Štev. 34. Cena edne številke dinar Poštnina v gotovčini plačana. 26. augusta 1923. Leto X. Glasilo Slovenske Krajine Prihaja vsako nedeljo. Cena. na leto doma 20 Din. V Ameriko cena na leto 70 Din. Cena M. Lista je doma 5 Din, v Ameriko 30 Din. ki oba lista majo i sirote dobijo kalendar brezplačno. Ki pa samo ednoga, ga dobijo za polovično ceno. „Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“. Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih. Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce, Prekmurje. Oglasi, (inserati) se tüdi tü sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar za večkrat popüst od 5% do 40%. Govor narodnoga poslanca g. Klekl Jožefa na občnom zbori „Kmečke Zveze“ v Beltincih 5. avgusta. b.) Drügo pitanje, na štero moram odgovoriti je, ka smo dosegnoli. Moj odgovor se bo sükao od tistoga, ka je radikalna vlada napravila i iz njenoga „uspeha“ spoznate tisto, ka smo mi dosegnoli ali preprečili. Jaz bom tü samo na kraci omenjao to naše delo, ar obširnej bo od naših uspehov i delovanja govoro g. posl. Šiftar. Kda je radikalna stranka razvila svoj program v našoj Krajini, ga je začela s tem rečmi na svojih plakataj: „Čeden, razmeti Prekmurec jedino na vlade partáje (kormánypart) da svoj voutom, štera se dnesden radikális stranka zove! Ka vala takše stranke podpirati, štere same sebe nemorejo nikam spraviti! Podigni tak svojo glavo ti Prejkmursko vendslovensko ljüdstvo! Zorja se prepoučila, zača se vedriti.“ To zorja radikalne stranke se je po mojem razpočila. Izmed tistih obečavanj, štere nam je davala, niednoga ne je spunila, štero je pa zamučala, tisto nam je pa na šinjek privezala. Obljüblala nam je olajšave terhov a neto toga nam je povišala dačo na zemljo za 500% to je na šestkrat teliko kak dozdaj, dačo na dohodke pa za 30%. Povišala je tüdi terhe vojaške, zglasale je 14 dnevno gospočino na ceste a gladne uradnike pa je püstila šče nadale v pomenjkanje Te velke terhe je zglasala radikalna vláda sili glasi proti njim nas je pa glasajo 78. Radič, čl bi prišeo s svojimi 70 poslanci, kak nam je obljübo, da prido v Belgrad, či se ščejo ljudstva terh! povečati — pravim, či bi on prišeo nepričaküvano, bi nas 148 glasale proti Vašim terhom. To pa jeli vsaki naš človek zna ešče radikalni „čedni razmeti prejk-murec" ne, ka je 148 več kak pa 11K Vidite, či bi Radič držo svojo reč, radikalna stranka, od štere so pri nas ništerni čakali rešenje, ne bi nas tak glaboko pogrozila. Pa itak, čiravno so tej neznoni terh! zglásani, je naša stranka dosegnola ne malo olajšav. Glejte, Hrvatska s 14 miljon! prebivalci, je komaj 1 miljon Din., dobila za svoje cesti, Slovenija s 7 milijon prebivalci po prizadevanji naše stranke pa je dobila 4 miljone Din. Kda je vláda Hrvatom vzela 'železnice do Bosanskoga Broda i izseljeniški komisarjat iz Zagreba v Belgrad preselila, da bi se tű mogla kola kak „Seljačke Novine" pišejo, ar v Belgradi vsaka kola škriplejo, kda so začeli odpravlati v Dalmaciji pokrajinsko upravo i hrvatske vojake spravlati v Macedanijo i to vse za to, ar Radič niti s prstom ne geno, da bi te krivice odpravo, te sva prekmurskiva poslanca izposlovala 5 miljon Din., ka se ne Stavi delo pri železnici M. Sobota— Ljutomer—Ormož, te kak ste šteli v ..Novinah" smo dosegnoli, ka leta 1989. rojani naši vojaki so püščeni s ka-drov domo, či posvedočijo, ka so najmenje 12 mesecov slüžili v prešnjoj vojski v toj pa pet. Dosegnoli smo poslanci naše stranke ..Kmečke Zveze" pri vojaškom zakoni, kak na priliko, ka se po preteki par let naši Amerikanci več ne računajo za kotrige familije in se zato tü stoječi brat, či ma familijo za prehraniti, odpüsti od vojaške slüžbe; ka tisti, ki ne je vojak, ne plača 100% procentov vojaške dače od dače celoga imanja, kak je vlada predlagala, nego samo 50% od svoje dače, ka vojaki dobijo delovni dopüst i brezplačno vožnjo na naš prekmurski predlog, ka pri gospočini na ceste (kuluk), pa šterom bote mogli vi „čedni i razmeti prejkmurci“ na leto 14 dni na svoje stroške drž. ceste popravlati, ka Vam nede trebela oditi prek Müre, mogoče v Bosno i v Srbijo cest popravlat, nego ka ostanete v svojem okraji (járási,) mate našoj stranki zahvaliti. I ár smo proti tomi krivičnomi zakoni dosta kričali, je minister dao izjavo, ka v Sloveniji, kde so lepe ceste ne de valao. Pobrigali smo se prekmurski poslanci, ka se je povišao kredit v proračuni za tiste kmete, šterim je küga pobrala konje i krave, za sobočke siromaške dijake, ka dobijo 100 jezero dinarov podpore, ka se napravijo ceste od Radmoženec do Törnišča, od Hodoša do Domanjšavec i sploh za vse ceste, da se popravijo, da se od pomore sükešini v drvah i onim, šterim^ nova železnica razreže Zemljo i nešternim celo zadnji falat krűha vzame iz vüst. Gledoč na te zadnje je minister nakanjen, da jim pomore, potrebno je pa, da se sami tüdi glasijo pri glavarstvi i dregajo za hitrejšo rešitev vloženi!) prošènj. Pa čiravno nikaj ne bi stranka dosegnola, stem, da je tam bila i skrb mela, da se krivice ne godijo je naj več desegnola. Da či v našoj, navzočnosti so vüpali te terhe Vam na šinjek obesiti radikali, ka bi z Vami napravili, či kontrole ne bi meli, to je, či nas ne bi tam bilo. Mi smo bili za Vas kak veren psiček za svojega gospoda, šteri se taki zglasi, kda príde hüdoben človek, da bi ga oropao. Mi smo tüdi taki vzgidnoii svoj glas, kda smo to najmenjše znamenje varali kakšega sovražnika, Šteri bi v imeni zakona šteo Vaše pravice pogaziti. (Veliko sdobravanje.) (Dale.) NEDELA. Po rišalah XIV. Evang. sv. Mataja VL 24. —33. Dvema gospodoma se ne more slüžiti, najmre naednok. Ne mogoče je slüžili Bogi i z ednim tüdi hüdomi dühi, ar ka hüdi düh zapove, to dober Bog prepove i naopak. I če še ne more dvema gospodoma slüžiti, ne more se tüdi plača Od oba dobiti. Vsaki po Svoje plačüje. Bog z nebov, vrag z peklom. Če ščeš prvo plačo, delaj pokoro. Delajmo pokoro. Mi jo bomo delali. Neščemo dela vzeti tistih nesrečnih, ki pokore neso delali i so postali v pekli hüdi dühovje. Mi ščemo Angelje biti na drügom sveti, zato se Ščemo pokoriti. Dober naš Zveličiteo, ki poslušaš našega pres-trašenoga srca bitje, ki nas z oltára gledaš i krepiš, ti si naše vüpanje, ka se bomo znali z tvojov svetov miloščov pokoriti. Ta bo naše trdo srce omehčila, ka se vržemo na tvoje raz-žaljeno a neskončno dobro Srce da se tű razjočete za svoje grehe i da toga joča ne pozabimo, tá ne nihamo do smrti, kak sv. Peter ne. Ščemo se pokoriti, ali kak se moramo ? Dober Jezuš nam pove, poslüšajte 1 „Obrodite vreden sad pokore“ (Mat. 1)1. 8.) pravi nam njegova reč, sveto pismo. Vreden sad pa te bo naša pokora rodila, če obdržimo reči Gospodove po sv. Joeli proroki nam naznanjeno: »Povrnte se k meni z celoga svojega srca, z postom i z jočom i z jaovkanjom i raztrgajte svoja srca (Joči II. 12—13), A potrto srce je pa več ne celo, kak je potrta posoda več ne cela ali raztrgane obleka. I če je več ne cela več t niti ne more biti. Ka je potrto, ka je razdrapano je razdrapalo. To je, gda nam gospod veli »raztrgajte si svoja srca," nam zapove, ka naše srce potrto, raztrgano mora ostati po joči, po zatajovanji tö je po pokori. To je prva stopnja na poti pokore, štero smo dužni napraviti: jokati moramo za svoje grehe i se trapiti, zatajüvao za njé i to notri do smrti, do tistoga hipa, gda nam kotriga zadrvenejo i srce prestáne biti. Večna bi mogla biti.., večna bi mogla biti naša pokora v pekli, — do smrti mora zato trpeti na zemli, da se večne rešimo. I čimo düšice za grehe svoje I Naše cerkveno pitanje. Pod tem naslovom je brez mojega znanja i dovolenja objavljen v 28. št. Novin članek, šteri zahteva ka se loči naš kraj od zatiralka, somboteljske püšpekije i prikapči mariborskoj. Gda je članek objavljen, sem ležao betežen v Belgradi. Kak mi je te do rok prišo, sem včasi kak najostrej nastopo proti onomi ki ga je pisao kak i proti onomi, ki je Novine mesto mene vrejüvao. Zakaj? Ar je to delo cerkve i naše vlade. V 29. Štev. Novin med Glasi pod naslovom ,,Prekmursko cerkveno uprašanje* sem obsodo tak vse napade liberalnih listov na mil. g. püšpeka gr. M>keša kak; vse pisanje vseh listov za rešenje našega cerkvenoga pitanja, gda sem povdarjao: „To je delo cerkve i naše vlade." En razumen demokratski gospod mi je pravo po toj objavljeno) notici, da je prav tak. Pa zakaj jaz pravim ka je to delo cerkve i naše vlade ? Zato ar se držim zapovedi i predpisov svoje cerkve. Zakonih (C. I. C) cerkveni najmre predpiše v 215. can. 1. § ka jedino cerkve se tiče vrejüvanje püšpeke). Etak se té glasi: Jedino višešnje cerkvene oblasti delo je: cerkvene pokrajine, piitpekije, opotite Oh prelature nullius apoštolsko vikariate, apoštolske prefektuie nastavlati, je nači zaokroíiti deliti, zjediniti, Odpraviti.* To je delo pa zvršava zvün misijonskih pokrajin drüštvo pod načeistvom samoga rimskoga pape zvano »Congregatio Consistorialis* kak svedoči can. 248. 1 i 2 §. — i drüštvo ,,Congregatio pro negotiis ecelesiasticis extraor-dinariis," gde je Civilna oblast tüdi zamiterise-rana, kak nam kaže can. 255. Na podlagi teh cerkvenih predpisov se držim načela, naj cerkev i držáva sküpno naše cerkveno pitanje rešila tak ka de düšam na vekši hasek. To je cio. Dužnost cerkvene oblasti je poskrbeti se za takšo rešitev našega cerkvenoga pitanja, ka 2 NOVINE 26. augusta 1923. düše ne do kvara z toga mele. Držáva pa pri tom ne sme nikših zaprek delati. Svetlo predpiše cerkveni zakonik dužnosti püšpekove, štere more zvršavati v svojoj püšpekiji za veličanje düš, — v šteroj koli državi ta leži i dužnost vernikov je omogočiti spunjavanje teh dužnosti. Za njuve düše so tiste predpisane, štere si moro zveličati. A gda je pa že nikak ne mogoče — po kakšemkoli zroki — püšpeki spuniti svojih dužnosti do svojih vernikov, te nastopi drüga dužnost: i püšpek i verniki so dužni iskati pot v Rimi pri sv. oči, Jezusovom namestniki ka njim pride na pomoč. KLEKL JOŽEF vp. plebanoš. Dijaški den v Beltincih. H-r. Cela prireditev je uspela nad vse lepo, zato je vredno, da spregovorimo od nje, zdaj nekoliko več. Te den je v našem kulturnom gibanji nekía razvodna točka, nekša nova postaja, na štero lehko gleda naše dijaštvo s ponosom i štera naj bo v spodbüdo 'dijaštvi za naprej, V naslednje!« par reči od prireditve same. Kak smo že poročali je bio obisk jako obilen. Beltinčanje so to pot pa pokazali svoje razu-mevanje do takših stvari i zato prišli so v takšem Števili, da človek ne bi pričaküvao. Omenjeno naj bo tüdi, da se je zbrala tű tüdi skoro vsa Inteligenci iz Beltinec. Tak so stopnice hitro bile skoro do zadnje odane nekaj stojišč je samo ostalo. Ob 3 vöri se je začeo Spored prireditve. Kak prva točka je bio pozdravni govor g. visokošolca, medicinca g. Franc Klara. Tovariš je v lepo izbranih rečaj označo pomen te prireditve i poprek lepih naše mlade inteligence, našega prekmurskega dijaštva. Siromak je prekmurski dijak, bori se že kak dijak za svoj življenski obstoj, trpi pomenjkanje, dostakrat ga tirajo teškoče ;v ob vüpanje ali njegov düh je močen, on se Zaveda nopunoma svoje naloge, štero mora izvršiti. Nekdaj ne je biIo čüti od, prekmurskoga dijaka nikaj, čiravno smo meli dijaštvo. Zdajšnje dijaštvo pa de mirüje, nego, kak zahteva denešnji čas, je na deli za narod. Slovenci smo pravi govornik, zato ščemo delaiVaj: ljübimo svoj rod. Pri tom dek mamo težave eli ne Obvüpani. Ali nas je mogoče sram, da smo Slovenci ?jAli je greh ljübiti slovensko domovino, svoj jetike i Svoj narodO To pitamo vsakšega, šteri misli inači j Povemo tüdi, da to ne je greh (nego dužnost. Vr.) i mi bomo delali naprej. Pri tom delrpa ne poznamo strankarstva, naša njiva je düša človeka i mi na toj njivi, ščemo delati. Naš cio je Izobrazba düše,našega slovenskoga ljüdstva. Pri toj priliki je omeno govornik tüdi .Martinišče*, štero je na vrsti, dá se postavi za .naše dijaštvo. Tü naj se vzgaja pošteni, vrti t veren Slovenec i tű naj^se pokaže humanteta do našega dijaštva. Občinstvo je govorniki burno plüskalo. q .Vidili smo na odri pevski zbor pod vodstvom g. nadučitela Špragera. Od toga naj omenim, da g. Spráger izvrstno vodi svoje pesmare. Spevanje je bilo prijetno i učinkavalo je jako dobro na občinstvo. Lehko trdimo, da nega v Prekmurji več tak dobro izvučeni!) pevcov, kak je ravno Špragerov pevski Zbor. G. Spráger je s tem veliko pripomageo. k dijaški prireditvi, za štero njegovo sodelovanje njemi je tüdi dijaštvo zahvalno občinstvo njemi je pa^ pokazalo svojo zadovoljnost z dugim ploskanjom. ■ Deklamacija, kak tretja točka, je bila v srce segajoča. Na občinstvi se je opazüvat velka genjenost. Pesem: »Naš narodni dom" pri nas v Prekmurju, — Telovadba, štero so vršile naše dijakinje, je zbüdila Splošno pazljivost. Telovadba je bila lepa. Najbole pa je ugajao igranka pesmijov »Ljübi majuš". Dijakinje so izvrstno zvršile njim odmerjene nalogo i s tem so stopile prvikrav pf^murske dijakinje pred javnost. Tüdi moški zbor dijakov je žeo velko zadovoljnost obČiAtstva. Do suz se je pa nasmejao občinstvo pri igri: ,,Miha smeli zrakoplovce 1“ Cela burka je bila dobra, vse je šlo gladko; dobro sta napravila: M ha ino Katra. Občinstvo je z zanimanjom sledilo vsem točkam do konca i na konci pa pokazalo svojo zadovoljnost i veselje nad delom našega dijaštva z jako vihémim ploskanjom. Pit * srečolov! so bili lepi dobitke zato so pa tüdi Vsi listki bili dani. Veseli so nesli lüdje dobitke. Pri tom pa je prišlo lepo število dinarov, ka pomeni telko, da trebe srečo lov dodati pri prihodnjih prire-ditvah tüdi. Iz toga se vidi, da se je naše dijaštvo Potrdilo, da kak nájveč dá, koliko je v njegovoj meči. Tüdi z veseljom opazüjemo napredüvanje od strani občinstva. Da, tak ja pravi Roko v roki moramo iti vsi na delo za napredek celoküpnega naroda. S tem dnevom se je pa napravo velki skok naprej. Dijaki sv jasno pokazali svoj namen, svojo pot, dobra je ta pot, narod bo jim ednok ednok zahvalen, za to njihovo trüdapuno delo. Cela prireditev je bila kak najíepša, samo edno bi ešče želeli, ka bi nas bole obiskala naša'domáča prekmürska gospoda i Jugoslovenska z M. Sobote. Vüpamo se, ka k leti smo vsi sküpno složni pri našoj dijaškoj prireditvi. Bog Živi 1 (Plesne- zabave se moro popolnoma točki od dimških pri redke v, potem ne de zadržka da tüdi tisti pridejo, ki zavolo toga neso šli. Vr.) Uradna naznanila. Proračun za julij, avgust i september. Za te tri mesece se za vsefelé državne potrebščine sme potrošiti dvejezerotresetitri milijone šeststoštiridesetdevet jezero 357 dinarov 60 par. Za naš kraj je poleg plače državnih uradnikov i drügih potreb tüdi 5 milijonov dinarov za železnico iz Sobote v Ormož. — Da se tej penezi notri dobijo se je zvišala dača na zemlo petkratno, vse drüge neposredne dače pa za 30%. — Zemliška dača se od 1. julija letos more plačüvati tüdi od zemlišč, doblenih od agrarne reforme. — Da se zmenšajo državni izdatki, je odločo ministrski svet, da se vse državne, varmegyőlske i občinske ceste naj popravlajo, z lüdskim, delom. Poprava teh cest se vrši dvakrat na leto: pomladi i jeseni vsigdar 7 dni. Zato morejo občine v ednom meseci vküp spisati vse davčne zavezance i kola; či pa što ne bi rad šo na cesto delat naj določijo občine, kelko more plačati zato. — Gda do se popravlale ceste more vsakši državlan i davčni zavezanec od 18. do 50. leta (samo dijaki, vojaki i državni uslüžbenci i ženske ne) iti na delo s vpreženimi kolami. Samo što je betežen i jako siromaški, je mi ne trbej iti. Vsakši pa sme namesto sebe poslati drügoga na delo ali pa plačati. — Triletni rok za prijavo invalidov valá izda. Što se v tom časi ne zglasi kak invalid, ga sledkar" več ne bodo vzeli gor. Či je što v civilnih pravdab obsojen na kakše plačilo i . nemre plačati, se njemi ne sme vzeti, či je po-ledelavec: plüg, kola, par vprežné živine, kobilo s žrebetom, krao s teocom, deset ovc, 5 svinj, 5 koz, motika, sekira, kramp, kosa i telko hrane, kelko je potrebno za drüžino i Živino; 5 plügov ' zemle na vsakšo davčno glavo (plüg 1600 klaf-tarov) f hiša z dvoriščom do f plüga. Či pa što ne plačao dače, doklad i drügih občinskih stroškov ali kazenskih obsodb, se smejo vzeti i odati tüdi te imovine. Te imovine pa niti pole-delanec sam ne sme odati. (U.- ki.št. 65). Izvozna carina na ječmen se je zmanjšala od 100 dinarov na 40 dinarov od metra. (U. L. št. 61). V zdravniškoj i babiškoj praksi se računa 1 predvojni dinar za 15 zdajšnjih dinarov. (U. L. št. 61.) Domača politika. Občinske volitve. V Srbiji i Črnoj Gori so se vršile občinske volitve. Radikalna stranka i vlada je s pritiskom največ dobila. Proti tomi je protestirao predsednik demokratske stranke. Jüžna železnica se s prvim oktobrom podržavi. Železničarje ščejo napovedati štrajk na 14 dni zavolo slabe plače, štero podržavljenje ešče poslabšati zna. Gospodarska politika ide bole pravilno pot. Carina se je zmenšala, ka naš kmet leži kaj oda. Carina se je sledeče določila od 100 kg. v dinarah : na pšenico 30, na melo 25, na kukorico 20, na žito 30, na ječmen 20, na oves 10, na grah 50, na sühe slive 3, na falat žive svinje 300, mrtve 150, na friško osoleno meso 80, na friško mast i slanino 300, na gosečo mast 300. Brez carine se smejo izvažati: mekine, krumpli, lük i češnjek i sirovo slive. Kak je na Horvatskom. Dr. Janko Šimrak najvekši horvatski politik je v pred zadnjih Seljačkih Novinah napisao: „Hrvatska politika je na mrtvoj točki. Horvatje nemrejo ne naprej i ne nazaj čiravno jih je 5 milijon. Radič je dao Srbom, v roke puško i sablo, klüče od hrvatskoga sabora, volilni zakon i delajo pri volitvah, ka ščejo. Žalostno je to, da mi Horvatje ne odločüjemo o našoj usodi. Žalostno je to, da nam je ostalo samo kričanje i psüvanje na Beograd i srbsko gospodo, Srbi pa majo puško i sablo, klüče i bodoče volitve.“ Ka je napravila radikalna vlada v parlamenti od 18. marca do zdaj. 1) Povekšala je državne stroške za 5 milijard koron. 2) Zglasal je „kuluk“, po šterom moreš brezplačno delati za, državo. 3) Šest kratno je povekšali dače, štere najbole zadenejo kmečke lüdi. 4) Podugšali so državni proračun za tri mesece, da se lejko po svojoj voli potroši 9 milijard koron. 5) Napravili so vojni zakon, da izpijejo narodi krv. 6) Zglasala je uradniški zakon, po šterom slüžijo uradniki vsakšoj vladi i vsakomi drügomi, samo narodi ne. Vse to je napravila radikalna vlada s po- Fabijola ali Cerkev v katakombaj. I. Mir. Krščanska hiša. „Što me muči tak strašno,“ zdihne Torkvat i pogleda gori. »Fulvij je mrzloga obraza stao poleg njega." — „1 či bi tüdi to vse bila istina, ka pa tebe to skrbi ?“ „Me, me," odgovori Fulvij; popolnoma te mam s svojoj oblasti. V mojoj roki so tvoji penezi, tvoje poštenje i ime — tvoje življenje! Samo da drügim kristjanom povem, ka si dnes gučao i začinjao, pa jim ne smeš več pred oči; ali te pa zročim onomi trgovci tam, onoj zverini, kak si ga imenüvao, i te pela svojemi oči prefekt! v sodbo. Ali ti je zdaj šče vola, za svojo vero stopiti pred sodnika, gda si pijance i igralec ?“ Torkvat je tiho. „No, ali si že Volo? Ka ščeš ráj, zdaj stopiti pred kristjane takši kak si, ali pa zütra pred sodbo?" — »Ne edno, pa ne drügo,” zamrmra Torkvat. „Ka pa ščeš napraviti?" »Vse, ka ščeš, samo niedno iz teh dveh stvareh,” odgovori grešnik. Fulvij si sede poleg Torkvata i njemi pri-azno pa sladko guči etak; »Poslüšaj me, Torkvat, pa delaj kak ti Velim i vse bo dobro. Dobo boš svojo hižo, bogate obleke i dobro jesti, zadosta penez za igro —. le napravi, ka ščem 1“ »Ka ščeš ?“ »Zütra stani pö navadi i kak bi se ne bilo nikaj zgodilo, idi okoli svojih znancov,, potem mi pa odgovori na vse, ka te bom pitao i ka si vido." »Izdajalec naj bi bio?" pita mladenec. Jmentij to, kak ščeš; napravi, kak ščem, ali pa smrt najhüša smrti Guči, ka voliš?" „Ó ne smrti, ne 1 Vse, ka ščeš — le smrti ne!“ Fulvij zapüsti svojo žrtev i ide k Korvini, da ga popolnoma pomiri stem, da njemi Obeča zvediti za stanüvanje vučenika Kasijana, . do šteroga se je nanovo vužgala Korvinova jeza. Gda stopi Fulvij opet v sobo k Torkvati, da bi ga sprevodo domo i tak zvedo njegovo stanüvanje, ga je najšeo naslonjenoga na mehkoj blajzini. Pijanost njemi je ne dala spati i srce njemi ne dalo Pokoja premetavao se je se pa ta j milo, milo jakao. Sramota, kes, čemeri, dvojnost so se naganjale skoz düšo prestrašeno ovce. — Fabijola ali Cerkev v katakombah. II. Boj. Dijogen. Ka smo dozdaj pripovedavali, se je godilo v dnevih, gda so ne preganjali kristjanov vsešerom, ali popolnoma je tüdi te Cerkev ne mela mirá — bili so to samo dvevi pred nevihtov. Zapazili smo vsefelé znamenja nevarnosti: tajenje divjih zverih, štero Sta čüla Sebeščan i Pankracij, naznanila iz Nikomedije, rečí Fulvijeve i Korvinovo groženje — vse to nam je kazaio, da se bliža pregajanje i da bo opet tekla krsčanska krv v potokih. Tüdi Cerkev je zapazila ta znamenja i se natibo pripravlaš na boj. Nekšega hudoga večera proti konči meseca oktobra je stopao mladi Človik1 močno v plášč zaviti, po vozki!! temnih vulicah, štere so imenüvali „suburra.“ Bio je Pankracij i vidilo se njemi je, da je nepoznani v tom kraji, ar je ogledüvao hiže, štere so bile vse male i sirmaške, t je'iskao' to pravo. Te je to ne bilo tak lejko kak dnes, gda majo hiže številke. Gda zagléda edno bole Čisto kak drüge, stopi k dveram i poklunka. Visiki belovlasi Starček Dijogen 26. augusta 1923. NOVINE 3 se prikaže i odpre. Leta so ga bila že sklüčila i njemi zgrbančila obraz, na šterom je kralüvala nekša žalost. Stopivši v stanüvanje najde Pankracij Maja i Severa, lepiva i močniva Dijage-noviva sina. Maj je sedo pri mramovnatoj tabli i rezao notri litere; na drügoj strani table pa je bio že nekši drügi poganski napis, šteroga je bio naš umetnik samo malo zbrlsao i zamazao. Vse delo je ne bilo jako lepo i skoro vse napačno; bio je te napis: De Bianoba Pollecla que ardev bendet de Bianoba.? Sever pa je malao na les nekšo podobo. Što dobro zna Zgodba sv. Pisma, te bi iz njegovih čačkarij spoznao' Jonaša, gda ga riba pobira, i poleg Lazara, šteroga Jezuš ravno zbüja k živlenji. Stari Dijogen pa je devao ostro lopato na novi štio, gda je prišeo Pankracij. Vsa te dela so kazala,kakše opravilo mata drüžina: Dijogen je bio pokopič ali grobokop** v krščanskih pokopališčih, i to majster i glavar vseh grobokopov; sina sta njemi pa vrlo pomagala pri tom podzemelsköm deli i po svojoj moči delala lüdem napise i Podobne grobe. * Po našem ; Z nove ceste. Potekla, ki ječmen odavle pri novi cesti. — Te napis so sledkar resan najšli v Rimi na Kalistovom cintori. ** Tej kopači ali grobokopi ali ,,fossores", kak so njim tüdi pravili, so bili zbrani v svojo drüžbo ali teh. Cerkveni predstojniki so jih meli poti svojov oblastjov, potrjiivali nove kotrige: mogoče tüdi' šprijemali. Voditeo njüv je bio od Cerkve zvoleni glavar. To delo je šlo od očo na sina, od roda do roda. močjov svojih tihih pömagačov demokratov i drügih. Samo poslanci Kmečke zveze i muslimani so bili proti vsemi tomi, ar je vse to krivica za narod. Radič je pa opet lepo doma sedo i se debeli od krvavih žülov lüstva. (Po Seljačke »Novinah”). Svetovna politika. Madjarska. Madjarski dosedanje poslanik v Belgradi Kološa je odpuzvani i na mesto, njega je .imenüvani Rudnay. — V Kadanji zborüje Parlamentarna mednarodna moja. To priliko so porabili Madjari za propogando med svetom za zgüblena kraje v svetovnoj vojski. Češka. Volitve v državni zbor se vršijo 16. septembra t. leta. — Predsednik republike je pozvao vse slovaške politike na konferenco, kde de se gučalo od rešitve pitanja Slovaškoga, (ide se za autonomijo Slovakov.) Bolgarska. Nova bolgarska Vlada je obsodila prešnje ministre kmečke vlade, štirje so obsojeni na smrt, dva dosmrtno vozo, drügi so dobili od tri do pet i let voze.. Nemčija. Delavci se vsešerom vračajo nazaj na deto. Le v nešternih krajih je ešče Štatarium, drügače vláda mir. — Državni kancler Čune je dobo nezavüpnim, zato je odstopo. Na mesto njega je stopo Stresemann. Glasi. Slovenska Krajina. Ivanci. Lepa afera. Dneva 8. avgusta toga leta je prišla gospdč. — znana — ivanjska vučieljica Vogrinec Roza, da si da legalizirali (hitelešiteni) svoja Svedočanstva na biroviji v Murskoj Soboti. Ar pa gosp. uradnik pl mogeo legalizlrati, da so bila v ogrska prestavljena v slovenščino, je poslao, gospodično k tolmači za te jezik. Te gospod pa jel spoznao,.da so vsa ta Svedočanstva, kriv.o narejena, je prišeo na birovijb kje se je dognala ponarèdba. Gospodična je najmre mela vseh osem šolskih svedočanstev ino 4 letnike meščanske i 4 letnike učiteljišča, štere bi prej fzpunila nikde na ro-munskom v mesti Mohka.f Na svedočanstvo] sa bili lepi stari madjarski koleki, 1 podpisani od nekoga, ravnatelja .Horvat," pa lepa okrogla ponarejena štampiljka. Gda se je dognela ponarejenost, je bila obveščena orožniška postaja v Murskoj Soboti; nato je prišeo en Orožnik^ i je odpelao tg gospodično na postajo. Kaj se je z njov tam zgodilo, se še neve. Toliko pa Znamo, da nema nikših meščanski!! ali vučiteliških šol. Shodi naše stranke so se vršili 12 avgusta na Tišini 19. pa v Soboti. Punoštevil-nomi šeregi zavüpnikov je poročao g. poslanec Šiftar. Zavüpniki so odobravali delo naše stranke. Novi odpadniki od vere. To je najšo Hartnerov „Szabadság.“ Piše naimre v 13. štev.: „Nam je vse edno je li spadamo pod oblast mariborskoga ali somboteoskega püšpeka. Ar Boga nega ne v Maribori ne v Somboteli, nego v globokih gübah düš . . . To naše naziranje naj vzemejo na znanje prekmurskoga cerkvenoga pitanja rešitelov verski odpadniki.“ — Mi bi prosili g. Hartnera dvoje: a) Či nega Boga ne v Maribori ne v Somboteli, kak moremo razmeti reči sv. pisma i zapoved naše vere: „Bog je vsepovsedi navzoči ?“ b) Što so odpadniki vere, je li tisti, ki delajo za to naj bi naš kraj ostao, pod Somboteoskov püšpekijov, ali pa naša vlada i rimski papa, šteriva se pogajata, ka bi na hasek düšam te kraj cerkveno, na novo formo vredila? Kak misli „Szabadság. ?“ Za evharistični kongres v Zagreb se je priglasilo v uredništvi „Novin“ 115 romarov. Naročnikom! Prosimo Vas plačajte naročnino, ár smo v štampariji do guta zaduženi. Prva Slovenska prireditev pri Sv. Jürji. Jürjanski dečki (ino dekle) so razposlali vabilo, da bo prej pri njih ,,slavnostna prireditev z veselico" — dne 12. avgusta 1923. ob 5 vöri popoldne. Slavna in naokoli poznana je ,,fara Jurjanska," ali kaj je preveč, je preveč . . . kak bi šli na prireditev, štera se vrši ne več in ne menje, kak 630 let poprej .. . No, itak smo se odločili na pot k Sv. Jüriji misleč, kaj pa či je tiskarna na mesto 9 stavila številko 2 in na mesto 2 — številko 9. Pačvtak je bilo 1 Že ob Ve5 vöri ne bilo praznoga prostora v za prireditev pripravljenoj dvorani — in s tem je povedano, da pri Jüriji, pa tüdi v okolici, Več takših lüdij mamo, šteri se ne prestrášijo od tiskamiškega škrata . . . Gosti so bili do 90 procentov domačini, kmetje ino kmetje, od šterih bi tak radi mislili ništerni, da nemajo »smisla" za to vrsto düševne hrane kakšo da lepő izpelana igra ali pesem. Istina je pa tüdi, da so jürjanski dečki hvaležni bili svojim gostom, v nepopačenij lepi domačoj govorici so povedali zgodbo pijanoga fiškališa, popevali domače pesmi,' na kratko povedano: naši so bili. Tri lepe pesmi (Bodi mi Zdrava, Gozdič je zelen, Jurček) smo čüli z odra in veselo igro Prepirljiva soseda. Nastopili so. zvün ednoga gospoda, domači dečki in dekle, pod spretnim vodstvom pridnoga vučitelja domačina,g. Černija. Kaj je bilo beljše, pesem ali igra, se ne da povedati. Mislim samo istino' povem če • pravim, nam je lepo bilo vse, ar je Slovensko bilo, ar je naše bilo I Po končanoj prireditvi se je razvila veselica. Bila je tüdi licitacija na torto. Nad 300 dinarov se je plačalo za edno torto in dobo jo je domačin -- kmeti Po istini, slavna je bila vaša prireditev jürjanski dečki i dekle, ar ste prvi na Goričanskom šteri Šte z domačov góvo-ricov stopili na oder. Ponosni smo pa tüdi na naše preproste domačine, šteri so radodarni — če ide za pomoč Jugoslovanski Matici, kak je to pokazala licitacija torte, j Lübimo kaj je slovensko in pomágajmo si z Jadodarnov rokov, pa bo Bog tüdi z nami I .. Brezbrižnost! Pred tremi leti je bila v nekoj občini strta podoba „Jezuša Kristuša.“ To se je zgodilo po nesreči, gda so deklice kinčile križno drevo; I zdaj že tri leta visi samo polovico podobe. V toj občini je ovak vse v redi i ma tak lepo lego, kak bi bila na sredini kroga. A g. župan i gg. obrtniki gledajo to z mirnim srcom. Vsikdar pravijo da se ne more dobiti. Pa če dobijo drüge občine, mislimo da bi še dobila ta občina. G. župan ino Vi gg. odborniki, prosimo Vas, to spravite v kratkom časi v redi. — Deklice. Država. Letni izkaz za leto 1923. o zdravstvenostatističnih razmerah v Sloveniji. Število lüdi . . . . 1,056.464 Število zdavanj . . . 9.019 Število rojenih . . . . 32.403 Od teh nezakonsko rojenih . . 3.666 mrtvo rojenih . . . 755 Število mrtvih . . . . 20.437 po starosti: do 5 let . . . . . 6.081 od 5 do 15 let . . . . 785 od 15 do 30 let . . . . 1.651 od 30 do 50 let . . . . 2.060 od 50 do 70 let . . . . 4.426 nad 70 let . . . . . 5.435 Vzrok smrti: prirojena življenska slabost . . 1.393 tuberkuloza . . . . . 2.723 pljučnica . . . . . 1.658 davica (püte) . . . . . 95 düšlivi kašeo . . . . . 103 bobinke (osepnice) . . . . 6 škrlatinka . . . . . 134 ošpice . . . . . 36 tifuz v črevi . . . . . 94 griža . . . . . . 263 kolera infantum . . . . 18 kolera nostras . . . 3 otročniška vročica . . . . 66 bolezni na ranah . . . . 131 drüge infekcijske bolezni . . 487 prenosne živalske bolezni . . . 1 boži žlak . 756 srčna napaka . . . . 950 nove tvorbe zlega značaja (Carcinom, Sarcom) 511 drügi naturni vzroki smrti . . 11.341 Zavolo slučajih smrtnih neprilik je mrlo 478 oseb, i to: ponesrečile so se v kamenolomi . . 4 se jih je žežgalo .... 37 izkrvavelo jih je .... 6 po eksploziji so bile bujte ... 3 jih je spadnolo .... 150 obeso se je po nesreči . . . 1 vlak je povozo . . . . . 21 voz je povozo . . . . . 23 zalejalo se je . . . . 131 zmrznilo je . . . . . 9 zadüšilo se je . . . . . 15 konj je bujo . . . . . 6 krava je bujla . . . . . 1 govedo je zdrüžgalo . . . . 2 sta se z gobami zagiftala . . . 2 zastrupile so se s plinom (gazom) . 4 zastrupila se je z ogljikovo kislino . 1 zadavila se je pri jedi . . . 1 streljenih je bilo po nesreči . . 7 ponesrečile so se v planinah . . 4 ponesrečili sta se pri mlatilnici . . . 2 zlomila si je glavo . . . . 1 količ je bujo . . . . . 1 drevo je bujlo . . . . . 11 deske so bujle . . . . . 1 strela je bujla . . . . . 15 električni tok je bujo . . 3 igle je požrla . . . . 1 zgoreli sta . . . . . 2 oparila se je . . . . . 1 je bilo zdrüzganih . . . . . 10 slučajno je bila bujta . . . . 1 kača je vjela . . . . . 1 Samomor 128 primerov, i to: strelilo se jih je . . . . 41 obesilo . . . . . 59 zastrupilo (za giftalo) . . . . 5 vtopilo . . . . . 14 pod vlak sta se vrgli . . . . 2 žile si je prerezalo . . . . 5 sta si prerezali gut . . . .■ 2 Umor i uboj 73 primerov i to: je bilo bujtih . . . . . 38 detomorov je bilo . . . 6 pri pretepi je bilo bujtih . . . 27 streljeni po obmejnih stražah sta bili . 2 JOŽEF NEŠKUDLA v Cic. — Jablom n|Orl, Češka, ustanovljeno l. 1810. pošilja v predobroj kakovosti vse cerkvene obleke, kazule, pluviale, dalmatike, antipendije, cerkvene bandere, drüštvene zastave predvsem orlovske, kelihe, ciborije, monštrance i vse posode iz kovine. Stare obleke se umetno i fal popravijo. Kelihi se za ceno od 300 Din. naprej pozlatijo. Vse reči so bodo brez carine dopošiljale. Za celo Jugoslavijo je zastopstvo pri: JAROSLAV NEŠKUDLA, Ljubljana, Sv. Petra cesta 25. Kraljevski notar v Dolnji Lendavi sprejme pisarja, veščega slovenskega in madžarskega jezika. PRODAJE se lepo posestvo na bregu, koje se sastoji od 5 plüga goric 6 „ oranice 4 „ šume i 3½ „ travnika sa sadovnjakom. K tome hiža za vincilira, štala i kotec. Sve to u jednome falatu. Što želi küpiti neka se zglasi u kancelariji Dr. Vilima Némethy Dolnja Lendava. 4 NOVINE 26. augusta 1923. Zdravje. Pripravna je v tem stanju za svoje življensko delo, razširiti se v svojem finem cevnem sistemi, v žilah, po celom teli. Po farbi jo ločimo v arterielno ali svetlordečo, i venozno ali temnordečo. Tüdi žile razločüjemo po krvi štero vodijo, v arterije i vene. Arterielna je ona krv, štera iz srca teče proti periferiji, površilni tela, kam poteko vedno po menši i menši, konečno debelini lasa podobnih cevah, dokeč se tüdi te ne razcepijo v fine z prostimi očmi nevidne cevke, t. zv. kapillare. Gosta mreža najfinejših kapillar prepleta vsaki najmajši del našega tela. Tak so prepletena mišiče, čonte, itd. Na konci toga finoga arterielnega kapillarnega prepleta se začenja ravnotak fini venozni kapillarni preplet, šteri ima nalogo, da iz površine tela, i iz različnih organov zbere venozno, temardečo, t. zv. uporabljeno krv, i jo pripelja po svojih, proti srci vedno večjih venoznih cevah nazaj v srce. Kak vidimo iz tega, teče arterielna ali tüdi t. zv. ne uporabljena krv po svojih cevah, žilah, i to dela tüdi venozna ali uporabljena krv. Nemata zato te dve krvi, arterielna i venozna, nikše sküpne poti, vsaka teče po svojih žilah. To si moremo dobro zapomniti, če pomen, i življensko delovanje krvi dobro ščemo razumeti. Po razumevanji toga nam bo pozneje tüdi jasno, kak je to krivo, da čüjemo kakšo žensko praviti, da se ona samo božno krv dala püstiti ali s pijajcov posesati. Zakaj namreč krv ne mirüje kak večino drügi organov; zakaj se ona neprenehoma giblje po svojem cevnem sistemu, po žilah? Zato, ar stem ona spolnuje edno velko, i življensko nalogo, ona hrani celi organizem, vsak najmanjši del našega tela. Ona je hlapec i hlapica vsakomi najmenšemi poedinomi organi i celomi teli, ona dovaža moč, šteri teh poedini organi pri svojem deli rabijo, brez nje je vsako delo nemogoče. Ta gibljivost krvi pa ne leži v krvi sami, nego jo povzročuje delovanje srca. Srčno delovanje namreč stoji iz toga, da se skrči, vkűppotegne, i zopet razširi. S vsakim skrčenjem pa vrže srce gotovo ednako veliko množino krvi, štera se ravnok v njem nahajala, v arterijo. Intensivnost, moč skrčenja da hitrost krvi, štera tak do najfinejši cevk, do kapillar pride, kje se s pomočjo teh fine mrežo razprši po vseh slojih našega tela, i tako vrši svoje življensko delo, hranjenje vsakoga najmanjšega dela. Iz koj pa stoji hrana, s šterov krv naše telo obskrbljavlje? Dvoje bistveni delov ima: plin, t. zv. kisik, (oxigen) to je en del zraka, šteroga v pljüčah dobi, i hranilne tvarine, produkti prebave, (beljakovine, maščobe, oglikovihyorati), štere sluznica črevesa vsrka v krv iz primljene hrane. Daleč bi nas dovedlo natančnejše govoriti s načini prijemanja zraka, oziroma kisika i hranilne tvarine, zato nam dovolite, da to ob priliki v posebnem poglavju storimo. Prle smo že rekli, da se na fine arterialne kapilarne cevke priklopi ravnotak fini venozni kapilarni sistem, i da je krv hlapec i hlapica vsakemi najmanjšemi deli našega tela. I ga istino, ni eden organ nema telko pravice do toga imena, kak ravnok krv. Ar glejte, njena življenska naloga je z hranjenjem tela naj izčrpana, ona ima ešče drügo jako važno delo, to je snaženje, pucanje, pomejanje našega tela. Dober sluga, dober hlapec je nej tisti, šteri samo podvori svojemi gospodari, liki tisti, šteri poleg podvorbe njega tüdi spuca, vredi ima. Dobra mati ne hrani samo dete, ona je tüdi očisti. I vidite, vse to tüdi krv dela. Ona ne podvori samo, liki osnaži, očisti vsak kotiček našega tela. Gda je podvorilo, potem začne zdaj zbirati v venozne kapilarne cevke, i iz teh po vedno večji i večjih cevah, po venah teče nazaj v srce. To je kratko orisano pot, štero krv napraviti more, če šče svojo življensko nalogo vršiti. Dale. Dari za prekmurske dijake Žižkov. Darüvali so v krona. Belice: Trajbar Magda 2, Krampač Martin 1. Sarjaš Jožef 2, Zver Matjaš 1, Cuk Anton 2, Horvat Št. 4, Žižek Martin 2. Krumple: Horvat bran, Prša Jožef, SkergiT Anton, Horvat Št., Vučko Ivan, Žerdin.Jožef, Škafar.iKran Ana, Tibaut Kate Cigan 1 Prša Jožef, Kostrič Jožef, Ütroša Št Melo: Horvat Martin, Ricek Št., Kramar Jožef, Hozjan Matjaš, Šömen Bara, Horvat Št. Pšeno: Ciglar Št., Horvat Janoš, Lipič Jula, Bran Ana i Martin pšeno, Godina Janoš, Farkaš Ana, Fujs Jožef, Cipot Janoš, Zanko Ana, Kavaš Št., Kostric Jožef, Sobočan j Hozjan Matjaš. Pšenico .Curič Štv Skafar i Prša Ivan, Horvat Jožef, Zelko Št. Žito: Horvat Verona, Kotnjek Marija. Olij": Prša (dovica), Škafar i Sobočan Ana, Šömen Bara, Zalaj Treza, Špilak Matjaš, Prša Katá i Štefan.. Zabio: Lonec Katá, Prša Iván, Škafar Jožef, Krao i Jerebic Ana, Ritlop Štefan. Mast: Žalig Mihál, Fratar Št. Iz D. Bistrice: Dali v dinarah: Balažic Kala 2, Vučko Bara 1, Cigan Treza 1 50, Vučko Andraš 2, Kolenko Janoš 3, Šernek Jožef 0-50, Žabot Andraš 2, Žabot Katá O 50, Balažic Roza 2, Marija Marton 2, Košnje Ana 3, Kreslin Ana 0‘50, Hebar Katá 2, Ütroša Marija 6, .Balažic Lujza 3, Horvat Treza 2, Gjörek Št. 2, Kohek Ivan 1, Vogrinčič Treza 2. Belice: Balažic Martin. 3, Kelenc Št, 3, Kreslin Ana 4. Magdič Št. 2, Kolarič Katá 2, Kustec Ignac 3, Šömen Št. 2, Balažic Marija 3, Kolenko Jožef i, Horvat Ivan 2, Koren Magda 2, Godina Matija 2, Kovač Jula' 6. Melo: Dorenčec Martin, Kuster Marija, Balažic Ivan, Smolko Jožef. Kreslin Ana, Tivadar Martin, Žure Aga, Ritlop Št., Žabot Jožef, Žižek Peter, Balažic Lujza, Žabot Jožef, Kovač Jula, Vinčec Št., Sömen Ivan, Donko Ivan, Kovač Št. Krumple: Gjörek Matjaš, Donko Ivan, Balažic Ivan, Smolko Jožef, Kovač.Št., Žura Aga, Lebar Andraš, Žabot Katá, Kreslin Martin, Dorenčec Treza, Kelenc Katá, Kovač Jula, Vinčec St, Žörek Ana, Vogrinec Matjaš, Kovač Jula. Zabio: Koštric Jožef, Gjörek Jožef, Kelenc Marija, Lebar Treza, Šömen Ivan i Martin, Marton Ivan i Katá. Graj: Koštric Jožef, Kovač Jula. Kreslin Marija žitos, Žabot Jožef kukarco. . Darovniki za Prekm, dijake Iz Turnišča* Krsne: Premoša Št. 15, Nežič Bara 5, Balažic Franc 4, Törnar Matjaš 10, Zadravec Št. 20, Honbar Franc 20, Gomboš Bara 5, Banfi Franc 20, Maroša Kala 2. Kolenc Jožef 20, Kolman št. 2, Koren Ivan 10, Udvardi Janoš 20. Cipont St. 10, Horvat Št. 10, Tivadar Jožef 5, Števanec Franc 20, Premoša Ivan 10, Števanec Jožef 20, Bakan Ivan 20, Maroša Pal 5, Tivadar Franc 2, Čizmadia Ivan 20. Gerič Jožef 20, Čizmadia Franc 5, Tivadar Štefan 20, Maroša Št. 4, Gerlec Jožef 20, Dravec Jožef 6, Števanec Pal 2, Hosteter Št. 20, Vüčko Pal 7, Kocet Št 8, Slavic Jožef 20, Balažič št. 20, Hfilb Janoš 7, Zadravec Št. 10, Zelkó Št. 10, Bakan Ivan 20, Cigan Janoš 2, Horvat Jožef 2, Toplak Ana 20, Horvat Št 6, Pücko Pal 2, Zadravec Franc 6 Roš-čan Št. 100, Matjašec Jožef, 20, Horvat Št. 10, Horvat Št. 20, Litrop Št. 20. Kolar Franc 10, Vojkovič Bara 10, Sčap Jožef 20, Törner Št. 20, Zadravec Št. 2, Perger Franc 20, Rous Jožef 40, Koren Matjaš 2o, Smej Št. 20, Lütar Lukač 15. Belice: Horvat Jožef 2, Štivanec Ivan 2, Stvak Jula 3, Čeh Bara 2, Banfi Franc 4, Pücko Franc 2 (i pšenico), Vojkovič Franc 4. Vojkovič Jožef 3, Kolenc Jožef 2, Kolman Št. 2, Litrop St. 2, Doma Nene 4, Vojkovič Pelda 5, .Magdič Franc 2 i pšenico, Küčko Št. 4, Žerdin Št. 5, Tkalec Št. 10, Tivadar Št. 4 i pšenico, Balažic óief 3, Hozjan Janoš 3, Nekrep Marija L Dogar van 2, Tivadar Jožef 5, Maroša Jula 3, Lebar -rane 3, Stevanec Ivan 3, Slavic Pal 3, Zver van 2. Žižek Jožef 4, Stevanec Pal 1, Petek Št. 5, Miholič Jožef 5, Kolar Jožef 5, Vojkovič Franc 4, Kečko Jožef 1, Kocet Št. 4, Černi Jožef 5, Žemlič Št. 2, Horvat Jožef 2, Küčko Ana 10, Ivanič Jožef 4, Slavic Jožef 3, Zevko Št. 9, Horvat Janoš 3, Bakan Franc 2, Petje Gorga 2, Horvat St. 2, Bakan Franc 1, Horvat Jožef 5, Törnar Jožef 1, Cipot Jožef 2. Jan Ignac 2, Štimec Anton 3, Horvat Št. 3, Ščap Ivan 3, Zadravec Franc 2 i pšenico, Maroša Bara 3 i pšenico, Zadravec Ivan 3, Pücko Ivan 2, Magdič Janoš 4, Kolar Franc 2, Vojkovič Bara 2, Sčap Jožef 5, Zver Franc 2, Horvat Jožef 5, Lebar Št. 4, Gornjec Št. 2, Gornjec Franc 2, Horvat Št. 6 i pšenico, Čeh Jožef 5, Horvat Franc 4, Giör-köš Št. 5, Horvat Ivan 2, Lütar Franc 10, Štivanec Ivan 5, Koren St. 3 i pšenico, Törnar Št. 2, Geld Št. 4, Sobočan Jožef 3. Pšenico: Vojkovič Jožef, Kocet Bara, Bojnec Mihal, Koren Franc, Rous Franc, Zadravec Andraš, Forjan Ilona, Čeh Franc, Bakan Gejta, Tivadar Pal, Miholič Ivan, Törnar Št., Kolmanič Ivan, Bakan Št., Čizmadija Jožef. Horvat Ivan. Litrop St., Pfenofer Karol, Törnar Št, Trboča Št., Zadravec Št. Iz M. Polane: Belice: Raščan Anton 4 i kukorco, Smej Ana 2- i zmes, Gerič Orša 3, Horvat Orša 2, Raščan Ana 3, Žižek Marija 4, žito, 2 Din, Prša Janoš 2, Školar Marija 3. kuk., 2 Din, Žalig Št. 2, Žekoc Št. 2, Magdič Katá 2, Guran Jožef 2. Hozjan Jožef 4, Balažek Št, 3, Gombori Št. 2, Vuk Marko 3, Vinčec Gejta 2, Horvat Št. 3, kukarco, Horvat Št.-ov sin 3, Hozjan Martin 3, kukarco, Hozjan Marko 3. Sobočan Marko 3, Magdič Janoš 2,1 Din, Baša Martin 2, Görköš Ivan 3, kukarco, Zver Ivan 2, Radašič Andraš 2, kukarco, Horvat Treza 2, žito, Horvat Jožef 3, Hozjan Jožef 3, žito, Copek Št. 2, Hozjan Marko 2, pšenico, Prša Ivan 2, Horvat Jožef 4, Balažek Mihal 3', kukarco, Žižek Ivan 2, Hozján Franc 2, Hozjan Št. 1 i kukorco, Bedrnjak Jožef 4 i kukorco, Horvat Št. 3, Horvat Marko 4, Vori Štefan 5. DRŽAVNI KOMESAR Vlastelinstvo vojvodo Esterhazy DOLNJA LENDAVA. Licitacija hrastovih trupaca. Na osnovi odobrenja Ministarstva Pravde Sbr. 5176 od 19. juna 1923. prodavati če se dne 10. septembra 1923. na imanju Esterhazy u Donjoj Lendavi putem javne ustmene licitacije 1200 m3 hrastovih trupaca Isklicna cena 450.000.-— dinara. Početak licitacije u 10 sati svršetak u 12 sati. Svaki natjecatelj imade prije početka dražbe predložiti originalnu namiru, da je kauciju u iznosu 5% od izklicne cene položio kod najbližeg državnog financialnog ureda. Ponuda je za nudioca obvezatna od časa kada ju preda a za upravo imanja nakon što ju odobri g. ministar pravde. Osem dana nakon obavjesti da je dražba odobrena imade dostalac uplatiti cijelu kupovninu u blagajnu imanja Esterhazy u Donjoj Lendavi. Svi ostali potanji dražbeni uvjeti kao i podoci o dimenzijama mogu se vidijeti u kancelariji državnog komesara D. Lendava. Drvo se nalazi u Kobilskoj šumi. Udaljeno od železničke stanice Donja Lendava 16 kilometara. Pozor, kovači! Prodaja dobroga, kovačkoga premoga, (šteinkola) po znižanoj ceni, Anton Hajdinjak, kovač in trgovec : s premogom : v Odrancih št. 4. Proda se takoj manjše lepo posestvo v župniji Sv. JURIJ ob ŠČAVNICI. Naslov v uredništvu. Naročte si „Novine!“ Tisk: ERNEST BALKANYI Dolnja Lendava