako po- imenovanje je prišlo v poStev predvsem tam, kjer so bila v soseščini Madžarov slovanska naselja. Zahodno od Keszthelya je zaselek Rokolan, ki je kot dvojna naselbina obstajala že leta 1273, ko se imenuje: Madžarski in Slovenski (Slovanski) Rokolan — terra Mo- gor Rokolan in v soseščini terra Toutroko- lan.^ Slovenska ves pri Monoštru se omenja 1350 z madžarskim imenom: Tothfolua.^ Problem krajevnih in ledinskih imen Tot, ki je v našem primeru povezan s pokrajin- skim imenom Tötsäg, za slovensko zgodo- vino ni le lokalnega značaja, marveč zadeva celotno zgodovinsko Panonsko Slovenijo. Raziskovavci krajevnih in ledinskih imen na Madžarskem z imeni Tot (Touth) dokazujejo slovanski izvor naselja. Med slovanskimi krajevnimi in ledinskimi imeni v Spodnji Panoniji našteva Kniezsa deset imen Tot, Töti, s katerimi dokazuje obstoj Slovanov na tem področju v XI. stoletju.* Ni pa na- vedel vseh primerov z zadevnega področja.* O imenu Tot je razpravljal Melich v svo- jem delu A honfoglalaskori Magyarorszäg (Madžarska ob osvojitvi) in dokazuje, da so Madžari nazivali z imenom Tot tiste Slova- ne, ki so se sami imenovali Sloveni in svoj jezik slovenski. Izvaja dalje, da je izraz Tot bil rabljen za: a) Slovake, b) Slovence v Prekmurju, c) kajkavske Hrvate.^ Kniezsa poudarja, da se je madžarski izraz Tot prvotno nanašal na vse Slovane. Toda kot označitev je ostal le pri tistih Slovanih, ki so se sami imenovali Sloveni, in to Slovenci, kajkavski Hrvati in Slovaki. Pravi tudi: Verjetno je, da na Madžarskem številna kra- jevna imena Tot, Töti, Tötfalu... ne ozna- čujejo striktno naselbin Slovakov, Slovencev ali kajkavskih Hrvatov, marveč so z imenom označene naselbine le kot slovanske.' Izrec- no trdi, da so Madžari z izrazom Tot imeno- vali tiste Slovane, ki so jih našli ob svoji priselitvi v sedanji madžarski domovini.^ * Ta članek je nadaljevanje sestavka Murska Sobota kot sedež arhidiaktonata in cerkveno- upravna pripadnost Prekmurja v srednjem veku, ki je bil objavljen v 1. številki letošnjega letnika Kronike. Istega naziranja je tudi Moor, ki prav tako i podčrtuje, da so Madžari označevali z ime- ' nom Tot vse Slovane, ki so jih našli v Pa- | nonski ravnini.' Raba imena Tot za Slovane sega torej v; začetno dobo bivanja Madžarov v sedanji \ domovini. \ O izvoru imena pravi Kniezsa: »Izvor imena ni docela razčiščen. Stara nmdžarska osnova imena je toyt, kar popolnoma izklju- čuje, da bi ga mogli izvajati bodisi iz nem- \ ške besede »tot« (mrtev), bodisi iz turške be- \ sede »tat« (miren). Ker izvira staromadžar- ; ski diftong ou velikokrat iz starejšega dif- tonga au, je mogoče, da izvira toy t iz osnove: taut. Potem je v zvezi z indoevropskim ko- i renom tayt, tejjt, ki pomeni ime ljudstva,; naroda —^ in se v pomenu ljudstvo, narod dä i dokazati v številnih jezikih: staroital. touto ' (ljudstvo), staroirsko tuath (ljudstvo), lit-! vansko tauta (država) in germansko theoda \ (ljudstvo). Kako se je beseda tot oprijela \ Slovanov, ne vemo«.'" Latinski prevod imena Tot je »Sclavus«.: Kraj Winten ob reki Pinkovi, severovzhodno j od Giissinga v Avstriji, katerega madžarsko ; ime je Pinka-Totfalu, se v zgodovinskih vi- j rih omenja 1221: villa Sclavorum" in 1297:) Tothfolu.i2 Melichove in Kniezseve ugotovitve, da je' izraz Tot bil rabljen za Slovake, Slovence '■ v Prekmurju in prebivavce kajkavske Hrva- ške, se strinjajo z zgodovinskimi dejstvi. Krajevno ime Tothfolua (1350, Slovenska ; ves ob Rabi), pokrajinsko ime Tötsäg (gor- j nje Prekmurje) ter krajevno ime Tot kere- | sztur, Totkeresztur (1698, Križevci v Prek- j murju)" pričajo o tem za Slovence v Prek- j murju, ki so se še v preteklem stoletju i imenovali »Slovene«, prim. Starine železnih i in salajskih Slovenov, naši Slovenje, k Slo- venom med Miirov i Rabov.** Prvotno madžarsko ime za ozemlje kaj- [ kavske Hrvaške je Tötorszag; 1273: Tliotor- zagnak.*' Isto ozemlje označuje Bellosztenecz z imenom: Szlovenszki orszag = Illirica, I Illyris, Illyrium, Sclavonia.'* Toda ne glede na zgodovinska dejstva o naselbinah Tot, Tötfalu, Töth, Töti trdi slo- vaški slavist Stanislav, da so s temi imeni označevali Madžari izrecno slovaška naselja, in z njimi dokazuje obstoj Slovakov v Spod- nji Panoniji v srednjem veku tudi na zgo- dovinsko-slovenskem ozemlju.*' Sledove slo- vaštva je skušal najti celo v Prekmurju. O prekmurskih Moravcih namreč trdi, da je j 95 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJ i: V NO ZGODOVINO kraj po izvoru neslovenskega porekla: »Ne- slovinsky element moliol azda byt v osade Tot-Morac«.*' Svojo trditev opira predvsem na prvi del imena, na Tot, ker ga je vnesel na priloženo zemljevidno karto VI. b. Pri tem ne upošteva, da je prvi del imena, namreč Tot, novejši madžarski pristavek k imenu, iz prve polovice XIX. stoletja. Saj se kraj Moravci dosledno navaja v virih do XIX. stoletja brez označbe Tot; 1366: Moraucli et alia Mo- rauch;'e 1672: Moräcz;^') 1698: Maracz;^! 1793: Moracz^- in 1831: Tot-Maracz.^^ Stanislav nedopustno dokazuje z naselbinami Tot slo- vaški značaj Spodnje Panonije, ker te nasel- bine prav tako govore v prilog panonskih Slovencev kot Slovakov. Podobno zmoto glede etničnega značaja gornjega Prekmurja vsebuje tudi Korabin- skega Geografsko-historični leksikon, ki vse kraje, ki so bili v pokrajini Totsäg (im tot- schager Bezirk), označuje s pripombo, da so slovaški.^'' 2. SOBOSKA CERKEV IN KOSTNICA OB NJEJ A. Stara gotska cerkev Zadnje zastavljeno vprašanje v pričujo- čem sestavku je vprašanje o sedežu belmur- skega arhidiakonata, namreč o stari soboški cerkvi. Ali je mogoče ugotoviti, da sega ka- teri del stare cerkvene zgradbe v dobo ob- stoja arhidiakonata — v leto 1331? Stara soboška cerkev je bila že večkrat predmet strokovnega razpravljanja.^^ Pri Stara soboška cerkev od severuvzliodnc strani (po sliki iz leta 1910) dosedanjem razmotrivanju se deloma občuti pomanjkanje zgodovinskih podatkov o cer- kvi. Pobudo za nadaljnje preučevanje more nuditi v neki meri zgodovina celotne zgrad- ile. Do večje jasnosti bo pripomogel tudi v glavnih obrisih rekonstruiran tloris cerkve, kakršen je bil pred važnejšimi dozidavami in prezidavami okoli leta 1698. Iz zgodovin- skega pregleda dozidav, prezidav in reno- vacij cerkve bo laže sklepati na prvotno stanje zgradbe. Razen dimenzij potlrte ladje in njenih stranskih kapel, ki jih je zapisal Slepec,^* vizitacijskih zapisnikov iz let 1698 in 1756, slik stare cerkve in tlorisa zvonika s prez- biterijem v sklopu nove cerkve," je za po- znanje stare soboške cerkve važen Ivanoci- jev opis. Računajoč, da bo ob zidavi nove soboške cerkve vsaj del stare cerkve od- stranjen, je Ivanoci objavil njen popis, da bi zgodovini ohranil več ali manj točno sli- ko stare cerkvene zgradbe.^^ Odlomek, ki pride v tej zvezi v poštev, se v prevodti glasi: »Cerkev je starodavna gotska zgradba, katere značilnost je, da je masivni stolp na- meščen nad svetiščem. Podobnega temu do- slej nisem videl nikjer. Podolžna ladja cer- kve leži, kot povsod pri starih cerkvah, v smeri od vzhoda proti zahodu, s portalom na zahod in s svetiščem na vzhod ter je za- ključena z mogočno čelno steno. V ladjo pridemo skozi šilasto, s kamnom okrašeno vratno odprtino, ki jo zapirajo nerodna, to- da z izredno čvrstimi in debelimi železnimi ploščami pokrita vrata. Ta vrata, ki uteg- nejo biti zelo stara, so preluknjana na ne- štetih krajih. Takoj poleg vrat najdemo zelo ličen kropilnik za blagoslovljeno vodo, ka- terega vdolbinica in podnožje sta izrezana iz naravnega kamna v preprostem, toda či- stem gotskem slogu. Sicer pa ladja ne nudi nikakega sledu starodavnosti in njen nizki obok je iz leta 1676. Sredi tega oboka je kot sklepnik nameščen velik, izrezan grb Sze- chyjeve rodbine: dvoglavi orel z razprostr- timi krili s peterokrako krono nad glavama in s temle krožnim napisom: I. C. P. Sz de R. Sz. Anno 1676 die 14 9^'^'^ (lUustrissimus Comes Petrus Szechy de Rima Szech anno 1676 die 14 Novembris) Vsa ladja je zelo ozka in nizka in da bi pridobili prostor, je sredi XVIII. stoletja do- bila dve stranski kapeli. Kamnito ostenje pri vhodu južne stranske kapele je popol- noma podobno tistemu pri glavnem vhodu. Prav tako je na zunanji južni steni ladje 96 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA pod napuščem vzidan kamen z napisom, na katerem je vrezano z gotskimi črkami: 1471 tempi. Sti Nicolai.29 Iz ladje vodi v svetišče nizek in preprosto izdelan gotski slavolok. Sedanje svetišče je le polovica nekdanjega, to je tisti del, nad katerim je zgrajen zvonik, medtem ko drugi del, ki se razteza na vzhod ali apsida, služi za zakristijo. Med obema deloma je slavo- loku podoben obok, ki je zazidan z debelim zidom in ima vratno odprtino za oltarjem ... Severno od svetišča je videti kot stranska zgradba nekdanja zakristija, ki je danes ne uporabljajo. Stolp, kot danes stoji, je iz dveh različnih dob. Spodnji del, ki sega do vrha cerkvene strehe, je starodaven, zelo močan in zgrajen iz čistega naravnega kam- na, medtem ko je zgornji osmerokotni del novejšega nastanka. Okorno baročno ostreš- je zelo kvari sicer dober vtis, ki ga zgradba naredi na opazovalca. Y zvoniku je že zelo obrabljen, toda zares čist, jasno zvočen zvon iz XIV. stoletja, na katerem je mogoče brati naslednji napis v izvirnih malih gotskih črkah: Xtus + rex + ecoe + verus + homo + factus + est + 1 + 3 + 7 + 1 Za oltarjem je danes zakristija, ki je pravzaprav svetišče samo, oziroma njegova apsida. Listina o kanonični vizitaciji z dne 8. sept. 1756 govori o dvojnem svetišču (sanctuarium duplicatum). Vmesna stena je obstajala že takrat, kajti sicer bi mogel biti govor le o enojnem svetišču. (Vmes opiše apsido — takratno zakristijo — in nato na- daljuje:) Zunaj ni najti podpornikov kakor povsod pri gotskih cerkvah, izvzemši ob vznožju zvonika in ob koncu ladje, kjer je videti enočlenske, s streho pokrite nizke podpornike. Ob severni strani svetišča je na zvonik prislonjena nekdanja zakristija, katere nek- danji obok je snet, in vrata, ki vodijo v svetišče, so zazidana. Zanimiva starina za- kristije so zunanja železna vrata, ki so na- meščena med lepo izrezano kamnito ostenje pravokotne vratne odprtine. Zakristija, svetišče, najstarejši del zvo- nika ter večji del ladje so zgrajeni iz moč- nega in trdega peščenca... Od sedanje soboške cerkve se mora kot starina brezpogojno ohraniti spodnji del zvonika in apsida nekdanjega svetišča, med- tem ko ladja sploh ne predstavlja arheolo- ške vrednosti in se tako more ob morebitni graditvi cerkve mirne duše porušiti...« Zares, ob zidavi sedanje soboške cerkve v letih 1910—1912 so bile podrte ladja in obe stranski kapeli. Južna kapela je bila dozidana 1746 na stroške vdove Petra Sza- päryja in severno je dal zgraditi Peter Sza- pary (sin) leta 1748.^*' Starejši del cerkvene zgradbe je torej samo ladja in še sedaj ohra- njeni prezbiterij z zvonikom in s staro za- kristijo, nekdaj prislonjeno ob severni steni zvonika. O ladji pravi Ivanoci, da ni bila vsa zgrajena iz močnega in trdega peščenca, iz česar moremo sklepati, da je njen posta- nek iz dveh različnih dob. Notranjščina podrte ladje je znašala 7,5 X X 24 m. Bila je razmeroma zelo dolga za svojo širino. Zid ladjine stranske stene je bil širok 1 m, medtem ko je širina temelja čelne stene znašala 2 m, tako da je bila ladja dolga obenem s čelno steno 26 m. — V stran- skih kapelah je bila ladja široka 20 m, ob- enem z zidom pa 23,5 m. Zunanja zidova obeh kapel sta bila široka po 1,75 m, po- dobno kot pri čelni steni. Višina cerkve v ladji je znašala 15 m.^' Na prezidku med apsido in zvonikom, na takratnem aktualnem pročelju svetišča, je bil pred odstranitvijo tega (sc. 1910) napis z latinskim kronogramom in letnico 1734: RENOVATUM ANNO: QVO MARCVS EVANGELISTA PAS HAE, ANTONIVS PENTECOSTES - JOANNES BAPTISTA CORPORIS lESV ClIRiSTi FESTA P IE CeLEBRARVNT - 1734« Stara soboška cerkev od jugovzhodne strani (po sliki iz leta 1910) 97 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Letnica 1734 je sedaj prenesena in vzi- dana v severno steno nove cerkve. Kakšna renovacija je bila izvedena v letu 1734? Pre- zidka med apsido in prostorom pod zvoni- kom ob kanonični vizitaciji v letu 1698 še ni bilo. Glavni oltar je bil nameščen še v apsidi in stenski taberiiakelj ob njem, medtem ko je po oddelitvi ta taberimkelj v zakristiji, adaptirani iz apside. Stara obo- kana zakristija, prisloiijena na severno ste- no zvonika, je bila leta 1698 še v uporabi.'' O drugačnem stanju poroča vizitator leta 1756. Stolp je nad aktvialnim svetiščem in govor je o dvojnem svetišču. »Nova« zakri- stija je v prostoru apside, kjer je strela od- luščila nekoliko beleža in so se pokazale slike. O »stari« zakristiji je pa rečeno, da je ob severni steni.''' Iz navedenih dejstev je razvidno, da je prezidava bila izvedena med leti 1698—1756. Ker je bil latinski kro- nogram z letnico renovacije 1734 prav na tem prezidku, iz tega sledi, da prezidava datira iz tega leta obenem s preureditvami: izsekanje novih vrat v južni steni apside za dohod v »novo« zakristijo, prestavitev glav- nega oltarja iz apside pod zvonik in zazida- nje vrat v staro zakristijo. Morda je bila tudi cerkvena ladja ob tej priliki poslikana s slikarijo, ki jo opisuje vizitacijski zapis- nik iz leta 1756, medtem ko vizitacijski za- pisnik iz 1698 o slikariji v cerkveni ladji ne poroča nič. Tudi baročno ostrešje zvonika bi moglo spadati k tej renovaciji, če ne so- vpada z dozidavo obeh stranskih kapel v letih 1746 in 1748. Heraldični sklepnik na oboku ladje z let- nico 1676 je označeval leto obokanja ladje in takratnega patrona cerkve Petra Szecliyja. Prvotna ladja je imela raven strop, kot druge prekmurske cerkve.v XIV. stoletju.'' Zanimivo je vedeti, da so ob podiranju lad- Stara soboška cerkev od zahodne strani (slika iz leta okoli 1900). Ob podiranju ladje leta 1910 so v njenih temeljih našli rimski nagrobnik, ki je sedaj vzidan v severni steni nove cerkvene ladje je (t. j. 1910) ugotovili dvojni cerkveni tlak. Pod tedanjim tlakom je bil še drug tlak, na katerem je bila nasuta prst in drug ma- terial." Cerkveni tlak so mogli dvigniti ali ob obokan ju ladje leta 1676, ali pa kdaj prej; morda ob podaljšanju ladje ali more- bitnem požaru lesenega stropa in namesti- tvi novega. Napis z letnico: 1473 tenip' St' n' (ali p'; Zadnikar bere: 1453), ki je sedaj vzidan pod žlebastim napuščem prezbiterija, je bil prvotno vzidan pod napuščem ladje. Zato nima nobene zveze s prezbiterijem, kjer je danes. O pomenu letnice 1473 ni nič ugo- tovljenega. Ni izkljvičeno, da je to letnica obnove lesenega stropa ali podaljšanja ladje. Cemu bi bila sicer postavljena letnica pod napušč ladje? B. Najstarejša soboška cerkev Stara soboška cerkev, katere zvonik in apsida sta vključena v sedanjo cerkev, je gotska zgradba iz druge polovice XIV. sto- letja." Pred gotsko cerkvijo je obstajala v Soboti starejša cerkev, o kateri govori listi- na iz 1297'ä in pri kateri je leta 1331 rezi- diral belmurski arhidiakon. V katero dobo pa seže postanek prve soboške cerkve, je mogoče le domnevati. Inventfirni zapisnik soboške cerkve in župnije iz 1859 se opira na letnico 1252, ki je bila vidna na južni zunanji cerkveni steni ob svetišču pod staro odpadlo skorjo, vkle- sana v steno z arabskimi številkami, in pra- vi, da je bila zgrajena verjetno tega leta: ecclesia quando sit aedificata incertum est, in pariete ecclesiae exteriori incrustatione antiqua delapsa apparet annus 1252 arabicis numeris insculptus adeoque hie annus est probabilis." — Isto mnenje izraža inventar- ni zapisnik iz 1880: ecclesiae aedificatae annus incertus — probabiliter est aedificata anno 1252^ quia hie annus in exteriore pariete Ecclesiae ad Sanciuarium versus meridiem insculptus videtur (arabice).'"' O obstoju letnice 1252 na cerkveni steni ne moremo dvomiti. Omenjajo jo dva zapo- redna uradna cerkvena inventarna zapis- nika in številni škofijski šematizmi.*' Listi- na iz 1297 govori o cerkvi kot o znanem dejstvu, zgrajena pa je morala biti že prej. Tako smo pri letnici 1252. Pač pa ostane odprto vprašanje, kaj je letnica 1252 pome- nila. Vizitacijski zapisnik iz 1698 omenja še letnico 1071, ko naj bi bila zgrajena najsta- rejša soboška cerkev, sklepajoč iz okolišči- ne, da je navedena letnica bila vidna na pročelju ladje nad zahodnimi vrati.''^ Let- 98 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA niča 1071 je manj zanesljiva. Vendar pa spričo dejstva, da je v Soboti obstajala pred staro gotsko cerkvijo še starejša romanska cerkev; da so krajevno ime Sobota (1366: Zumbotha < Sgbota) Madžari prevzeli od Slovencev že v XI. stoletju in prvotno na- selje Sobota je bilo navezano na kraj ob cerkvi;*^ da je bila ob soboški cerkvi kost- nica, ki je posebnost romanske dobe,^* tudi letnica 1071 pridobi na svoji vrednosti. Kakšna je bila soboška cerkev v XIII. sto- letju, o tem ni mogoče kaj določnega ugo- toviti. Povsem pa je utemeljena Steletova domneva, ki pravi, da imamo pri soboški cerkvi opraviti z ostankom poznoromanske cerkve s kvadratičnim prezbiterijem, nad katerim se je dvigal zvonik.*'' V tem je tudi odgovor na vprašanje, zakaj imamo pri so- boški cerkvi za gotiko nenavadno stavbno zamisel z vzhodnim zvonikom.** To je pač nadaljevanje romanske tradicije, kar vztraj- no poudarja Zadnikar,*' in spodnji del zvo- nika z gotsko prezidavo ter morebiti še del stare ladje utegne biti ostanek prvotne so- boške romanske cerkve. Ako je letnica 1071 točna, potem segajo prvi začetki soboške cerkve v salzburško dobo cerkvenega upravljanja prekmurske- ga ozemlja, preden je bil zahodni madžarski mejno-obrambni pas pritegnjen v madžar- sko civilno in cerkveno administracijo konec XI. stoletja. Ali ni morda v tem razlaga, zakaj je soboška cerkev po tlorisni razvrsti- tvi glavnih stavbnih delov sorodna koroško- štajerski skupini poznoromanske arhitek- ture z vzhodnimi zvoniki?^' C. Kostnica Ob popisu in naštevanju soboških cerkve- nih zgradb omenja vizitator opat Štelan Kazo (1698), da je na pokopališču (ki je bilo okoli cerkve!) videti kapelico, ki je krita z žlebnjaki, podobno kot cerkev. Je zelo moč- na, s kamnito (oltarno) menzo, in bi se dala z majhnimi stroški popraviti. Podzemski prostori te kapelice predstavljajo neko obo- kano in zelo čvrsto klet. Ne ve se, kateremu svetniku je postavljena in posvečena. Tačas se pripoveduje, da je bila nekoč zgrajena in prirejena za madžarski avditorij: Praeterea in ipso cacmeterio conspicitur sa- celluni quoddam, imbricibus tectum (:queni- admodum etiani ipsa ecclesia oonsimiliter tecta cerneretur) bene firmum, cum una mensa lapidea, paucisque expensis facile restituendum. Cuius subterranea caelarium quodam fornicatum et bene solidatum re- praesentant. Ignoratur tamen, cui tamen Divorum Numini fuisset erectum, ac con- secratum. Interim fertur, olim pro auditorio riungarico fuisse exstructum et adaptatum.'" Čeprav vizitator ni razpoznal v kapelici srednjeveške kostnice, — saj ni bila več v rabi —, vendar nam popis to jasno izpri- čuje. Srednjeveške kostnice (karnerji) so zaradi svoje središčne strukture v zvezi z nagrob- nimi kapelami starokrščanske dobe. Postav- ljali so jih kot spomenike vsem na poko- pališču počivajočim. Glavne in skupne po- teze vseh kostnic so, da so imele spodnji in zgornji prostor. V spodnji prostor, ki je bil kakor klet izkopan v zemljo, so spravljali kosti, nabrane na pokopališču (ad mortuo- rum ossa reponenda). Od to ime »Ossuarium defunctorum«, kot poroča Kazo za kostnico pri Sv. Juriju v Rogaševcih. Gornji prostor pa je bil namenjen skrbi za duše (ad offi- cium pro defunctis). Kostnice so bile v zgor- njem prostoru navadno posvečene sv. Mi- haelu. Postavljene so bile na pokopališču. Postanek in običaj, graditi kostnice, stav- Ijajo v romansko dobo.'" Presojajoč skupne poteze kostnic spozna- mo, da je bil ob soboški cerkvi klasičen pri- mer preproste, trdne in v glavnih potezah romanske kostnice. Spodnji prostor, podo- ben kleti, je bil obokan. V zgornjem pro- storu, v kapeli sami, je bil oltar, od kate- rega je bila ohranjena le menza. Podobo ali kip sv. Mihaela pogrešamo. Toda proti pri- čakovanju je bil sv. Mihael v cerkvi na glavnem oltarju, kjer bi moral biti sv. Ni- kolaj. Vendar ne dolgo. Sredi XVIII. sto- letja je spet bil vzpostavljen sv. Nikolaj.''' Iz tega moremo sklepati, da so sliko sv. Mi- haela prenesli v cerkev iz kostnice, saj so imeli za to dovolj razlogov. Konec XVII. stoletja so bili oltarji v cerkvi zelo slabi. V cerkvi sv. Nikolaja je bil glavni oltar sv. Sedanja soboška cerkev, zgrajena v letih 1910—1912 99 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Rekonstruirani tloris stare soboške cerkve po stanju leta 1698. Ladja in zakristija sta zaradi pomanjkanja podatkov narisani le v glavnih potezah Mihaela. Ob severni steni so prav takrat postavili nov Marijin oltar, medtem ko je ostanek tretjega in zadnjega razdejanega oltarja le oltarna menza. Oltarja ali vsaj slike sv. Nikolaja v cerkvi sv. Nikolaja torej sploh niso imeli. — Slika sv. Nikolaja, ki so jo nabavili naknadno (med leti 1698—1756) in je še danes v rabi, ima podpis »M. Schif- fer 1690«, kakor je bilo ugotovljeno leta 1956 ob renovaciji slike. Usoda soboške kostnice je znana. Leta 1756 so jo razdrli in iz njenega materiala zgradili novo župnišče ob cerkvi, ki je slu- žilo svojemu namenu do leta 1907.'^ Izza turških časov je bilo župnišče v trgu. Kost- nica ob soboški cerkvi doslej ni bila v litera- turi omenjena ali obravnavana. Drug primer karnerja ob prekmurski cer- kvi je bil pri Sv. Juriju, ki ga je vizitator (1698) spoznal za kostnico. Imenuje ga: »Os- suarium defunctorum«. O zgornjem, okro- glem in obokanem prostoru kostnice poroča tudi, da so tam maševali: ... inibi in medio sacristiaie et sacelli destructi habetur Ossua- rium Defunctorum. Praeterea Imago quae- dam opere concavo aedificata, et fornicata, habetur ultra domum scholarem ex parte boriali situata, ubi etiam posset celebrari.*' OPOMBE 1. Melich J., A honfoglalaskori Magyarorszäg. Budapest 1926-1929, 417—418; prim. Kniezsa L, Az Ecsedi-lap környekenek szläv eredetü helyne- vei. Debrecen 1943, 38—39 (posebni odtis iz IV. zv. Magyar nepnyelv). — 2. Csänki D., Magyaror- szäg törtenelmi földrajza a Hunyadiak koräban,, III, 98. — 3. Kaläsz Elek, A szentgotthärdi apät- säg birtokviszonyai es a ciszterci gazdälkodäs a közepkorban, Budapest 1938, 137. — 4. Kniezsa, Ungarns Völkerschaften im XI. Jahrhundert, Bu- dapest 1938, 88, 90, 93, 96, 98, 100. — 5. Zala vär- megye törtenete. OKLEVELTÄR. IL, 236; Csänki, n. d., III, 257. — 6. Melich, n. d., 417—418. — 7. Kniezsa, A szlävok östörtenete. Szekfti Gy., A magyarsäg es a szlävok, Budapest 1942, 19; Kniezsa, Ungarns Völkerschaften, str. 79. — 8. Kniezsa, Az Ecsedi-läp, 38—39. — 9. E. Moor, Die slawischen Ortsnamen der Theissebene, Zeit- schrift für Ortsnamenforschung, München, VI, 132—134. — 10. Kniezsa, A szlävok östörtenete, 19—20. —//. Codex dipl. patrius (Hazai okmä- nytär), VI, 13. — 12. Csänki, n. d., ü, 803. — 1j. Vis. can. 1698, 732, 733. — 14. Starine žel. in sal. Slovenov, CZN, 1914, 6, 7. — 15. Zala 0kl. I, 72. — 16. J. Bellosztenecz, Gazophylacium illyrico- latinum, II, Zagrabiae, 1740, 507. — 17. Jan Sta- nislav, Slovensky juh v stredoveku. Turciansky SV. Martin 1948, I, 38—39, 57, 58, 67, 205, 207, 221, 224, 226, 233, 235, 237, 238, 241, 244, 248, 257, 261, 264, 285, 286, 288. — 18. Stanislav, n. d., I, 39. — 19. Csänki, n. d., II, 778. — 20. Payr, Egyhäz- törteneti emlekek, I, 110. — 21. Vis. can. 1698 (Kazöiana), 736. — 22. Catalogus cleri diaecesis Sabariensis, Sabariae 1793, 35. — 25. Schematis- mus ... cleri dioecesis Sabariensis pro anno MDCCCXXXI, Sabariae, 92. — 24. Korabinsky, Geogr.-hist. und Produkten Lexikon von Ungarn, Pressburg 1786, 4, 12, 34, 62, 67, 94, 123... — 25. Fr. Ivanoci, Väzlatok a regmult korböl — VIII, Szombathelyi Ujsäg, 1900, št. 16, str. 9; Fr. Stele, Umetnost v Slovenski krajini. Slovenska krajina (zbornik), Beltinci 1935, 24; M. Zadnikar, Roman- ska arhitektura v Prekmurju, Kronika, II, št. 3, 182; isti. Romanska arhitektura na Slovenskem, Ljubljana 1959, 177; isti. Umetnostni spomeniki v Pomurju, Murska Sobota 1960, 66—70. — 26. J. Slepec, Zgodovina sobočke cerkvi, Marijin list 1910, 117; 1911, 305. — 27. J. Slepec, n. d., Ma- rijin list 1911, 295. — 28. Fr. Ivanoci, n. d., Szom- 100 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA bathelvi Ujsdg 1900, št. 16, 9. — 29. Zadnja šte- vilka v letnici (1471) je 3. Ni gotovo, da bi okraj- šane besede pomenile: »templum Sancti Nicolai«, kot poroča Ivanoci. — 30. Visitatio canonica 1756, str. 1085. — 31. Slepec, n. d., Marijin list 1910, 117; 1911, 305. — 32. Vis. can. 1756, 1085; Slepec, n. d., Marijin list 1910, 118. — 33. Vis. can. 1698, 741—742. — 34. Vis. can. 1756, str. 1084, 1079. — 35. Fr. Stele, n. d., zbornik Slovenska krajina, 23—24. — 36. Slepec, n. d., Marijin list 1910, 118. — 37. Fr. Stele, n. d., zbornik Sloven- ska krajina, 23—24; M. Zadnikar, Umetnostni spomeniki v Pomurju, Murska Sobota 1960, 68, 70. — 38. Wenzel, Codex dipl. Arp. cont., X, 250. — 39. Inventarium ecclesiae et paroehiae Murai Szombathiensis Dioecesis Sabariensis 1» Aprilis 1859 confeetum, Župnijski arhiv v M. Soboti. — 40. Inventarium ecclesiae et paroehiae Muraszombatiensis Dioecesis Sabariensis ... anno 1880 confeetum, Župnijski arhiv v M. Soboti. — 41. Prim. Schematismus... dioecesis Sabariensis 1859, 84; 1882, 85; 1914, 96. — 42. Vis. can. 1698, 741. — 43. Ivan Zelko, Murska Sobota, Kronika 1962, št. 1. — 44. M. Zadnikar, Romanska arhi- tektura na Slovenskem, Ljubljana 1959, 273. — 45. Fr. Stele, n. d., zbornik Slovenska krajina, 24. — 46. M. Zadnikar, Umetnostni spomeniki v Pomurju, 68. — 47. in 48. M. Zadnikar, Roman- ska arhitektura v Prekmurju, Kronika, II, 182. — 49. Vis. can. 1698, 742. — 50. M. Zadnikar, Ro- manska arhitektura na Slovenskem, Ljubljana 1959, 273—276; J. Flis, Stavbinski slogi, Ljub- ljana 1885, 80—81. — 51. Vis. can. 1756, 1079 do 1084; J. Slepec, n. d., Marijin list 1910, 141. — 52. Vis. can. 1756, 1096; J. Slepec, Zgod. sob. cerkvi, Marijin list 1910, 143—144. — 53. Vis. can. 1698, 757; prim. M. Zadnikar, Romanska ar- hitektura na Slovenskem, Ljubljana 1959, 289. j 101