»Svinjske« podražitve 9....... Strana Št. 77/ Leto 63 / Celje. 30. september 2008 / Cena 0,81 EUR Na Ceijslcem vse več vlomov Stran 18 □ ilJ©U©g0U[D0 Vengust in Plibersek o radogih rashoda STRAN 12 L Nenaden odhod direktona celjske policije STRAN 18 Driiüna Bicsicey: cimbaiist in pojoči dami AMjev poijub v vseh letnih časih iimoHi 9770353734020 L-- dogodki NOVI TEDNIK Nujna posodobitev predorov Previdno v času zastojev, še posebej v primeru prometne nesreče! Do konca novembra bo zaradi del na odaeku avtoceste Slovenske Konjice-Dramlje zaprta ceste v smeri proti Mariboru v dolžini malo več kot štiri kilometre. Promet bo dvosmeren po drup polovici avtoceste. Gre za na<^adnjo elektro-' in strojne opreme v predorih Golo rebro in Pleiovar-je. Letos naj bi tako obnovili predorski cevi na polovici avtoceste v smeri Celje-Maribor, spomladi pa na drugi polovici avtoceste, v smeri Celja. Poleg tega bodo obnovili Še dilatacijo na viaduktu Skedenj I, ohrapa-vili betonsko vozišče v predorih Pletovarje in Golo rebro ter obnovili vozišče med predoroma na pobvlci avtoceste v smeri proti Mari-boni. Naložba znaša 8,8 milijona evrov, izvajalci pa imajo določen tudi rok izvedbe - v letu 2008 75 dni, naslednje leto 60 dni. Med drugim bodo tako posodobili tudi varovalne hodnike, sistem klic v sili, semafor-sko opremo in utripalce v obeh predorih in zunaj, razsvetljavo ter nadzorni in krmilni sistem s požarnim jav-ljanjem> z videosistemom> nadzorom ogljikovega monoksida, zadimljenosti in megle. Polna zapora po ene predorske cevi je neizogib-na> navajajo na Darsu, saj gre za več del, ki jih bodo opravljali sočasno. CMC je začel tudi z obnovitvenimi deli na avtocestnem odseku Dramlje-Celje. Poleg preplastitve vozišča bo saniral podvoza Leskovec in LjubeČna; promet bo v dolžini približno dva kilometra preusmerjen na drugo polovico avtoceste. Pogodbena vrednost del je 1,75 milijona evrov. rok dokončanja pa 50 dni. »Zapora bo označena z ustrezno prometno signalizacijo, to je s prometnimi znaki, semaforsko signalizacijo, talnimi označbami, z obvesti Ini m i tablami in drugo opremo za oznako obeh smeri dvosmernega prometa. Dvosmerni promet bo pod video nadzorom, v vsaki cevi v obeh predorih bo deloval začasni nadzorni sistem, ki bo zagotavljal potrebno varnost za vse udeležence v prometu,« §e dodajajo. Zaradi varnosti bodo morali vozniki predvsem upoštevati varnostno razdaljo ter predpisano zmanjšano hitrost. Kljub temu, da bodo v času obnove delovali vsi nadzorni sistemi, velja Še posebna previdnost v primeru prometnih nesreč. »V primeru nezgode v predoru naj vozniki ravnajo preudarno in po svoji desni strani voznega pasu kar najhi- 0 vseh spremembah prometne ure^tve in akttialnih prometnih razmerah bodo vozniki in voznice obveščeni tudi s prometnimi obvestili, ažurne informacije pa lahko 24 ur dnevno dobijo (udi v Prometno-infor-macijskem centru za državne ceste, ki je dosegljiv na kratki telefonski številki 1970 (tudi dosedanji 01/ 51S-8-5I8) ali spletnem naslovu www.promet.si treje zapustijo vozilo vsmeri bližnjega izhoda,« opozarjajo na Darsu. Gre sicer za enega najstarejših odsekov avtoceste v Sloveniji. Po odprtju polovične avtoceste HoCe-Arja vas leta 1976 oziroma 1977 je skozi predora Golo rebro in Pletovarje vozilo dnevno 300 tovornih vozil, danes jih že šest tisoč. SŠol Daljnovod v okviru dovoljenega Eles rekonstruira daljnovod v dogovoru z lokalnimi skupnostmi . Gradnja bloka 6 v Termoelektrarni Šoštanj (Teš}> ki bo Sloveniji zagotovil pre-potrebno električno energijo in zmanjšal odvisnost od uvoza, je precej zahteven zalogaj. Med drugim bodo potrebne tudi nove prenosne kapacitete, ki jih predstavlja daljnovodoa povezava z RTP Podlog. Obstoječi daljnovod 220 kV Šoštanj-Podlog, ki je doJg 12,5 kilometra, povezuje Teš In razdelilno transformatorsko postajo Podlog, zgrajen pa je bil že leta 1968. Amortiziran os t in predvsem kapaciteta obstoječega daljnovoda ne zadoščata novim zahtevam po prenosu električne energije. V Elesu se zavedajo, da vsaka gradnja daljnovoda pomeni določen poseg v prostor, ki ima vpliv tudi na prebivalce lokalne skupnosti. Zaradi tega so se namesto za gradnjo novega odloČili za rekonstrukcijo obstoječega daljnovoda 220 kV v 2x400 kV. veliko pozornosti pa namenjajo dialogu z iokalnimi skupnostmi. Potem ko so predstavniki Elesa že obiskali župane štirih občin, Šoštanj, Šmartno ob Paki, Polzela in Žalec, skozi katere poteka trasa, so namen rekonstrukcije minulo sredo predstavili tudi prebivalcem občine Polzela. Največ vprašanj, mnenj in dilem seje nanašalo na varstvo okolja ali natančneje, kakšne so možne posledice rekonstruiranega daljnovoda za zdravje prebivalcev. Zanimali so jih postopki pridobivanja služnostih pravic na njihovih zemljiščih in možnost izvedbe daljnovoda v kabelski izvedbi. Eles kovne institucije EIMV zagotovil, da vplivi rekonstruiranega daljnovoda ne bodo presegli maksimalno dovoljenih mej, ki so pri nas strožje kol v večini'držav EU. Naslednja predstavitev načrtovane rekonstrukcije daljnovoda bo v Lokovici in seveda povsod tam, kjer bodo krajani želeli več informacij in aktivnega sodelovanja. Kot so sporočili iz Elesa, se zavedajo pomembnosti dialoga z lokalnimi skupnostmi in dovolj zgodnjega reševanja morebitoih nesporazumov. (JS m je s Študijo pooblaščene stro- - it. 77 «30. september 2008 O lekarništvu na Celjskem Lekamištvo ima v Celju že 430-letno tradicijo. Javni zavod Celjske lekarne pa deluje že štiri desetletja. Kot sta v petek, na dan slovenskih lekam> na tiskovni konferenci povedali direktorici Celjskih lekarn Lilijana Gro' sek in Muzeja nov^še zgodovine Celje Andreja Rihter, bodo zgodovino lekamištva na Celjskem predstavili v okviru razstave Živeti v Celju (v prostoru, kjer je Ulica obrtnikov) februarja prihodnje leto. 2e prihodnji mesec bo obeležitvi zgodovinskih korenin lekamištva namenjena operna predstava Teharski plemiči, ki bo v Celju uprizorjena prvič. Sicer pa CeJjske lekarne, ki povezujejo 14 lekarn in štiri lekarniške podružnice v 12 občinah, praznujejo jubilej delovno. »Letos bomo odprli posodobljeno lekarno v Vojniku in preselili lekarno v Šmaiju v novozgrajeno stavbo v bližini zdravstvenega doma,« napoveduje Lilijana Grosek. Prihodnje leto napoveduje lekarno v Vitanju, kjer si že dolgo želijo boljšo oskrbo z zdravili, selitev lekarne v Rimskih Toplicah v novo zdravstveno postajo ter predvsem povečanje lekarne v Rogaški Slatini. Poleg tega bodo v Celjskih lekarnah nadaljevali predavanja, namenjena širokemu krogu obiskovalcev V Celjskem domu so se začela leta 2006 pod skupnim naslovom Informativne točke. »Doslej smo na poljuden način predstavili 19 strokovnih tem. Posamezno predavanje je obiskalo od 30 do 50 ljudi. Najpogostejše obiskovalke so ženske, stare od 46 do 65 let, Večina obiskovalcev je ta predavanja ocenila kot odlična. Nameravamo jih razširiti tudi v kraje izven Celja, najprej v Slovenske Konjice in Šentjur,« je napovedala Tadeja Kopač. V lekarnah so zadovoljni tudi z zelo dobrim obiskom spletne strani www.ce-lekarne.si. Na njej odgovarjajo tudi na vprašanja. Pripravili so že 350 odgovorov. MBP, foto: SHERPA Andreja Riliter, lilijana Grosek in Tadeja Kopač Komisija je štela Državna volilna komisija do zaključka naše redakcije še ni sporočila končnih neuradnih rezultatov drža vnozborski h volitev. V volilni komisiji so še pozno popoldne šteli glasove, ki so prispeli iz tujine. Poznavalci menijo, da glasovi na delitev mandatov ne bodo vplivali, premešajo lahko le imena izvoljenih poslancev, Po delnih neuradnih podatkih ima SD zaenkrat 30,50 odstotka glasov oziroma 29 poslanskih sedežev. Sledijo SDS z 29,29 odstotka glasov oz. 28 sedežev, Zares z devetimi in DeSUS s sedmimi sedeži. Po pet sedežev imajo SNS, SLS+SMS ter LDS. Pod 4-odstotnim parlamentarnim pragom pa sta zaenkrat ostali doslej par-iamentami stranki NSi in-Lipa. Pred preštetimi glasovi iz tujine je veljalo, da smo s Celjskega v državni zbor tzvoliii II poslancev. Darko Menih, iztok Podkrižnik, Štefan Tisel, RudoU Petan in Vinko Gorenak so iz vrst SDS, stranko SD bodo zastopali Bojan Kontič, Andreja Rihter in Matjaž Han. Vrste Zares bo branil Matej Lahovnik, SNS Silven Maj-henlč, SLS in SMS pa Jakob Presečnik. Oradni rezultati bodo znani 3. oktobra. US NOVI TEDNIK toocodki Izvedenka pritrdila učitelju Predavatelj poslovno-komercialne šole Anton Vorina še naprej dokazuje nezakonitost višine plač Na delovnem sodišču se je včeraj nadaljevala obrav* nava v primeru Antona Vodne, predavatelja Poslovno-komercialne šole Celje. Za-sliSana je bila izvedenka za ekonomijo in davke, ki je podala mnenje, ali je Vorina upravičen do izplačila razlike v plačah za obdobje od oktobra 2004 do avgusta 2005. Vorini naj bi za to obdobje izplačali razliko v neto plači za opravljanje dodatnega dela z upoštevanjem drugih del dobrih 600 evrov. Oktobra 2004, po vključitvi viSiih strokovnih §oI v sistem ŠKJS, to je računalniški program za izračunavanje plač. se je predavateljem, ki so poučevali hkrati v srednjih in višjih šolah v okviru povečanega obsega dela, plača bistveno znižala. Vorina je prepričan, da za to ni bilo osnove, saj se zakonodaja na področju plač v letu 2004 ni spremenila in so spremembe nastale zgolj zaradi drugačnega sistema izračunavanja plač z vstopom v sistem Skis. Vorini se je plača znižala za dobrih 50 evrov neto. Izvedenka Marija Arko je bila pozvana, da poda mnenje, ali je bil za omenjeno obdobje pcavilno določen köüCnilC za-lioločitev plače in ah je bila ta izplačana v sWadu z zakonodajo, ter preveri, ali se je plača izplačevala na osnovi pravilne formule, ki jo uporablja sistem ŠKIS. Arkova je z mnenjem, da za obračunavanje plač povečanega obsega dela ne obstajajo jasno zapisani predpisi, potrdila Vorini. »Pravne podlage za izračun niso Anton Vorina se naprej dokazuje nezakonito obračunavanje plač v imenu 40 tisoč predavateljev. Jasne,« je dejala, pri tem pa se opirala na obstoječa zakona, ^kon o delovnih razmer-jih in Zakon o plačah v javnih vzgo j noizobraže valnih zavodih. Sprememba plače zgolj zara(ü spremenjenega računalniškega programa po mnenju Arko ve ni utemeljena. Kot pravi Vorina, šolsk) nu-ništrsfvo doslej nikoli ni obrazložilo, zakaj je prišlo do znižanja plač, in se na pritožbe ni odzivalo. Pri tem je formulo za izračun povečanega obsega dela pojasnilo kar na dva različna načina, pri čemer je ni nikoli zapisalo in objavilo v uradnem listu. Je pa potrdilo, da je Zakon o plačah de- lavcev v javnih vzgojnoizobra-ževalnih zavodih jasen in zato zanj ni poü'ebna avtentična ra^ga. V nasprotju z računskim sodiščem, ki trdi, da je omenjeni zakon popolnoma nejasen. ^>Če tožbo dobim, bo v proračunu zmanjkalo več milijonov evrov za poplačilo premalo izplačanih plač vseh, ki smo delii v povečanem obsegu dela.« Vorina BČe pravico tudi v imenu 40 tisoč predavateljev, zato tožba ni pomembna le zanj, poudarja. Sodba naj bi bila znana Čez približno mesec dni, pri čemer Vorina pričakuje, da se bo zadeva zavlekla za največ štiri leta. MATEJA JAZBEC Prefnoetj$ko iMMdilo Oriflame Slovenija zbira Silky Kiss poljube in pomaga otrokom z rakom. 26. septembra so se zbrali v Celju pred Planetom Tuš na zabavno-dobrodelnem dogodku. Od vsake fotografije ustnic prispevalo en evro Fundaciii za pomoč otrokom. Ta ga bo podarita otrokom obolelim 2a rakom in njihovim družinam. Za ogrevanje so poskrbeli z različnimi zabavnimi vložki. Prepevala je Tanja Žagar (na sliki), najmlajše je zabavala Pika Flika. vsako uro so izvedli nagradno žrebanje in se zabavali pozno v večer. Celje vsako leto večje študijsko središče S 1. oktobrom se začenja novo Študijsko leto, v katerem celjski visokošolski zavodi ponovno pričakujejo pove^n vpis. Če so lani vključno z diplomanti beležili približno osem tisoč Študentov, naj bi jih bilo v tem Študijskem letu zaradi na novo razpisanih študijskih programov še več. Študenti na Celjskem se bodo vprihajajočem študijskem letu izobraževali v 17 višješolskih strokovnih Študijskih programih, 21 visokošolskih strokovnih ter petih tmiverzi-tetnih programih, razpisanih pa je skupno tudi sedem podiplomskih študijskih programov. Dokončno Število Študentov bo znano po tretjem, zadnjem roku vpisa. Nove študijske programe je razpisalo več zavodov v re^ji. Tako bodo letos prvič na voljo višješolski program logistično in-ženirstvo za izredne študente, program ekonomist v obliki rednega in izrednega Študija, visokošolska programa poslovanje v sodobni družbi in poslovna informatika ter nov visokošolski program varstvo okolja in ekotehno-logija v okvini novoustanovljene Visoke šole za varstvo okolja v Velenju. Med 1. in 4. oktobrom bodo visokošolski zavodi, ki še beležijo prosta vpisna mesta, izvedli tretji, zadnji vpisni rok v svoje programe. Nekaj prostih mest je še na voljo tudi v študijski programih na Celjskem. Fakulteta za logistiko lahko sprejme še 10 rednih in 40 izrednih študentov v univerzitetnem programu logistika sistemov ter 43 izrednih študentov v visokošolskem programu gospodarske in tehniške logistike. Fakulteta za menedžment ima na voljo še 25 mest za izredne študente menedžmenia. Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne Študije ima še največ prostora. K vpisu vabijo 37 rednih in 12 izrednih študentov univerzitetnega programa ekonomije v sodobni družbi ter 15 izrednih Študentov visokošolskega programa poslovanje v sodobni družbi.Visoka šola za varstvo okolja v Velenju pa lahko sprejme še 14 študentov v visokošolskem programu varstvo okolja in ekotehnologija. PM Nives Zver iz Zreč Saša Krajne Varna kontracepcija Na svetovni dan kontra-cepdj e se je Slovenija že drugič zapored aktivno pridružuje projektu, ki ima tokrat sloganom Tvoje življenje. IVoje telo. TVoja izbira. Glavni cilj je osveščanje in izobraževanje mladih. Vsrediš-čih šte^^nib slovenskih mest so zato v petek postavili stojnice, kjer so biÜ strokovnjaki mladim na voljo za odgovore na številna vprašanja, povezana z varno spoLnos^o in kontracepcijo. Ker se je pred dnevi razširila vest o smrti dekleta na Hrvaškem, za katero naj bi bile usodne prav kontracepcijske tablete, je bila tema še bolj zanimiva. Kako na vse to gledajo nekateri naključno izbrani sogovorniki? Nives Zver iz Zreč: »Zdi se mi zelo dobro, da imamo svetovni dan kontracepcije in da nekdo ozavešča ljudi o tej temi- Jaz uporabljam tisto kon-U'acepcijo, ki je pač pri roki. Tlidi proti tabletkam lumam nič, pazim le, dajemijem najbolj blage. Pri teh, ki sem jih jaz jemala, vem, da ni nobenih suanskih učinkov, in vem, da so vame. Za ostale pa ne vem. Možno je, da so škodljive, vsaj nekatere. Jaz s tem še nisem imela težav.« Saša Krajne iz Celja: »Meni se zdijo najbolj zanesljiva kontracepcija kondomi in kontracepcijske tablete. Mislim» da lahko imajo nekatere tablete tudi škodljive španske uuiiike, veuudi je veliku različnih, tako da mislim, da vse zagotovo niso škodljive. Tbdi jaz sem že imela težave s tabletami, saj sem po njih občutila slabost in sem bruhala,« Petra Gorenak iz Laškega: »Misüm, da so najbolj zanesljiva zaščita kondomi in kontracepcijske tablete, tudi zato, ker so najbolj razširjeni. Pri tabletah me sicer nekoliko skrbijo stranski učinki, čeprav jih pri meni še ni Katarina Vefaer Katarina Veber iz Smart-nega: »Pri stojnici sem se ustavila, da se n^o pozanimam o kontracepciji in da dobim kakšno brošuro. Meni se zdi najbolj zanesljiva kontracepcija kondom skupaj s lable-lami. Na tak način lahko preprečiš nosečnost in se hkrati Patra Gorenak tudi zaščitiš pred spolnimi boleznimi. Ker se je zdaj v medijih veliko govorilo o škodljivosti tabletk, me nekoliko skrbi, vendar jih vseeno uporabljam, saj menim, da z redno kontrolo pri zdravniku preprečiš težave.« KŠ, foto: SHERPA ^•lo Zwtc sc nc bcjirn d« bi bilo lahko kaj hudo narobe.« Št. 77 - 30. september 2008 m GOSPODARSTVO NOVI TEDKIK Končno umiritev cen ceijsifiii nepremičnin? Težnja je prodaja hiš v tretji gradbeni fazi - Starejši v stanovanja, mlajši v hiše Rasi cen nepremičnin, ki je bUa po podatkih geodetske uprave lani najvišja prav v Celju, se je v letošnjem letu umirila. To še ne pomeni, da so cene padle, so se pa odpravile anomalije, po katerih so se tudi slabša stanovanja prodajala po običajnih cenah. Še vedno v Celju in okolici rastejo cene zazidljivih parcel, predvsem v okolici Os-trožnega in Prekorja. Zadnji dve leti poznavalci opisujejo kot nepremičninski bum, saj so se v Celju pokupila prav vsa stanovanja, ki jih je kdo želel prodati. Lani je bilo vCelju sklenjenih največ kupo-prodaj-nih poslov v Sloveniji, povprečna rast prodanih stanovanj glede na leto 2006 je bila 26-odstotna. Največje celjsko nepremičninsko podjetje Kapitol Nepremičnine, ki je lani s posredovanjem prodalo več kot 200 nepremičnin, letos opaža, da se nepremičnine ne prodajajo več kot vroče» temveč le kot tople žemljice. »V petih mesecih letošnjega leta smo prodali za devet odstotkov manj nepremičnin kot v enakem obdobju lani- Če upoštevamo, da je bilo lansko leto precej nadpovprečno, padec niti ni velik,« pojasnjuje direktor Kapitola Janko Par-fant. Cena kvadratnega metra stanovanja starejšega datuma pri garsonjerah in eno-sobnih stanovanjih znaša od 1.300 do 1.600 evrov» 1>5 do dvosobnih od 1.100 do 1.400 evrov, 2,5- ter večsobna pa od 1.000 do 1.300 evrov. Cena kvadratnega metra novogradenj se začne pri 1.500 evrih, na končno ceno pa vplivajo razpored prostorov, kakovost gradnje ter predvsem lokacija. Očitno se je ustavila prodaja stanovanj, ki ne izpolnjujejo osnovnih pričakovanj kupcev, čeprav so tudi Direktor najvflcje caljsk« nepremičninske agencije Janko Parfant opaža, da se cene nepremičnih vendarle ohlajajo. Kar se ne pomeni, da padajo, le rastejo ne. ta lani dosegala rekordne vrednosti. »Cene so nižje pri stanovanjih» ki niso toliko prodajna, lahko bi rekli, da je tukaj trg le naredil svoje,« opaža nepremičninski agent Branko Brumen. »Ostala stanovanja niso dražja, a so še vedno pri lanskoletnih vrednostih. Pri tem se je podaljšala doba prodaje stanovanj; lani smo jih prodali v mesecu dni, letos potrebujemo dva do tri mesece.« Kot dodaja Brumen, je ameriška hipotekama kriza kljub temu, da se takšna pri nas zaradi drugačnega načina kreditiranja ne more zgoditi, naredila pri lastnikih določen prihološki zasuk. »Ponudba stanovanj je večja, ljudje se v večji meri odlo-^jo za prodajo, kupci pa ostajajo na lanski ravni, zato je zaloga neprodanih stanovanj precej večja.« Otok in Prekolje najbolj ninu Najbolj iskana stanovanja so v starem delu Otoka in zidani bloki Na zelenici. Če ru dvigala, kupci iščejo stanovanje v prvem ali vsaj dru- Kupce stanovanj najbolj odvrne neprimerna okolica, precej težko pa je za dobro ceno prodati prostorna meš-Čansl^ stanovanja velikih kvadratur. Kupce precej hitro najdejo večsobna stanovanja, saj jih na splošno, ker so se v prejšnjem režimu redko gradila, primanj-kuje. gem nadstropju, mirno okolje ter prostor za parkiranje. Pri hišah je slika malce drugačna. Najhitreje, celo v tednu dni, boste stanovanjsko hišo prodali, če vaša nepremičnina stoji na Ostrožnem, Prekorju, v Vojniku ter na Ljubečni, precej težje (od pol ieta do leto aii Še več) pa, če jo imate v občinah Laško, Šentjur ali celo Šmaije pri jelšah. »Za nakup hiš se najpogosteje odločajo mlajši z družinami, ravno obratno pa velja za prodajalce hiš. Starejši ponavadi» ko ostanejo sami brez otrok v veliki hiši, ki jo je treba vzdrževati, raje kupijo stanovanje, hišo pa prodajo. Mlajše z otro* ki pa pride skorajda ceneje nakup hiše kot nakup 3,5-sobnega stanovanja,« razlaga nepremičninski agent Jože Zorko- »Povprečne cene stanovanjskih hiš znašajo od 140 do 270 tisoč evrov, cene tri do 3,5-sobnih stanovanj pa od 140 do 150 tisoč evrov.« Umiritev cen, na katero so opozorili nepremičninski posredniki, ne velja za zazidljive parcele. Cene teh, še posebej na atraktivnih lokacijah na Ostrožnem in Prekorju, ki bi jih lahko poimenovali kar celjski »Beverly Hüls«, Še naprej rastejo - za kvadratni meter pričakujejo tudi do 100 evrov. Nov trend nepremičninskih vlagateljev pa je prodaja hiš v tretji gradbeni fazi, te se prodajajo od IIO do 150 tisoč evrov, kar glede na to, da kupce potem čaka še veliko dela, ki je denarno vse prej kot raalo cenjeno, ni tako ugodno. A kot poudarja-jo posredniki, lahko le tako kupci notranjost stanovanja povsem priredijo svojim željam in meram. ROZMARi PETEK Foto: SHERPA »Svinjske« podražitve Ne samo meso, katerega dvig ste najbrž že občutili na lastni koži, tudi ostali prehrambeni izdelki naj bi se v kratkem znova podražili. Uiaduo je podražitve »priznal« le direktor Celjskih mesnin, ostali celjski prehrambeni predelovalci cen še nimajo potrjenih. Prvi dvig cen mesa, ki so ga pred dvema mesecema najavili trgovcem, so Celjske mesnine opravile že sredi meseca, do konca meseca pa se bodo »opazile« pri prav vseh trgovcih. »Pri rdečem mesu se je najbolj podražilo svinjsko meso, od 5 do 15 odstotkov je dražja tudi govedina,« je povedal direktor Celjskih mesnin Izidor Krivec. »Vzrok je podražitev osnovne surovine, torej govedine in svinjine, potem so tu še stroški dela, energije, repromateriala, in podobno.« Predvsem ostale stroške, ne toliko dvig pšenice, med glavnimi vzrold za dvig navaja tudi direktorica Klasja Dragica Murko, kjer sicer cene kruha in moke ne bodo dvignili, temveč le cene ostalih proizvodov, kot so piškoti in nekateri ostali sladki izdelki. »Vendar teh cen s strani trgovcev še nimamo potrjenih.« Edini> ki še ni nič slišal o nameravanih podraži- tvah, je direktor Mlekarne Celeia Marjan Jakob. »O tem ne razmišljamo, vsaj letos še ne, bo pa dvig zaradi inflacije potreben prihodnje leto,« razmišlja Jakob. ROZMARI PETEK V Celjskih mesninah so tokrat cene spreminjali različno od izdelka do izdelka. Tako so na primer sendviče, ki so prej stali manj kot evro, podražili na evro in pol. tisti, ki so prej stali dober evro, pa po novem stanejo okrogla dva evra. To je torej precej več kol 15 odstotkov. Kot dodaja Krivec» so prej zaradi smešno nizkih cen pri določenih izdelkih ustvarjali izgubo. Ohlajanje na kapitalskih trgih Dogajanje na Ljubljanski borzi se je umirilo po razburljivem gibanju. Kaotične razmere iz preteklih dni so se po intervencijah centralnih bank In ostalih nadzornih Inštitucij na svetovnih trgih stabilizirale, kar je se je odrazilo tudi na domaČem kapitalskem trgu. 2aČe(ek preteklega tedna je bil še zmeraj pod vplivom dogajanja iz tedna prej» vendar se je le-to do sredine tedna po^si ohlajalo In že v sredo smo lahko na Ljubljanski bond videli stabilno trgovanje, brez večjih nihanj, kar je bilo značilno za zadnje obdobje. Ponedeljek je bil v znamenju nadaljevanja visoke tržne volatilnosti in popravka delniških tečajev v pozitivno smer, saj so tečaji domačih družb ob 7,9 milijona evrov prometa v poprečju pridobili 3,85 odstotka. Po dveh dneh visoke rasti so investitorji v torek začeli unovčevati ustvarjene dobičke, kar je botrovalo l.SS-odstotnemu padcu indeksa SBl 20. Nato se je trgovanje vrnilo na stare tire, kar se je odrazilo v obsegu prometa, ki je znašal le še skromnih 1,9 milijona evrov. V tem ritmu Je Šlo do konca tedna, ko z izjemo nekaterih delnic ni bilo občutnih sprememb tečajev. PHE6LED TEČAJEV V OBDOBJU MED 22.9.2008 in 26.9.200S Ozn^ I im 1 Biotirite£a| PromMvtEUR Xspr. CICG Cinkarna Celja 119.00 4.70 5,60 CETG Ceüs 75.00 0.10 0.00 6RVG Gorenje 26,73 430,84 •1.80 PILR F^ovarnd U^o 64.03 197.51 -2.90 JTKS Juteks 82,40 2.60 3.00 €TOG Etol 185.60 241,99 6,21 Osrednji indeks Ljubljanske borze SBI 20 je beležil 1,66-odstotno rast, kar je ohranilo njegovo vrednost na območju okrog 6.500 indeksnih točk. Z nekoliko manjšo rastjo je petkovo trgovanje zaključil indeks najkvalitetnejših domačih borznih družb SBiTOP. ki je pridobil 0,83 odstotka. Začela se je dokapitalizacija Nove KBM. Druga največja domača banka bo izdala 5,7 milijona novih delnic po ceni 19,5 evra. Zaradi precej nižje cene novoizdanih delnic Nove KBM 80 cene obstoječih delnic padle za 12 odstotkov. Negativni donos je poleg Nove KBM ustvaril tudi Petrol, ki je izgubil 2 odstotka svoje vrednosti in zaključil teden pri 447 evrih. Na drugi strani med tedenskimi zmagovalci najdemo Istiabenz, Intereuropo in Luko Koper. Te družbe so okrepile svojo vrednost za približno 10 odstotkov in močno presegle donose ostalih domačih »blue chipov«. INDEKSI MED 22.9.200S in 26.9.2008 Maitt X$pr. SBI2Q 6,528,34 -2.11 BIO 115^5 0.40 Umirjanje tečajev skupaj z zmanjševanjem obsega prometa nakazuje, da se razmere na domačem kapitalskem trgu vračajo nazaj na svoja stara pota. To lahko znova privede do negativnih trendov in nizke likvidnosti, česar si vsak vlagatelj na Ljubljanski borzi najmanj želi. ROMAN GOMBOC, borzni posrednik ILIRIKA d.d„ Trdinova 3. 1000 Ljubljana Nadzorni organ; ATVP, Poljanski nasip 6,1000 Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d. Evropski denar za kongresni iiotel Potem, ko je laška Thennana pri delitvi evropskih sredstev za wellness hotel, ki so ga odprli 1. avgusta, ostala praznih rok, je imela več sreče pri pridobivanju evropskega denarja na razpisu za ^adnjo bodočega kongresnega hotela. Ministrstvo za gospodarstvo je Thermani, kot se zdaj imenuje Zdravilišče Laško» minuli teden odobrilo štiri milijone evrov evropskih sredstev, Preostanek denarja za 24 milijonov evrov vreden projekt bo Therraana zagotovila z dolgoročnim posojilom (13 milijonov evrov) in dokapi-talizacijo [7 milijonov evrov), pravi direktor Roman Ma-tek. V teh dneh bodo objavili razpis za izvajalca del in če bo šlo vse po načrtih, bodo oktobra ali novembra tudi že začeli graditi- V pritličju hotela bodo tri dvorane - velika dvorana za 400 ljudi, ki jo bo mogoče pregraditi, ter dve manjši za poroke io druge slovesnosti, v nadstropju pa bo šest seminarsWh dvoran. Kongresni hotel, ki predstavlja zadnji del projekta Wellness parka Laško, naj bi prve goste sprejel Jeseni prihodnje leto. BA m St. 77 • 30. september 2008 NOVI TEDNIK ^aktualno Bogdan Mimik: >iN8 Savinji se delajo stvari bru vsakih dovoljenj.« Tako sov soboto pripravljali in popravljali slalom progo na Savinji. Nelegalne kajakaške skal(c)e Konda: »Soglasja bomo pridobili!« - Čisti bregovi Ložnice prihodnje leto? Celje je bilo v maDj kot dvajsetih letih kar trikrat pod vodo. Tisti, ki so v vseh treh primerih ^stoletnih« voda nemočno gledali prodiranje vode v svoje domove, se da* nes bojijo. Eni taluh živijo na Špici v Celju. Moti jih, da so bregovi potoka Ložnice, ki se pri Špici izliva v Savinjo, zaraščeni, poleg tega pa v Savinjo za potrebe slalom proge Kajak kanu kluba (KKK} Nivo Celje nameščajo skale. Tako je bilo tudi v soboto. Na problemski konferen- ge v Savinji. Predstavnik Ci- ci o poplavni varnosti, ki je biJa pred dobrim tednom dni, so prvič javno opozorili na problem gradnje nove Čolnarne in na postavitevslalompro- vjlne iniciative Špica Bogdan Mimik pravi, da nova čolnarna nastaja brez potrebnih dovoljenj: »Nam» čajanom, ni bilo povedano, da bosta tu še restavracija in fitnes center.« Mirnik Še opozarja na težave s parkiriščem in prometom nasploh. Kol so nam sporočili iz Upravne enote Celje, imajo kajakaši za gradnjo vsa potrebna dovoljenja. Predsednik KKK Nivo Celje Dušan Konda ob tem dodaja, da kra-janom ni treba skrbeli: »Gre za približno 90 kvadratnih meirovveliko restavracijo, ki bo nudila sladolede, sadne ku- OLIKO JE VREDEN VAŠ DOM? , Os h'- NIČ. ČE NIMATE POPOLNEGA ZAVAROVANJA. Pak^no zavarovanje domaje najboljša rešitev za popolno zavarovanje vašega premoženja: • premoženjeje zavarovano na novo vrednost- • hitro reševanje škodnih primerov • prijava ikode povračilo ikode v celoti tudi po telefonu 080 2864 • najboljša zavarovalna kritja za primerno ceno • paketni popust • 2A urna asistenca na domo « popust na avtomobilska zavarovanja novo zavarovanje doma ■ # 1 HdeiA fTtVlUA triglav {(msm ZAVABOVAUt^CA TSICUV, o.p. pe, tortice, kakSne napitke, mogoče kakšen majhen prigrizek.« Konda še dodaja, da bodo uredili tudi promet, in sicer najverjetneje tako, da do Špice ne bo več dostopa za avtomobile, saj bi postavili zapornico. Konda namreč predvideva, da bodo gosti restavracije v večini primerov sprehajalci. Dodaja še, da tudi s fitnesom ne bo težav, saj ne bo odprtega tipa in bo namenjen zgolj kajakašem. Brez potrebnih soglasij Krajane Špice motijo tudi skale, ki so jih za potrebe slalom proge navoziii v Savinjo. »Tovornjaki privažajo skale, jih stresejo noter in nato jih postavijo, kjer pač najbolj ustreza progi. Ob teh jezovih se nabira prod in vse to bo upočasnilo Savinjo. Seveda, mogoče, v dobro Celja, ampak na račun nas, stanov^-cev tu. Kje piše, da moramo mi utonili?« pravi Mirnik in dodaja, da jih zaenkrat ta del proge, ki je ob čolnarni, ne moti: »Moti nas lobiranje predsednika Konde, ki je prišel že prosit, Če bomo zbrali podpise, da bi do Nazaijeve ulice potegnili kanal, ki bi bil omejen s skalami po Savinji. To pa ne gre. Enostavno ni pravih pogojev za takšno progo, kot je v Tacnu ali kje drugje.« Dušan Konda pojasnjuje, da takšne proge nikoli niso imeli v nači^. Glede skal pravi, da so tako majhne, da ob velikem vodostaju praktično nič ne predstavljajo: »Te skale gledajo iz vode v povprečju pol metra v malem vodostaju, medtem ko se v večjem že skrijejo. Ko Savinja naraste samo dva metra, že te skale nimajo nobenega vpliva. Ko pa Savinja znori in ima 700 kubiko v pretoka na sekundo, tako kot se je zgodilo lani. leta 1998 in leta 1990, takrat pa te skale, ki so šest metrov pod ravnjo zdivjane Savinje,, nimajo nobenega vpliva na poplavno varnost Celja.« Konda še poudarja, da leta 1990, ko je bilo Celje pod vo- Dulan Konda: »Tisti, ki ga kača piči, sa Ša zvita »zajla< boji. Ampak ša ankrat povem, da ta skala ne ogrožajo poplavna varnosti Celja. znanja v reševanju logističnih algoritmov. it. 77 - 30. september 2008 NOVI TEDHIK Drugič obirali Niicoiajo Ob svetovnem dnevu turizma so v Žalcu drugič v petih letib obirali trto Nikoja jo» potomko najstarejše mariborske trte. Druga trgatev pri obrambnem 5tolpu je privabila veliko obiskovalcev, dogajanje pa so popestrili s turistično tržnico, na kateri se je predstavilo 11 žalskih TD s svojimi lurističnimi podmladki, ki delujejo v okviru Zveze turističnih društev občine Žalec. Posebnost letošnje tržnice je bila dobrodelna prodaja izdelkov, ki so jih prispevale članice KJepetal-nice ročnih del Galicija, Jelke - Društva upokojencev Griže, Deteljice - Univerze za tretje življenjsko obdobje, Pentlje - Društva upokojencev Prebold. Društva upokojencev Vrbje in Šešče za prispevek k sanaciji v ujmi poškodovane hiše v Slovenji vasi. Na nekaterih stojnicah so se bohotili jesenski pridelki in izdelki iz njih ter jedi, na drugih so vabili na obisk v svoj kraj. Skrfanik žalske trta Bogomir Rotovnik z grozdom Praznično drugo trgatev Nikolaje je začel žalski župan Lojze Posedel, ki je odtrgal prvi grozd in povedal, da jih je letos kar 63, drugo leto jih bo še več. Nato je nekaj grozdov odtrgal še predsednik Društva savinjskih vinogradnikov Silvo MariČ, ostalo pa skrbnik trte Bogomir Rotovnik s pomočjo savinjske vinske kra- ljice Suzane Cakš in članov Društva savinjskih vinogradnikov. Za prijetno vzdušje so pripravili pester kullurno-za-bavni program. TT Zlatoporočenca Kos darovala vitraž v nedeljo, 2t. septembra, na Slomškovo nedeljo, j e bil blagoslovljen vitraž v farni ced^vi sv. Pankradja na Popikvi phŽaiciL \^(ražsta darovala zlatoporočenca Franc in Marija Kos, ki sta se odrekla darilom v korist barvnega okna. Obred je opravil domači župnik Tone KraSovec ob so-maševanju brata zlatoporo-čenke Francija ßrecla, župnika v pokoju. Izjemno umetniško delo, ki prikazuje Antona Martina Slomška z Blažejem in Nežico, je oblikoval in izdelal argentinski Slovenec Marko Jerman. Zanimivo je bilo njegovo pričevanje pred farani» ko je povedal. da je motiv Slomška upodobil iß tridesetkrat. Tm- Zlataporočenca Kos in Marko Jerman, v «ai^u njegov vitraL di se> da je vsako delo izvirno. Žilno klasje ponazaija zrelost zakoncev, belo poljsko cvetje Nežice pa čistost, to je vrednota, ki po avtorjevih besedah vedno bolj izginja. Ko gledamo in hkrati občudujemo Jennanove vitra-že vslovenskih cerkvah, ugotovimo, da je oblikovalec velika umetniška du^» predvsem pa. da nosi v sebi izjemen estetski nabo/, ki se napaja iz krščanstva, prepojen z dušo slovenstva. Ob slovesnem blagoslovu se je župnik Tone Kra-§ovec zahvalil zlatoporo-Čencema Francu in Mariji Kos ter njuni družini, ki so dali dober zgled, ki ga velja posnemati. ŠKZ Petelinja tekma Na petelinjadi 2008, četrti po vrsti aa Polzeli, ki jo |e pripravilo domače turistično društvo v sodelovanju s Kulturno etnološkim društvom Gallus Bartho-lomaeus iz Šentjerneja na Dolenjskem» so se pomerili petelini, ki so jih lastniki pripeljali iz Šentjerneja, Velenja tn s Polzele. Za dirko petelinov veljajo stroga pravila, ki določajo, da je proga dolga 12 metrov, široka U2 metra in omejena z 0,7 metra visoko ograjo. Razdeljena )e na dve ločeni tekmovalni stezi. Petelinov med dirko ne smejo priganjati s palico ali drugim predmetom, s katerim bi jih lahko poškodovali, dovoljeno pa je vzpodbujanje zunaj tekmovalne steze s zvočnimi pripomočki, kot so topotanje, ploskanje, žvižganje in podobno. Petelini so na tekmovanje razvrščeni z žrebom in tečejo v parih, tekmujejo pa po načelu izločanja poraženca in uvrstitvijo zmagovalca v naslednji krog. Na tokratnem tekmovanju, ki si ga je ogledalo več sto ljudi, je že četrtič zapored zmagal petelin Riki s lastnico Mileno Srebočan s Polzele, drugi je bil petelin Koko s lastnikom Denisom Jazbinškom, tretji pa Miha s lastnico Karmen Turk, oba iz Šentjerneja, Vsi trije so prejeli pokale in denarne nagrade. TT Od spogledovanja do poroke Milena Srebočan s petelinoin ftikjjemin osvojenim pokalom Med tiste, ki so dočakali zlato poroko> sta se vpisala tudi zakonca Terezija tn Konrad Hlade iz Prebolda. Civilni obred, ki sta ga opravila župan Občine Prebold Vinko Debelak in ma-tičarka Darja Ažnik, je bil v preboldskem hotelu, medtem ko je bil cerkveni obred v župnijski cerkvi v Preboldu, opravil pa ga je domaći župnik Damjan Ratajc. Konrad se je rodil 14. februarja 1934 materi Mariji in očetu Francu v Šmikiav-žu pri Taboru. Mladost je preživel na manjši kmetiji s tremi sestrami in tremi brati. Osnovno šolo je obiskoval v Marija Reki in Taboru. Po končani osnovru .^oli je nekaj časa delal doma na ione-tiji, nato se je leta i9S8 za-poslil v Tekstilni tovarni Prebold in delal tam vse do leta 1991, ko se je upokojil. Že- na Terezija se je rodila 21. novembra 1937 v Marija Reki kot najmlajši otrok materi Frančiški in očetu Janezu Po- Šebalu. Mladost je preživljala na hribovski kmetiji s petimi sestrami. Po končani osnovni Šoli je ostala doma ZlatopofDčdflca Hlade sta si ponovno nadela prstana. na kmetiji in pomagala pri delu. Leta 1957 je spoznala Konrada kar doma> saj je mladega fanta pot v Prebold vadila mimo kmetije PoSe-baL Spogledovanje in pogovori so mlada dva kmalu vodili pred oltar, kjer sta se poročila in živela doma pri Tereziji. Po letu zakona se je rodil sin Zdravko, družina pa se je preselila v najem-ni$ko stanovanje v Dolenjo vas, kjer sta se leta 1961 zakoncema rodila dvojčka Milan in Marjan. Leto po rojstvu dvojčkov se je Terezija zaposlila v Tekstilni tovarni Prebold in tam delala vse do upokojitve leta 1988. Jesen življenja zakonca Hlade preživljata v stanovanjskem bloku v Preboldu, kjer se dobro počutita. Še posebej sta vesela, kadar juobiščeu vnuka Anže in Dominiks TT rsTKovCLA«* Km»ti)>fcoyadf^k*tbotMobćij»a tALtc Hmözod KZ Pehx>v5©, Občina Žolec in KmeNjsko gozdorsko zbornica Slovenije vos vobijo na HMEUARSKI LIKOF, ki b« V sob^, 4. «ktobr« 2008 v P«trovMfi Program priradifrves 15.00 -zahvolna mosa v boalfki v Pelrovcoh 15.45 - povorko od cerkve do prired ihre nego prostoro 16.00 -slrokcvoi In kulKpmi progrom 17.00 - zobovni progrom z dudtom KORADO & BREND! hmeljorsko olimpijado (&pretnostne igre iz Hmeljarstva) Priredih^eni šotor je ogrevon ViiUDNO VABiiiHI! it. 77 - 30. september 2008 m 10 - fe;- reportaža NOVI TEDNIK Mala dežela -velik korak Cimbalist in pojoči dami Šmarska glasbena legenda madžarskih korenin Adam Bicskey ter njegova glasbena družina - Tudi doma sede za klavir, pevki Metka in Kaja zraven zapojeta »Vzdušje v dvorani je nemogoče opisati. Ko je gospod Adam zal* gral svojo znamenito Cirkus polko, kjer si s prtom pokrije cimbale in igra na pamet preko prta, je občinstvo dobesedno ponorelo,« je zapisano na enem od spletnih forumov o šmarski glasbeni legendi Adamu Bicskeyu. V njegovem strastnem Igranju na različna glasbila je najbolj čutiti njegovo madžarsko kri. Iz odmaluijenega Šmarja pri Jelšah, kjer živi dolga leta> se mu je uspelo kot priseljencu z Madžarske uveljavili v širši slovenski javnosti. Po glasbeni plati je sodeloval v slovenskih fi!mih Halgato, Povest o dobrih ljudeh in Strici so mi povedali, prav tako z Vladom Kre-slinom ter skupino Šukar. Vse se je začelo v domačem Sar-varju, v ravnim na zahodu Madžarske, v družini z 11 otroki. »Oba starša ter sestre in brati so bili ^asbeni-ki, z i^emo ene, za katero so govorili» da je glasbeno najbolj nadarjena, vendar je umrla že v otroških letih,« se spominja Adam Bicskey svojüi korenin. »Moja mama je bila odlična dmbalistka. ki je naučila igranja na cimbale Še mene.« Do tega glasbila ima zato poseben odnos: Wsi inštrumenti so mi dra^> najljubše pa so mi dmbaie, ki so bile moje prvo glasbilo.« Leta 1958 je z njimi postal v romunski prestolnici celo svetovni prvak. Mir^ so leta. mladi Adam se je odpravil v Budimpešto, kjer je študiral glasbo ter kmalu igral v orkestru madžarske vojske. Pozneje se je odpravil po svetu, med drugim je i^al v Wlndsorju, kjer se zbira britanska visoka družba. V Šmarju je dve desetletji, dolga leta uči glasbo v Glasbeni šoli Rogaška Slatina ter njeni šmarski enoti. Večino časa posveča Glasbena dnjžina Bicskey \z Šmarja pri Jdisah. Odlična psvka Metka, vsestranska glasbenica Kaja in legenda madžarskih korenin, Adam Bicskey. Med drugim je sodeloval v treh slovenskih filmih. t bi, po službi sledijo še »Špili«. »V ijju sem zadovoljen. Ne morem povedati nič slabega, zares, le dobro,« pravi Bicskey, ki ugotavlja, da so na Šmarskem posebej muakalični. »Do-motožja po Madžarski nimam več. Tam obiSčem predvsem grob staršev ter se kmalu vrnem.« V čem smo si Slovenci in Madžari po glasbeni plati podobni ter v čem različni? »Razlika je. prav tako so podobnosti. Poslušajte prekmursko glasbo, skoraj ista je kot madžarska,« se vedno znova prepriča glasbenik iz Šmarja pri Jelšah, ki obvlada poleg dmbal harmoniko, klavir ter različna pihala in tolkala. V Šmarju vodi tamkajšnji big band, prav tako nastopa z Ansamblom Adama Bicskeya. Z glasbo v zakon Bicskeyevi, ki živijo v enem od šmarskih blokov, so izjemna glasbena družina. Adama pozna skoraj vsa Slovenija, zelo veliko ljudi prav tako njegovo soprogo pevko Metko ter hčerko, prav tako pevko Kajo. Obe igrata tudi na različna glasbila, zlasti hči. Z enega od številnih nastopov. Cimbalist Adam Bicskey in soproga, pevka Metka Sicskay. med nastopom v Kristalni dvorani v Rogaški Slatini. Z Ansamblom Adama Bicskeya In njegovimi cimbalami, seveda. Kajo Bicskey je vfinaUi Gakincew Bitke talentov spoznala vsa Sbveraja. Štiidentka igra na sest glasbil, med njimi cek) na cimbale. (Foto: Zga Culib»g/TV Slovenija) Prezasedena Kaja Kaja je vse bolj izjemna naslednica svojih staršev. »Mislim, da je na dobri poti, čeprav včasih prezasedena- Med tednom je v Mariboru, kjer študira, konec tedna je skoraj ni doma, saj je na enih ali drugih vajah. Pri njej mi je všeč» da ji je blizu vsaka ^asba, zato sodeluje v različnih sestavih, z najrazličnejšo glasbo,« ugotavlja mama Metka. Kaja» ki jo poznajo Slovenci predvsem iz finala Galuničeve Bitke talentov, je v Šmarju pri Jelšah doma na skoraj vsakem glasbenem naslovu. »Ja, vbistvu me je res povsod polno»« se je pošalila. Igra v šmarski pihalni godbi» nastopa z očetovim big bandom, nekaj Časa je pela v mladinskem zboru Ama-ni, vodi svoj otroški cerkveni pevski zbor Plamen, med nedeljski-rtu mašami igra na orgle. »Drugače pojem in igram v skupini Kameleon, kjer se posvečamo predvsem Šansonom in popevkam. Dve leti sem pela v ansamblu Mladost, vendar se je naša zasedba spremenila, nismo več isti člani. Zato smo se odločili za spremembo imena, ki ga še nismo dorekli,« je pripovedovala med našim srečanjem z glasbeno družino Bicskey najmlajša članica. Z Mladostjo je lani nastopila na festivalu v Števerja-nu, v Italiji. Najmlajša članica Bicskey eve družine je polna temperamenta, energije. »Pravijo ml, da imam veliko madžarskega temperamenta. Vidi se. da želim tudi jaz, tako kot ata v kakšni pesmi, ki je že napisana in predvajana ter strašno stara, dodati kakšen akord več ali manj oziroma bi kaj spremenila.« Madžarščine pa se nI nikoli skušala popolnoma naučiti: »Znam, kolikor potrebujem.« Začela je v vrtcu, kjer je pela v pevskem zboru ter občasno spremljala zborček z blok flavto. S petimi leti je začela obiskovati glasbeno šolo, najprej ure klavirja, nato flavto, pozneje oboje. V tretjem letniku srednje šole se je vpisala na smer solo-petja, v celjsko glasbeno šolo. Njena osnovna inštrumenta ostajata klavir in flavta, prav tako zna igrati na saksofon, klavirsko in diatonično harmoniko ter tudi na cimbale. »Na slednje le nekaj malega»<^ dodaja skromna Kaja. Če mislite, da Kaja Studira glasbo. se žal motite. Študentka sociologije in pedagogike na mariborski filozofski fakulteti je: »Glasba me za študij ni toliko pritegnila. Je stalnica v mojem življenju od malega, zato sem se odločila, da to ostane, vendar ne kot moja osnovna dejavnost, Veliko mi pomeni» vendar se z njo ne želim ukvarjati tako rekoč 24 ur na dan.« BRANE JBRANKO »Tüdi mene spremlja glasba od otroštva, saj smo pri nas doma veliko peli in igrali. Ata je igral na harmoniko, mama je pela, midva z bratom pa sva se vključila,« se spominja otroštva v Poljčanah odlična pevkaMetka. Nato seje vključila v pevski zbor ter vpisala v glasbeno šolo za harmoniko: »To mi ni bilo najbolj vŠeČ, vendar je bila tradicija takšna, da so se igranja na harmoniko morali naučiti vsi, Po končani nižji glasbeni Soli sem harmoniko pustila ter se preusmerila na kitaro.« VnajstniŠkih letih je začela sodelovati z ansamblom, bolj z igranjem kot s petjem. Usodno je bilo srečanje z Adamom Bicske-yem, ki je iskal pevko ter jo je povabil na avdicijo. »Takrat sem začela Z njim peti, to Uraja vse do danes.« Metko in Adama sta združili tako glasbena kot skupna življenjska pot. po zaslugi glasbe seveda. Pri njenem soprogu se ji zdi najbolj madžarsko njegovo muziciranje: »Madžarska glasba je polna harmonij in Adam ne bi bil kar je, če ne bi skladbi, ki ni madžarska, dodal kak akord, da je bolj pestro. Tisti, ki so kdaj z njim igrali, se tega verjetno dobro spominjajo. Vedno mora nekaj dodati, da se mu zdi bolj polno.« Metka madžai^-čino razume, govori pa ne rada. V madžarščini seveda rajši zapoje. »Meni osebno je najbolj glasba starejšega datuma, evergrini in džez. Poslušam tudi drugo glasbo» vendar mi je ena bolj všeč, druga manj,« je odkrita Metka, katere najljubša skladba je Summertime Elle Fitzgerald. m št» 77 - 30. september 2008 NOVI TEDNIK intervju 11 Alfijev poljub v vseh letnih časih Z Alfijem Nipičem o Avsenikih, Mariboru in turbofolku Alfi NipiČ. nekateri tdu pravijo tudi veseli Štajerec, ]e človek, ki ga ni treba posebej predstavi jati. Je pevec za (skoraj) vse generacije in vsa socialna okolja. Na pope vkarskem podaju je v Sloveniji dosegel praktično vse, kar lahko pevec dose-že, prepevaj je rock, pop in narodnozabavno glasbo. Nepozaben je čas sodelovanja z Avsenilu, $ katerimi je preživel dve desetletji, po* snel več kot 250 skJadb in prejel 15 zlatih In eno plati* nasto ploščo. Navkljub slavi Alfi ostaja zvest Sloveniji in svojemu Mariboru. '»Playbacks ali vnaprej posnete ^asbe ne prakticiram in sem odločno proti. Seveda je povsem drugače, kadar snemamo televizijske oddaje, saj bi bile v živo ülkrat dražje,« je živahno pripovedoval Štajerec» ki je na poti po Sloveniji od lanskega 5. decembra - takrat je s koncertom v Kopru začel proslavljati 4S-lei-nico dela oziroma zapisa v delavsko knjižico, kjer piše pro-[esionaini glasbenik. Po Sloveniji bo vse do začetima decembra nastopal sam ali s sku- pino Alfi kot band, pri čemer na koncertih seveda ne manjka dobro znanih popevk tako doma kol v tujini- Dobršen del mladosti ste preživeli v Mariboru. So ti spomini lepi? Zame najlepši, še posebej zdaj. Vedno sem se rad vračal domov. Še vedno, ker v resnici ogromno potujem, rečem, da je povsod po svetu lepo, toda najlepše je, ko se vračaš, ko lahko rečeš, zdaj pa grem domov. V resnici se veselim vsake poti, vsakega obiska in kraja po svetu, vsakega koncerta in »špila«, a se rad vračam. Sicer sem »totalni štajer'c«. September je zame najlepši mesec, septembra sem rojen, septembra si vzamem dopust. Žvim v Ma-ribonj, a ne glede na lo je najlepše, da spoštuješ svoj kraj in ga imaš rad in z njim vse tiste, s katerimi si in boš živel Za vami so leta glasbeniš-tva. Ste šteli kilometre, kraje, ki ste jih obiskali? Z Avseniki, s katerimi smo igrali najprej vsak dan, nato malo redkeje, sera naredil veČ kol milijon in pol kilometrov. To je bilo precej naporno obdobje, Ali takrat» ko smo z rock skupino iz Zagreba van-drali po takratni Jugoslaviji ... Tega je bilo veliko. Nekoč so z nami Šli novinarji za teden dni in potem tretji dan odšli domov. Včasih je vsak dan isto, a moraš vseeno resno vzeti svoje delo. Nikogar ne zanima, si počel včeraj In kaj boš jutri - poslušalec je tukaj danes zato, da bi užival. Podobno kot če si v gledališču ogledaš dvanajsto ponovitev predstave - ne zanima te, če je bilo prejšnjih enajst dobrih, želiš, da je tudi dvanajsta vrhunska. Ko govorite o vseh teh letih - se v resnici še niste zasitili glasbe, potovanj» nastopov? Oprostite, toda zame je to neumno vprašanje. Če nekaj rad delaš, kako in kdaj se lahko tega nasitiš? Slikarja ali igralca nekaj podobnega verjetno ne sprašujejo pogosto. Glasba je zame veja umetnosti, ne glede na to, da nekdo reče, da poje rock, ker se lo pač bolje sliši. Sam sem celo življenje rad prepeval narodnozabavno glasbo in vedno uži- lOxOSvoSoda griže Turistično društvo griže Citrars^ društvo Sbvemje Va6ij o ?{a citrars^ revijo VsoSoto 4.o^o6ra 06 ISmH 'Km^D SvoBoda griže 9fastopiG 6odb priznani citrarji VCjudno vaßßeni! 3 CItRARSKO DRU^O SLOVeNUg vam, ko začenjam nastop, ko gledam z odra na ljudi, ki poslušajo, plešejo in seveda uživajo. Prepevali ste po kavarnah in barih. Bi si upali še enkrat tako začeti? Rad rečem, da sem poleg lega, da sem hodil v srednjo glasbeno šolo, »faks« končai po barih in kavarnah. V zimskem času sem bil v Astorii, poleti pa od Kopra do Dubrovnika. Sprašujete, Če bi še enkrat? Zakaj ne? Pravkar sem se dogovoril, da bom s klapo štirinajst dru prepeval v hotelu, na ladji proti Aljaski bom počel isto. Pel sem na križarjenju iz M lami j a, dvakrat po deset dni... Je pa povsem normalno, da se Časi in način zabave spreminjajo. Danes v Sloveniji nimamo lokala, kjer bi bila vsak dan živa glasba. Ali jo je treba plačati ali ni v navadi. Glasba je ob koncu tedna, medtem ko ob sredah v Sloveniji nimaš iti kam plesat. Škoda. In na to me opozarjajo tudi drugi. Ukvarjali ste se s popularno glasbo, sodelovali v rock skupim, seveda je tu narod-nozabavna glasiM... So vam blizu vse zvrsti? Kot slikarja ne zanima samo en način ali slog risanja, so tudi v glasbi različni izzivi. Vedno so mi bile določene stvari všeč, od Beatlesov do Raya Charlesa, in določene ne. Gledal sem predvsem na glasbo in izvajanje in ponavadi našel, kar mi je najbolj odgovarjalo. Po lokalih sem pel pesmi različnih pevcev, od Maria Larue do ne-prešteto drugih. Preprosto mi je morala biti \^eč. A nikoli, v nobeni zvrsti, ni bila moja strast ekstremru glasba. Največkrat mi je bila skladba všeč, če se je »dopadla« občinstvu, a nisem posiljeval ali arogantno vsiljeval svojega okusa. Za takšne izvajalce rečem, da nagajajo in ne razveseljujejo. Zadnjih dvajset let je malo drugače, saj de^am tudi kot avtor pesmi, medtem ko jih snemam pri sinu v Slovenski Bistrici. Peli ste na festivalih, znane 50 vaše pesmi z narečne popevke, ^iaj se festivalov, ki roko na srce - nimajo več takšne veljave, ne udeležujete. Vse več je narodnozabav-nih. kar se mi zdi prav. V Španiji sUšiŠ Špansko glasbo, v Sloveniji najprej angleško in hrvaško, šele nato slovensko, kar je sramota. Štejem več kot šestdeset let in mi je nerodno tekmovati s 24-letnim fantom. Mislim, da ni pošteno, a ne da bi se bal, kdo bo zmagal, ampak ne moreš v Času, ko končuješ kariero, začeti tekmovati. Ni »šlifa«, jaz pač še vedno uživam, ko prepevam. Tudi na svetovni estradi takšnih prireditev skoraj ru več. Kdo v Ameriki ali Nemčiji Še tekmuje med sabo? Dobro, v Italiji imajo San Remo, kjer se promovirajo. Nekaj drugega je Evrovizija, ki se je Slovenija mora udeleževati, saj je zelo pozitivna za promocijo. Evrovlzije ne smemo gledali samo skozi glasbo, da zmagamo ali da moramo biti med prvimi desetimi. Vem. da se nima smisla enačiti z velikimi založniškimi hišami Evrope, je le sreča, če na tem izboru več dobimo, kot vložimo. In leta> preživeta z legendarnimi Avseniki? Z njimi sem bil skoraj dvajset let- To je bilo prijemo o^ do bje, veliko sem se naučil. Kar se glasbe tiče, sem se veliko naučil od sive eminence Vilka, kar se resnosti in discipline tiče, pa od Slavka. Vem, kako se dela, da je pogosto treba potrpeli, resno od-delati vsak nastop ... Vsako dobro delo je reklama za nadaljnje delo. Narodnozabavna glasba dobiva drugačen prizvok kot v tistih časih - na eni strani postaja vse bolj kakovostna. po drugi strani je tu tur-bofolk. Ko sem posnel tehno različico skladbe Postal sem muzikant, so nekateri ugotavljali, da se mi je »totalno« zmešalo- Čez leto so menili, da je to dober »štos«. Podobno je s turbofolkom -je dober »štos«, a ostal bo tako doigo, dokler bo poslušan. Glasba je ena veja zabave, a ne moreš vedno »traj-bat« samo eno in isto. Vse novo je dobrodošlo, kako dolgo bo ostalo, odloča občinstvo. Ne tisti, ki hvalijo ali kritizirajo, temveč publika. Glasbeniki pač delamo za »folk«, ki odloča. Če je dvorana ob nastopu polna, jeljudem očitno glasba všeč, če je prazna, jim rti všeč, zato gredo stran. Imaš ijudi, ki mislijo, da so blazno pametni, ampak odločajo ljudje. Tudi zato se moraš vedno ozirati, za koga delaš: ali za občinstvo ali samo zase. Kaj si zavrtite, ko sedete v avto - mislim seveda na glasbo? Zelo razUČno, ne morem pa biti brez nje. Klavir, dunajski valčki, Rolingi... Ravnam se po občutku. Glasba me »navije« in umirja- Grem na snemanje, potem na »špil«, sedem v avto in prižgem glasbo. Nikoli je ni dovolj. Sam jo delam in pri tem uživam, Se bolj. Če uživajo tudi drugi. Vašega imena nismo zasledili med Sazasovimi »borci«... Že dvajset let sem pri Ge-mi v Nemčiji in tam je to urejeno. Pri nas ni, a prej ali slej bo ireba urediti tudi to področje. Če je nekaj uzakonjeno. mora biti za vse enako in pošteno. Čez pet ali deset let bo zagotovo, a se bo treba malo zgledovati po drugih. Pripravljate kaj novega? Zdaj snemam nove skladbe, pripravljam dve no\n plošči, na katerih bodo tudi avtorske skladbe- Izšla bosta dva albuma, in sicer narodnozabavni z največjimi uspehi in zabavni z nekaj pesmimi, ki sem jih prepeval. To bo nekaj novega z moje strani, tudi kar se novih skladb tiče. Naj povem, da sem sam svoj mene^r, organizator, vse ... Nimam spiet-ne strani, še s telefonom imam preveč dela. Da bi vsak dan visel po uro za računalnikom ter pobijal Časopisom svoje slike in podatke, mi ne gre. Raje napišem tekst, glasbo ali ^m v studio. Ne predstavljam si, da bi po 45 letih odra šel še na inteinet. raje imam avtorstvo. Tući poleti prepevate Sü-vestrski poljub? Oh, zdaj že vem. katero mislijo poslušalci, ko rečejo: »A tiste pa ne boste zapeli?« Letos sem kot presenečenje nastopil na Rock Otočcu, kjer so oder uredili tako, daje snežilo. Kot na süvestrovo v dvorani Tabor je na Otočcu vsa mladina pela z mano. Še zodra me niso pustili. URŠKA SELIŠNiK Foto: GrupA št. 76 - 26. «eptembftr 2008 m »Sprememb ni nihče več dojemaiff Predsednik nogometnega kJuba MIK CM Celje Marjan Vengust je prejšnji teden raz-rešil direktorja kluba Francija PHberška. Dolgoletni vodilni mož celjskega kluba je bil tako) pripravljen za pojasnila. Kako bi osvetlili zadnje dogodke? Po aktih, ki jih imamo v klubu, je predsednik pristojen» da lahko razreši direktorja. Sam sem ga pogodbeno nastavil. Svoje zadnje odloätve nisem sprejel brez razlogov ali brez predhodnega posvetovanja. Ne želim na široko razpravljati o raziogih. Nadaljnje dual no vodenje kluba pač ni bilo več možno. Pripeljal sem ga za področje športa in za področje odnosov z javnostmi. potem pa je sledilo toliko sprememb z njegove strani. da jih preprosto nihče drug ni več dojemal. Mislim, da je bila takšna poteza nujna. Kako je sestavljena pogodba med Mikom in klubom? Je lahko ogroženo pokroviteljstvo klubu? Gre za sponzorsko pogodbo. Mik je bil sponzor kluba, predenje Franci Pliberšek postal direktor kluba. Pogodba je dolgoročna. V primeru, da bi se Mik umaknil kot sponzor, na kar sem pripravljen, bomo pač prostor za ime ponudili komu drugemu. Sta bila na udaru med devetimi tekmami brez zmage tudi trener SlaviŠa Stojano-vičin Športni direktorSimon SeSlar? Ne, nikoli. Imam veliko Informacij znotraj kluba. Ker so Franci Pliberšek (levo) in Maijan Vangust še nedavno tega, ko sta sodelovala pn NK MJK CM Celje. se odnosi v njem poojšiii, sem omenjeno potezo tudi potegnil. Oba imata popolno podporo v tem trenutku. Do spremembe lahko pride, če bom ugotovil, da se *duh' vrača nazaj ali Če bi prišlo do kakršnihkoli podtikanj. Trenulno za to ni nobene potrebe, dela se dobro, trener je ustvaril določeno kvaliteto ekipe, Vzponi in padci $i bodo še. sledili. Tisti, W so pričakovali odlične rezultate preko noči, so se mooli. Ttenerju in Šport-nemu direktorju je potrebno pustiti čas. Ibdi slednji funk- cije ne opravlja dolgo. Zavedati se moramo, da prihajajo težki časi za financiranje športa. I^ekoračevanje proračunov preko vseh meja ni bilo pametno, zaradi tega je büo potrebno nekatere stvari uravnati. DEAN ŠUSTER »Skoraj bi mi vzelo sapof« Franci ju Pliberšku smo za zmago proti Dravi čestitali po telefonu v Španijo, a zgolj kot pokrovitelju, ne pa več kot direktorju kluba. Zvenel je mirno. Razočarano, potrto ... Kdaj ste izvedeli za predsednikovo odločitev, na kakšen način? Prejšnji teden v ponedeljek ob 15.30 smo bili dogovoije-ni za sestanek Združenja pr-voligašev v Mariboru. Klical me je, da se ne more udeležiti sestanka. Dejal sem mu, da bova šla pač sama s Sešlarjem. Nato mi je dejal, naj odstopim. Dvakxat sem ga vprašal, zakaj. Zanimalo me je, če je to njegovo prvo nestrinjanje z mano. V preteklih mesecih, ko smo skupno delovali, je pri problemih stal za mano in mi dejal da se pravilno odločam. Bil sem šoWran, skoraj bi mi vzelo sapo. So vam poznani razlogi razrešitve s funkcije? Na podlagi novice sem želel imeti sestanek s predsednikom že v ponedeljek zvečer ali v dveh torkovih terminih, kajti v sredo sem že odpotoval na zasluženi dopust v tujino. V torek ob 19.00 sem sklical sestanek v klubu. Nanj so bili povabljeni kapetan moštva s svojima namestnikoma, športni direktor, glavni trener, ki se je opravičil zaradi osebnih zadev, zato je pisno izjavo oddal športnemu direktorju, kiubski zdravnik, direktor C-Sporta Božo Šola in moja malenkost. Debatirali smo o zadevi. Podal sem poročilo o delu kluba v zadnjih Štirih mesecih. Zahteval sem tUdI poročilo C-športa, a mi je njegov direktor po poldrugi uri le dejal, naj odstopim, češ da on tega ne bo več poslušal. Predsednikove navedbe o razlogih poznate. Kako jih komentirate? Pripeljali smo 17 novih igralcev, novega trenerja, njegovega pomočnika, trenerja odstotkov vitalnih delov kluba, zato ne nameravam odstopiti. Pa Čeprav imam ogromno obveznosti kot direktor podjetja Mik, pa kol član upravnega odbora rokometnega kluba Celje Pivovarna L^Š-ko, pa glede 1. državne rokometne lige, kjer bom pokrovitelj Štiri leta. Toda vzljubil sem nogomet v zelo kratkem času. Kateri člen klubskega statuta govori v vaš prid? To je 37. člen. V njem piše, da je potrebno navesti razloge za razrešitev. Nisem naredil nobene večje napake. Razlogi so nekje drugje. O tem Se ne bom govoril sedaj. Čakam uradno razlago moje razrešitve. Povejte mi, kar me že dolgo zanima, zakaj je na Češko posojen Nejc PeČnik? Ne vem. Dogovor je bil, da ostane še vsaj Šest mesecev, ker je odšlo veliko igralcev. Tako smo predstavili tudi novemu trenerju Slaviši Stoja-noviču. To je bilo morda tudi jabolko spora. Padle so prve težke besede. Šlo je za stare naveze predsednika kluba. Dogovorili smo se, da ga ne prodamo. Nato smo padli v nelagoden položaj, ko je odšel- Kdaj se boste vmili v Celje? Pojutrišnjem, a le za en dan, kajti nato bom še z družino odpotoval v tujino. Težko mi je dogodke spremljati izven Slovenije. Najraje bi vse reševal na štiri oči s predsednikom. Nogomet bi imel največjo korist. Ce sem storil na^o v škodo celjskega nogometa, se opravičujem. Mislim pa, da temu ni bilo tako. S Simonom Sešlarjem sva uvedla vdiko novosti in dopolnitev. Predsedniku bi se zahvalil, da nama je omogočil neovirano ustvarjalno delo. Dajal nama je tudi nasvete. Verjamem v celjski nogoma, z mano ali brez mene. DEAN ŠUSTER Foto: GrupA vratarjev, fizioterapevta, vodjo odnosov za stike z javnostmi, uvedli izobraževalni program. Klub mora delovati v duhu nadaljnjega naprednega razvoja. Ker določene zadeve niso hinkcionirale, smo imeli sestanke, na katerih smo se dogovarjali za naprej. Zahtevali smo ravnanje z denarjem, zato smo uvedli novo računovodstvo. Mislimo namreč, da morajo biti finance v rokah kluba. Dotedaj so bile zunaj kluba. Pomembno je, da so plače, nagrade oziroma vse obveznosti plačane v dogovorjenih rokih in da imamo podatek, kdo je nam kaj dolžan. Odpovedali smo se po skupnem posvetovanju dotedanjemu vodji računovodstva, nakar so se prihranki ob novi pogodbi zvišali za 30 odstotkov v korist kluba. Res je, da niso delovale še druge stvari. Zato je predsednik 14. avgusta z Ja-smino Vengust, ki dela za C-šport, prišel k meni z željo, da prevzamem v klubu celotno delo, Šolski nogometni center, vzdrževanje, športni del, odnose z javnostmi, marketing nad proračunojii kluba, ki znaša 1.800,000 evrov, varnost, licendranje, računovodstvo, obenem pa C-Šport ostaja pod okriljem kluba in imamo skupni marketing. Kako bo s sponzorsko pogodbo? Nisem še prejel uradne razrešitve. Zahteval sem, da mi jasno povedo, kaj sem naredil napak. Mislim, da je klub odlično organiziran, kar potrjujejo mnogi. Ni razloga za mojo razrešitev. Po dru^ strani sploh ne vem, zakaj bi vztrajal v klubu, če pa je to moje udejštovanje neprofitno. Sem velik sponzor kluba, v zadnjih štirih mesecih sem 90 odstotkov svojega časa posvetil klubu, da sem ga reorganiziral, moderniziral. Lahko, da smo kaj storili tudi hitro. Prihajam iz gospodarstva, kjer se je potrebno pač naglo prilagajati. Vse sem delal v duhu uvodne predstavitve konec maja. Tedaj so se vsi strinjali z začrtano smerjo, zato sem pričakoval, da se bodo tega tudi držali. Podoben sestanek )e bil sredi julija, ko so nekateri že tarnali, da gremo prehitro naprej. Sam sem pač želel uresničiti zadeve, ki sem si jih zastavil. Po dveh urah razprave sem ponudil odstop, če ne želijo hoditi po mojipoti, ki smo jo skupaj zastavili. Po osmih minutah po mojem odhodu so se dogovorili, da vendarle nadaljujemo vsi skupaj. 7\idi takrat niso znali jasno predstaviti ovir. Sedaj me podpira 90 Spet po »mariborskoff Nogometaše Rudarja je v Ljudskem vrtu pred 2.500 gledalci z veliko mero sreče z 2:1 premagal domači Maribor. Velenjčani so bQi zelo oslabljeni, zaradi poškodb je manjkalo k^ sedem igralcev (Muja-novič, Kolsi, OmladiČ, Jeseničnik, Sulejma-no^č. Dedič, Savič). Domači so povedli v svojem prvem pravem napadu, ko je Pavlovič podal Daliborju VolaŠu. Vratar Jahlč je preprečil višji zaostanek po strelih Tavaresa in Miheliča. V 43. minuti je lepo udaril Muja-kovič in najavil boljše nadaljevanje VelenjČa-nov. Izenači so v 55. minuti. S kota je podal Pokleka naravnost do Gorazda Zajca, ki je zadel.lik pod prečko. Njegovo veselje je bilo nepopisno, kajti za Rudar igra kot posojeni igraiec Maribora: »Prod matičnemu klubu sem zelo motiviran. Zadetek mi veliko pomeni predvsem za samozavest. Nikakor nismo razočarani, kajti v Ljudskem vrtu smo se odlično predstavili.« Po zadetku so Velenjčani še močneje pritisnili in prevladovali do približno 85. minute. Mgrali so si nekaj izjemniii priložnosti. Domači igr«dci so v obrambi delovali zelo zmedeno in prestrašeno, a nogometaši Rudarja tega niso uspeli izkoristiti. Eno od akcij je začel Pokleka, meril v obrambnega igralca, žoga se je odbila do Mujakoviča, ki je zamudil s strelom in podal do Tolimiri'a, ta pa je udaril mimo leve vratnice. V 84. minuti pa še zadnja imerutna priložnost za Velenjčane. Po podaji "Dlfkoviča je bil Junuzovlč za las premio natančen. Domači so tako kot že na nekaj prejšnjih tekmah uspeli zmagati v zadnjih oiinu-tah. Vse skupaj se je začelo na zelo sporen način, kajti glavni sodnik Ceferin je zopet - kot že nekajkrat prej - novi dotik velenjskih igralcev ocenil kot prekršek. Akcijo je z natančnim udarcem z glavo zaključU Ovedln £^mlč. Marko Pokleka ]e po ce^uni dejal; »Za našo igro si nimamo kaj očitati, ker je bila zelo kvalitetna. Domači so zm^ali s pomočjo sodrukov, ki vsako tekmo södi jo proti nam.« Svoje je dodal tu<^ Jcn^ Kraljevič: '>V 2. polčasu smo bili boljši nasprotruk, imeli kar nekaj priložnosti za vodstvo, a jih nismo uspeli reall^ati, t^o da so bili domači na koncu spet srečnejši.« Zanimiva )e bila izjava Mari>ana Pušnika: »Na žalost nismo izkoristiti svojih priložnosti. Upam. da ne bomo samo simpatična ekipa. Osvajati moramo tudi točke> saj si jih po prikazanem zaslužimo.« MITJA KNEZ m it. 77 - 30. september 2008 Olajšanje pi KRATKO PANORAMA Celjski nogometaši so 27. julija v 2. prvenstvenem krogu zmagali na Ptuju, sledilo je devet tekem - od tega osem prvenstvenih - brez zmage, nato so se točno po dveh mesecih spet veselili popolnega izkupička» spet prav proti Druvi. Z njo so bili do sobote popolnoma izenačeni na dose^-n j ih d esetih tekmah v Areni Petrol. Oboji so zmagali po štirikrat. Obenem je oživel spomin na prejšnje prvenstvo, ko je bilo Celje po 10 krogih na čelu slovenske elite. Izvrstni Murko komaj klonil Pred 800 ^edalci so Celjani zmagali z 1:0 povsem zasluže-no, saj so imeli kakovostnejše priložnosti, Čeprav so bili oslabljeni. Poškodovana sta Ša-rič in Bulajič» prisilno sta zaradi kartonov morala počivati Kelhar in Travner. Trener Sla-viša Stojanovič je v sistemu 4-4-2 postavil Dejana Urbanča na mesto zadnjega, Carlosa Alberta Chakano pa na )>ofenziv-nega« vezista (romb). V prvem polčasu sta močna udarca uspela Daiiju Biščanuin Chakani» ^toda ptujski vratar TomažMur-ko je bil izvrsten. Odlično formo je potrdil tudi v začetku 2. polčasa, ko je po udarcu z glavo osamljenega BiŠČana z bližine preprečil spremembo izida. V 57. minuti sta zapored udarila Biščan in Mario Močič, a se Murko ni pustil premagati. Končno je klonil v 61. minuti, ko je žogo po projektilu Aneja Lovrečiča zgolj odbii, prvi pa je do nje pritekel BiŠčan in jo brcnil v mrežo. Chakana kasne-je ni bil daleč od zadetka, če- Ndkajkrat je Darijo Blščan sebično raagiraL odzvali so se določeni soigralci, potem pa jim je zagotovil zmago. prav je sprožil s 40 metrov, poskus »IoIm« pa je končai ob vratnici. Drava je pritisnila v finilu tekme, po skoku Siniše Andel-koviča in dobro odmerjenem udarcu z ^avo pa se je izkazal tudi celjski mtar Aleksander LESTVICA 1.SNL 1. hURieoft 11 ZHAHK 11 S.MMŽALi 11 4.LASOODRAVA 10 5.MIKCMCaJE 11 S. HIT OOAICA 11 7. RUDAA 11 ».MRRBtOCK 11 10 lO.UlKAKOPd 11 MildR Andželkovič pravi, da v dosedanji karieri ni imel srače. Šeliga in zagotovil zmago. Gostitelji so imeli šest strelov s kolov več od tekmecev. hS >šefi< se ne obremenjujemo« Celjani so že na tretji tekmi zapored pr^eÜ pet r\imenih kartonov, a to sev^ ni preprečilo iskrene radosti. Igralcem je malce odleglo, pritisk z vseh strani je jasno obstajal in se krepil, osvojene tri točke pa so ruijlxlj$e zdravilo. LgemiK) zanesljivi branilec Milan Andželkovič pomeni prijetno presenečenje v celjski vreti v novi sezoni: »Res je. zelo dolgo je biJo obdobje brez zmage. Končno smo jo dočakali. Ot)enem upamo, da se bo bera točk stopnjevala, saj delamo dobro. Le kanček sreče bi nam prišel zelo prav. V Domžalah lahko presenetimo- Malce več želje po doseganju zadetkov moramo prikazati. Zadnji dogodki v klubu? Niso vplivali na nas. S tem, kaj imajo >Sefi< med seboj, se ne obremenjujwno.« V strokovnem vodstvu menijo, da bo moštvo več prikazao čez nekal časa, saj je pač sestavljeno na novo. Tlidi denarni vložek naj ne bi bil tako velik, čeprav naj bi presegal lanskega. Popolnona pa je jasno, da- strinja se mdi Vengust - bo delo športne^ direktorja Simona SeŠlarja natančno moč ocenjevati Sele čez Čas. Pri treneijih Je drugače, vsi jim gledajo takoj pod prste. Če ima Stojanovič alibi zaradi izgube PeČnika, je Andželkovič njegov zadetek v polno, Režo-n ja stiel v prazno» Pokom pa je» vsaj sodeč po zadnji tekrni, $e lahko koristen. DEAN SUSTER Foto: SHERPA Celjankam ni uspelo Gospič; Na memorialnem turnirju Vojka Herksla se ko-šarkarice celjskega Merkurja niso uvrstile na zaključni mrnir, ki bo ta konec tedna v Šibeniku, Po zmagi nad MedveSčakom s 57:54 so igralke 2eljka Ciglaija na dnigj tekmi izgubile proti doinači ekipi Gospića z 72:S9. Najboljši strelki obeh tekem sla bili Nika Barič s 54 in Eva Komplet s 27 točkami. Kata predala dvoboj dvojic Peking: Katarina Srebot-nik, najboljša slovenska teniška igralka, )e zaradi poškodbe predala dvoboj 2. kroga dvojic na 600.000 dolarjev vrednem WTA turnirju v Pekingu. Velenjčanka je bila z Japonko Ai Sugijamo prva nosilka odprt^ prvenstva Kitajske, a ji je tekmovanje preprečila lažja poškodba zapestja. Že konec tedna bo nastopila v kvalifikacijah turnirja prvega ranga v Moskvi. (MK) Še vedno odličen Ceije: Celjski šahist Franci Pešec je ^ vedno zelo aküven in ot)enem tudi uspešen. Konec prejšnjega tednaje sodeloval na treh turnirjih. Najprej je zmagal v Šentjuiju ob počastitvi občinskega praznika, nato na mednarodnem tximirju v I^egradi v konkurenci 44 tekmovalcev, med 34 dvojicami v Slovenj Gradcu pa sta.z BoŽem Studom osvojila drugo mesto. (DŠ) MMETMMBi Ctia. PUOVAHSA UUD Kempo)!)» Motednik MO® Izredna ponudba izdelkov novega klubskega opremljevalca Kempa z oznakami RKCPLali brez. TRENIRKE - 50% DRESI - 40% HLAČKE - 40% Akcija velja do razprodaje zalog I i ZRK CELEIA ŽALEC Predstavitev igralk sezone 2008/09 Martina 5TRMSEK (18. 3. 1983) ae je z rokometom začela ulo/arjatfžezeio zgodaj, pred 15 leti. Njen prvi Kluble bil RK Rače iz Rač ph Marit^cru. Ker je hote-ta hitreje napredovati, $o jo starši še zelo mlado pripeljali takrat v RK Ž^ec, In res je začeta nizati večje rokometne dosežke. Osvojila je napove državnih prvakinj pri mlajših kot tudi pn st^jSh ^kjicah, kadetinjah« ter dva naslova mladinskih državnih prvakinj, drugega z ekipo ŽRK Cefeia Celje vsezoni 2002/03, kamor ie prišla leto dr^i prej. Poleg naslova }e postala tudi najbc^j-ša strelka in igralka mladinskega državnega prvenstva. Nastopila je tudi v mtadinsk^ državni reprezentanci, občasno tudi v član^ reprezentanci, kjer pa si ob sedanjem trenerju ne more tzbonti stalnega mesta, M a ga nedvomno zasluži, saj gre za izrazito strelko z razdalje, ki jih v Sloveniji ni veliko. Po uspešni sezoni v ŽRK Celeta Celje ie ponovno odSa v Zaiec. kjer je v sezoni 2003/04 osvojila 2. mesto s člansko ekipo, na^ednjo sezono pa 5. mesto. Po končani sezoni 2004/05 je odšta na Ptuj, kjer so gradili močno žensko ekipo. Tu je osvojila v sezoni 2006/07 ponovno drugo mesto v državi, naslednje teto pa tretje mesto. Pred začetkom letošnje sezone se je že četrtič vrnila v ŽaJec. Od letošnje sezone pričakuje ponovno uvrstitev med najboljše ekipe v Sloveniji ter nove uspehe tudi na poslovnem področju, kamorse skupaj s svojim fantom prebija zadnja tri leta. Delovni čas prodajalne: sreda, 1.10.2008 od 17.45 do 21.00 ure (RKCPL-RD SLOVAN. OP) sobota. 11.10.2008 od 16.30 do 20.30 ure (RK CPL - SWE HAMMARBY. LP) Prodajalna Zlatorog NT-RC, d.oof^ ^ ^ SPLETNA PRODAJALNA IZDELKOV III Oglejte si akcijsko ponudbo na Internetni strani Rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško I www.rk-celje.si NOGOMET LSL. 11. krog: MiC CM O Ije • Drava 1:0 (0:0); Bifćan (6\).Maribor-RvxUir2:\ (1:0): VolaS (3). Džinič (88); Zaje (55), Interblock • Primorje 1:0. Gorica - Koper 2'.Q, Nafta - Dom-Žale 1:0. 2. SL. 8, krog: Krško • Šent-jar4:2 (1:0); Kovačič (33). Drnovšek (60), Barkovič (75). U-zanski (80); Agič (85), Slom-Sek (90). Vrsini red: Aluminij 17. Olinipija 14, Triglav 13, ßo-nifika, Beld krajina, Šentjur 11, Krško 10, Zagorje. Mura 8, Livar 4. 3. SL • vzhod. 8. krog: Čartia - Šrnarje 3:2; Čakš (36). Habjan (55), Dravc^rad-Dravinja 0:1'. Stanie (53), Kannar Štore-^ojrvi 2:1; Krljanovič (41), Perpar (69), SunerŠampbn • Palorrm 12; Kožar (47), Širmrtiio - Ver-žej 1:7; Komar (6.=^). Vrstni red: Dravinja, Kovinar Štore, Šmartno 18. Dravo^ad 15, Odranci 13, Veržej U, Slojnci, Palonia 10, Simer Šampion. Malečnik, Möns Claudius 9, ČrenSovci 7. Čarda 6, Šmarje 4, Štajerska liga, 7. krog: Ro-^đ^jto-Ormož 3:3: Tadina (10, 63). Drofenik (85), Šoštanj • Šenlilj 4:2; Andrič (21, 26), U-nie (39), Jatiič (73), Zreče-Peca 6:0. Vrstni red: Zreče 19, Pohorje 16, Pesnica 15, Gereč-ja vas, Podvinci 13. Rogaška, Šoštanj II. Bukovci 10, Paru-zan • Bisrrica 8, Peca 7, Ormož 5, Brežice 2, Šentilj 0. MCL, MNZ Celje. S. krog: Kozje ■ Lniko 6:2; Pangerl (4), Rkman (27), Petrič (39. 90). Levstik (44), Založnik (72); Go-lah (70). Savić (78), Hrastnik • Vransko 1:3; Košica (5, 62), Btščič (77-11 m), Radeče • Ža-/arl:3;Ribie(81);Kranwie(8), Omeri (31). Čačulovič (85). Vrstni red: Vransko 11, Kozje 8. Žalec, RadeCe ?. Hrastnik 5. Laško 3. ROKOMET 1. SL, 3. krog: Oimož • Celje Pivouama. Laško 20:S\ (8:13); Meinjak 5, Ciidič, Žuran 4; Ga-jič, Bedekovič 6. Suiić, Kokša-rov 5, Kozlina 3, Špiler. Peskov 2, Gorenšek, Kojić 1. Gorenje • Ško^a Loka 29:27 (8:14); Har-mandič, Kavaš 6, Čupić S, Mlakar 4, Golkar 3,' Sovič 2. Sirk, Rnić, Štefanič 1; ErCulj 7. Do-linar. Dolenec, Sveielšek, Bajram 5. Vrstni red: Koper, Celje Pivovarna LaSko 6, Prevent 5, Gorenje, Slovan 4, Trimo, Ormož, Ribnica, Rudar, Krka 2, Škofja Loka 1, Hrpelje 0. 1. SL (ž), 3. krog: Vislenje -Breiice 31:27, Celma Žalec • Krka 32:28, Skofja Loka - Celje Cdjske mesnine 25:27. Vrstni red: Olimpija. Celje Celjske me snine 6. Kočevje. Krka. Celeia Žalec 4, Zagoije. Piran. Kranj, Brežice. Velenje 2. Ptuj, Škofja Loka 0. KOŠARICA Pokal KZS. 3. krog, druga lekma: Vrani Vninsko - Rogaška 66:89. Maribor Branik • Rogla 97:80. (KM) 141. C I 1^1 ŠPORTNI .KOLEDAR • ♦ Si^a, 1. 10, ROKOMET l. SL, 4. krog: Celje Pivovarna LaSIto - Slovan (18.30). it. 77 - 30. september 2008 m 14 i; kultura NOVI TEDNIK Njegoisva ulica je v Calju na Lavi. Od Njegoša do Pintarja v današnji rubriki po* jasnjujemo poimenovanje Njegoševe ulice, ki je v Celju na Lavi. Poimenovali so jo po črnogorskem vladiki in pesniku Petru Petrovi-ĆU NjegoSu. Čeprav Je Petar II. Petrovič Njegoš v Celju dobil svoje poimenovanje ulice kot pesnik, pa se je v zgodovino vpisal predvsem kot vladika in začetnik moderne črnogorske države. Rodil se je 1. novembra 1913, v vasi NjeguSi v zahodnem hribovitem delu Črne gore. V času njegovega rojstva Je dežela še bila pod suverenostjo turškega Otomanskega cesarstva. Kol vedo povedati njegovi biografi, mu Šolanje sprva ni prav nič dišalo, zalo je že kot dvanajsdeinik odšel iz rodne vasi k stricu v samostan. Tam se je naučil osnovnega pisanja, aktivno pa je spremljal tudi politična dogajanja v svoji deželi (d bližnji okolici. Čeprav sistemskega šolanja ni opravil, bil je tudi brez teološke izobrazbe, je Njegoš 20. oktobra 1830 že kot sedemnajstielnik v izjemno težkih pogojih prevzel cerkveno in posvetno oblast v Črni gori. Obkoljen s TXu'ki, Avstrijo in Benečani, kjer je vsaka od držav imela svoje načrte s Črno goro, v težki zaostalosti. ločenosti od razvitega sveta, brez ŠirŠe podpore, je Njegoš kmalu u videl, da mora v prvi vrsti zamenjati dotedanje plemensko upravljanje dežele, uvesti moderno upravo, zavarovati meje in hkrati zgraditi moderno Šolsko in prometno infrastrukturo. Uvedel je neke vrste parlament, hkrati pa je formiral regularne oborožene odrede Črne gore. Pri črnogorskih plemenih je imenoval nove, njemu lojai-ne vodje, ki jih je poimenoval kapetani. Leta 1833 se je Njegoš močno navezal na Rusijo, ki mu je zaupanje vmtla s podelitvijo naslova viadike. Tako je Njegoš lahko postal absolutni vladar v Črni gori. Za časa njegove vladavine je Črna gora postajala vse bolj modema evropska država. Leta 1834 so odprli prvo os- Pokom 5€ im€nuj€ ... nov no šolo, odprli pa so tudi prvo državno tiskarno. Leta 1837 se je z imenovanjem novega senata znebil vseh svojih nasprotnikov in tako postal edini vladar v prej pJemensko razcepljeni državi. Še bolj je krepil regularno državno vojsko, uvedel plačevanje davkov, oblikoval je prve državne finance in proračun. S tem si je med prebivalstvom močno okrepil zaupanje, kar mu je bilo v veliko pomoč pri zatiranju uporov nekaterih črnogorskih plemen, vzpodbujenih s strani turške vlade, ki se s politiko Petra II. Petroviča Njegoša nikakor niso strinjali. S črnogorskimi odredi je v letih 1831 in 1833 poskušal osvojiti Podgorico, ki je bila v tem obdobju še pod turško suverenostjo, Več uspeha je imel v bojih pri Grahovu v Hercegovini, ki ga je leta 1836 za nekaj časa osvobodil, vendar je to privedlo do dolgotrajne čmo-gorsko-lurške vojne. Leta 1836 se je Njegoš odpravil na prvo »evropsko turnejo«. Po tem, ko se je nekaj Časa zadrževal na Dunaju, je spomladi 1837 prispel do takratne ruske prestolnice Sankt Petersburg. Leta 1840 se je ponovno spuslll v vojno proti Turkom. Tokrat uspešneje kot pred štirimi le-ti. Petar IL Petrovič Njegoš je poznan tudi kot veliki črnogorski pesnik- Njegovo prvo delo je imelo naslov Pu-stinjka cetinjski [Cetinjski puščavnik), ki je bila izdana leta 1834. V letih 1844-51 pa so nastala njegova najpomembnejša dela: Luč mikrokozma (1845), Gorski venec (1847), obe prevedeni tudi v slovenščino in Lažni car Ščepan mali (1851). V Gorskem vencu, v svojem najpomembnejšem pesniškem delu Njegoš opisuje vlogo poturic, tj. potur-čenih sonarodnjakov v Črni gori v začetku 18. stoletja, ko je deželi kot vladika Danilo vladal Nikola Petrovič Sčepčevič. V delu glorificira heroizem, svobodo in osvobodilno vojno Črnogorcev in z veliko mero poetičnosti govori o pravičnosti in nepravičnosti, nasilju in tiraniji turških oblasti v obravnavanem obdobju. Zgodbo o Petru Petroviču NjegoSu je za objavo pripravil mag. Branko Goro-pevšek. Peiar II. Petrovič Njegoš je umrl na Celinju 19. oktobra l&Sl,. Kot zanimivost naj navedemo, da je Njegoš tik pred smrtjo prosil navzoče glavarje, da ga pokopljejo na Lovčenu. Zaradi strahu, da TXirki ne bi oskrunili njegovega groba, pa ludi zaradi slabega vremena, so ga začasno pokopali drugam. Na Lovčen so ga sonarodnjaki prenesli štiri leta kasneje, tj. leta 1855. Z Njegošem so se med prvo svetovno vojno poigravali tudi Avstrijci, saj so njegove posmrtne ostan-kez Lovčena odstranili, svoj dokončni mir pa je našel leta 1925, ko so bili njegovi posmrtni ostanki z veliko svečanostjo preneseni nazaj na Lovčen. Prihodnji teden bomo po-jasnili poimenovanje Pin-tarjeve ulice, ki v bližini Špice povezuje Ljubljansko cesto z Badovinčevo ulico. Foto: KATJUŠA V prejšnji številki se nam je pripetila neljuba napaka. Po Ivanu Kovačlču -EfenJd so v Celju namreč poimenovali Efenkovo ulico, ki je na Ostrožnem in ne Kovačičeve (na Hudi-nji), kot smo napačno zapisali. Za napako se opravičujemo. Celje v znamenju fotografije Društvo fotografov Svit iz Celja pripravlja v oktobru drugi Mesec fotografije. Z njim želijo prikazati trenutno stanje ustvarjalne fotografije pri nas in v tujini. Kar štirje od enajstih dogodkov, ki se bodo zvrstili do konca oktobra, so namreč mednarodnega značaja. Mesec fotografije se bo začel v četrtek ob 19. uri z odprtjem razstave prodornega poljskega fotografa mlajše generacije Made ja Duczyn-skega, ki je v zadnjem letu napravil velik prodor na mednarodnih FLAP in PSA salonih in je pogosto med dobitniki nagrad. Prav tako je aktiven kot pisec člankov o krajinski fotografiji, ki jih objavlja v pomembnejših evropskih fotografskih revijah. Na Poljskem je Imel samo v letošnjem letu pet samostojnih razstav. Gost Meseca fotografije bo rudi itali- jansko društvo G. F. II Cupo-lone iz Firenc, zmagovalec svetovnega FIAP pokala za leto 2007. Člani društva se bodo v petek ob 19- uri na celjskem Starem gradu predstavili s fotografijami, s katerimi so osvojili naslov najboljšega fotografskega društva na svetu. Vrhunec Meseca fotografije bo 2. mednarodni FlAP salon digitalne foto^afije, na katerem bo sodelovalo nekaj slo fotografov s celega sveta. Nagrajene in izbrane fotografije bodo prikazane na projekciji, ki bo 24. oktobra v Mestnem kinu Metropol v Ce-Iju. Najboljša dela slovensluh fotografov v digital ni kategoriji bodo predstavljena na Pregledni digitalni razstavi Fotografske zveze Slovenije (FZS). Ob te) priložnosti bodo tudi podelili razstavljalski naziv FZS in FlAP ter proglasili rezultate Fotografske zveze Slovenije za najuspešnejše društvo, posameznika in fotografijo v letu 2007. V sklopu Meseca fotografije bosta poleg 9-dnevnega fotografskega ex-tempora Celje skozi oä fotografa tudi dva mladinska natečaja: 2. vseslovenski osnovnošolski natečaj Bistvo očem skrito, srcu odkrito, ki se ga je že v prvem letu udeležilo skoraj sto osnovnošolcev, ter tokrat prvič srednješolski natečaj Fotografiram, torej sem. Na obeh bodo poleg nagrad za najboljše avtorje podelili tudi nagrade za najuspešnejše Šole. Seveda Mesec fotografije 2008 ne bi bil popoln brez organizatorja Društva fotografov Svit, ki se bo predstavil dvakrat: z redno letno pregledno razstavo del članov društva in večerom digitalnih projekcij v Mestnem kinu Metropol. BA mes.e.c fotografij e'08 SVIX ORUSTVO FOrOOR&FOV z madrigalisti v novo sezono Ljubljanski madrigalisti bodo z nocojšnjim koncertom v Narodnem domu napovedali novo abonmajsko sezono Zavoda Celeia Celje. Konceri se bo začel ob 19.30. V letu medkulturnega dialoga in v počastitev obletnice rojstva Primoža Trubarja so Ljubljanski madrigalisti z gostujočim dirigentom Mirkom Ferlanom iz Trsta pripravili poseben program slo- venske sakralne vokalne glasbe, čigar poudarek so skladbe oziroma stare protestantske liturgične pesmi, dopolnjene s sakralnimi skladbami ostalih slovenskih skladateljev, tako renesančnih kot sodobnih. Komorni zbor Ljubljanski madrigalisti repertoamo posega v vse zvrsti in obdobja zborovske glasbe, z enako zav-zetostjo poustvarja izvirno slovensko zborovsko pesem in glasbo iz svetovne vokalne zakladnice, Zalo večinoma nastopa a capella, sodeloval pa je tudi pri izvedbah vokalno-inštiumen talnih del s Simfoniki RTV Slovenija. Zbor je osvojil več nagrad na domačih in tujih tekmovanjih, koncertiral je po Sloveniji. Avstriji, Italiji, Češki, Švedski, Veliki Britaniji, Hrvaški in na Nizozemskem ter posnel sedem zgoščenk. BA Pucciniju v cast v Celjskem domu bodo ljubitelji operne glasbe jutri, v sr^o, doživeli prav poseben večer, posvečen 150-letnici rojstva velikana operne glasbe Giacoma Puccini ja. V preludiju za orkesier op. I in Messi di Gloria za soli-SÜ, zbor in orkesier bosta nastopila tenorist Matjaž Sto-pinšek in baritonist Jože Vi-dic, ob spremljavi APZ Tone TbmšiČ (dirigentka Urša Lah), Komornega zbora Lim-bar (zborovodkinja Elizabeta Pimat) in Simfoničnega orkestra Domžale - Kamnik. Dirigent bo Celjan Simon Dvoršak. Sloviti italijanski skladatelj Giacomo Puccini velja za enega najbolj priljubljenih avtorjev oper in Verdijevega naslednika. Je avtor nesmrtnih oper kot so Ma-non Lescaut, La Boheme, Tosca, Madame Butterfly, T\irandot, Triptih, odlikuje pa se tudi po drugih izvrstnih delih, med katere sodijo različni samospevi, simfonična in komorna glasba ter Messa di Gloria, eno skladateljevih najbolj uspelih sakralnih del. Obiskovalcem koncerta, ki ga je pripravilo Društvo ljubiteljev umetnosti, se obeta večer v dmžbi vrhunskih slovenskih poustvaijalcev, BS www.radioceije.com m še 77 - 30. septombof 2008 NOVI TEDNIK kultura 15 Vse izhaja iz risbe Branko Siihy, eden najvidnejših slovenskih likovnih umetnikov, redni profesor na ljubljanski likovni akademiji in eden najvidnejših promotorjev slovenske grafike v svetu, razstavlja v celjski galeriji sodobne umetnosti ciklus slik, ki jih je poimenoval Risba in grafika v atmosferi slike. Izjemno zanimiva razstava risb, grafik in velikih platen popelje obiskovalca v svet umetnikovega razmišljanja m ustvarjanja m sega od mladostnega hommagea očetu, ki je bii vnet ribič - skozi slike in grafike muh za lov postrvi - do mnogo bolj aktual-ruh umetnikovih odzivov na dogajanja v svetu - od 11. septembra do datumov, ki označujejo slovensko osamosvojitev. Kritiško pero je Suhy-jevo ustvarjanje poimenovalo kot »vulkansko ustvarjanje« in kot nekakšen avtorjev dnevniški zapis razmišljanj, odzivov in komentarjev. »Vsak obiskovalec si bo zna! predstavljali moj motivni svet. In prav je. da si ga vsak po svoje tolmači. Raz- ličnih predmetov In situacij v mojih delih ni težko prebrati, le čas si je treba vzeti,« je tokratno razstavo po komentiral Branko Suhy. Osnova njegovega dela je risba. Zanimalo nas je, v kateri fazi likovnega ustvarjanja se avtor odloča, ali bo tz neke risbe nastala zgolj ta ali morda grafika aH veliko platno. »Risba je samostojna likovna panoga in osnova, iz katere naj bi vsak likovnik črpal. Vse se zgodi s papirjem, svinčnikom in tušem. Pomembna je ideja, brez katere likovnega ustvarjanja ni. Pri meni ne gre za to, da bi bila risba osnova grafiki ali sliki. Pri meni se risba nadaljuje - bodisi znotraj platna ali v cinkovi plošči- Tam jo tudi nadgrajujem, spreminjam. Risba pa je avtonomna in samozadostna,« je povedal Suhy. Razstava, ki jo je s predstavitvijo avtorja pospretnil Peter Krečič in ki je nastala pod kuratorstvom Alenke Domjan, bo v galeriji sodobne umetnosti na ogled do 26. oktobra- BRANKO STAMEJČIČ Foto: MARKO MAZEJ Branko Suhy pred enim od svojih razstavljenih platen, kj j« z upodobitvijo muha za ribolov eden od mladostnih spominov na očeta. VODNIK TOflEIC.30.9. 10.00 Otroški muzej Hennanov _briog_____ Ostržek pri Hermanu Lis->aku Henrumova otroška ustvar-iaiiuca 17.00 Medobčinska splošna _knjižnica Žalec_ Mesto 2aJec, rtfegove ulice, ceste in trga predstavitev knjige 17.00 KnjižnicaSentjur-enota Ponikva_ S pUcami prepevamo glasbena pravljica 19.00 Dvorec Novo Celje 190'letiiica rojstva prve slovenske pesnice Pany Hausmann spominski večer 19.30 Celjski dom_ Ljubljanski madrigalisti za Kor\£srüü abonma in izven 18.00 Kavarna Wellness Park _la§ko_ Monja DemovSek odprtje slikarske razstave 18.00 MNZ Celje Boris Gaberščik odprtje foiognlfske razstave jO.OOCgljžkjdom 150-Ietnica Giacoma Puc- cuuja slaimostni koncert CETRTSIC2.10 SflEDA.1.10. 10.00-19.00 Glavni trg Celje Podeželje v mestu dnevi zdrave prehrane 17.00 Knjižnica pri Mišku _Knjižku_ Pravljica pri MISku Knjiž' ku pravljične dogodivščine z Oro^co 18.00 Knjižnica Vojmk_ Naravni spomeniki na ob* močju ob^ne Vojnik predavanje Mojce Toma- 18.00 Kulturni dom Griže_ V jeseni živijenja: 2iv)jenj-ske zgodbe Zinke Okom predstavitev knjige in pn-lažnostnarazstaiKi 18.00 Mladinska knjiga Celjg Dvorim le di (Plasti • živ» ljenju! turneja ob 80-letnici Toneta Pavčka 18.00 Dvorana Zveze kulturnih društev C^g_ IH^Ca vitev literarnih del Ane Marije Justin in Ma* rije Cmak iO.OO Otroški muzej Hermanov briog _ Dober začetek varčevanja z ogledom Banke Cetje Hermanova onvška usWar-jalnica 13.00 Zgodovtnsld arhiv Celje Načrti okrožnih inženir-jev in mestnih zidarskih mojstrov na slovenskem Štajerskem v obdobju 1786-1849 odprtje razstave 16.00 Knjižnica gpStanj_ Ura pravljic 17.00 Kulturni d_om_Po)zeU Monografija Polzele predstavitev knjige 18.00 Mladinska knjiga Celje _ Zmenek s knjigo Matej Kmjnc Beatä - UMCO in Celjske balade 18.00 Pokrajinski muzej Celje Mavrični svet Schützove keramike odprtjeobčasne razstave Eo-landeFuggerCemiadnik 19.00 Domll. slovenskega tabora Žalec_ Knapovo življenje od ju-tra do večera premiera igranega doku-memame&j etnološkega filma 19-00 MNZ Celje II. Mesec foto^afije Celje 2008 razstava poijskega fotografa Macieja Duczynskega 21.00 Mestni kino Metropol 7. Metropoiov jam sessron Št. 77 • 30. september 2008 m 16 ^iraoški časopis NOVI TEDNIK Na jadranje namesto v šolo Trije vojniški devetošolci so novo Šolsko leto začeii precej nenavadno. Namesto, da bi sedli v šoiske klopi> so se vkrcali na jadrnico in pet dni spoznavali radosti morskih doživetij. OŠ Vojnik je namreč prva §ola s Celjskega» ki se je viem Šolskem letu pridružila mednarodnemu projektu Mimo morje. To je projekt doživ-i ja|ske pedagogike, ki ga je ob izbruhu vojne v državah biv-5e Jugoslavije ustanovil Avstrijec Christian Winkler. Pomislil je, da bi otroke z vojnih območij združil na isti jadr-rüci in z njimi zaplul pod motom Skupaj v istem Čolnu. Da bi se tako znebili predsodkov in se naučili strpnosti, iz prvotne zamisli se j e proj ekt razvijal in rasel. Društvo Mirno moije in njegov istoimenski projekt danes sodita k najuspešnejšim sociaino-pedago^ kim mirovniškim projektom v Evropi, Projekt zdaj ni več namenjen le otrokom z vojnih območij, temveč vsem otrokom in mladostnikom; da pozabijo na svoj vsakdan in na morju sklepajo nova znanstva in prijateljstva. Ko je Nataša Potočnik iz OŠ Vojnik dobila povabilo za sodelovanje pri tem projektu, je na podlagi kriterijev (učni uspeh, vzorno vedenje, sodelovanje pri šolskih projektih in tekmovanjih, socialni status} izbrala tri učence (Mojco Žerjav, Urbana Strenčana in Žana Rozmana) in jih med 15, in 20. septembrom odpeljala na jadranje po hrvaškem morju. Med drugim so si ogledali slapove Krke in Bio^d, najveće doživetje pa je bila tridnevna plovba z jadrnico (kar 100 jadrnic z otroki iz Slovenije, Avstrije, Nemčije. Srbije, Kosova. BiH, s HrvaŠke je letos sodelovalo v projektu). »Na morju smo vsi uživali in spomaü nove prijatelje. Zahvaljujoč lepemu vremenu in dobrima »skiperjema« smo imeli mirno plovl». >Skiper-ja< sla nam dovolila voati jadrnico. Če nam je bilo dolgčas in nismo vedeli, kaj bi, smo za kratek čas zadremali ali se igrali razne družabne igre. Res je bilo lepo in upam, da bomo naše nove prijatelje še kdaj srečali,« nam je svoje vtise zaupala vojniška devetoSolka Mojca Žerjav. Navdušen nad jadranjem je tudi njen sošolec Žan Rozman: >»Najbo[j mi je bilo všeč, ko sem lahko vozil jadrnico. Tbdi v marinah je bilo lepo. Biie so nepozabne počitnice na morju. Novi prijatelji so biii zelo prijazni in družabni. Upam. da jih še kdaj srečam.« Urt)anStrenčan pa je svoja doživetja opisal z naslednjimi besedami: >»Vožnja na morje je biiazelo dolga. V marini je bilo res veliko jadrnic. Naša je bila zelo velika, na njej nas je bilo deset. V četrtek smo iz-pluli in spustili balone, popokj-ne pa smo jadrali. Bilo je super. jedli smo dobro. Všeč mi je bila cela naša skupina.« Spremljevalka Nataša Potočnik obljublja, da bodo v OŠ Vojnik s sodelovanjem pri projektu Mimo morje nadaljevali tudi v bodoče- BOJANA AVGUŠTlNČrČ Žanu Rozmanu, Urbanu Strenčanu In Mojci Žerjav bo sodelovanje pri projektu Mimo moqe ostalo v nepozabnem spominu. Med drugim so si ogledali tudi slapove Krke. ^OTROSKI ĆA50PI5 Otroški časopis vabi Spoštovani učenci, učitelji in vzgojitelji v vitdh. V uredništvu Otroškega časopisa vas tu* di v letošnjem Šolskem letu vabimo k sodelovanju. Obveščajte nas o dogajanju na vaši Šoli ter o zanimivih doživetjih in nam na ta način pomagajte oblikovati strarü Otroškega časopisa. Hkrati vabimo mlade bralce. da sodelujejo v akdji Moja najljubša knji^, v kateri lahko na naslov Prešernova 19, 3000 Celje pošljejo kupon s predlogom dobre knjige in za nagrado prejmejo lonček naše medjjske hiše. Tokratni nagrajenec je Tilen Lah, Cesta v Šmartno I5a, Vojnik. Lonček bo dobil na našem oglasnem oddelku. m raüiof."ijf] osrednja khjizhica ceue MOJA NAJUUBŠA KNJIGA je: Ime in priimek: Naslov: Dovoljujem. ^ »o moji poderiti Jovno objev^lftni Potem ko so otroci probudili rimskotopllško Trnuljčico, so so so posladkali $ torto. Ostržek prebujal Trnuljčico Že res, da Trnuljčica v pravljici na svoj 16. rojstni dan zaspi, a zgodba o rim-skotopliški Trnuljčici gre nekoliko drugače. Tu se princeska po šestnajstih letih sna za vedno prebudi. Minulo sredo je okoli 60 otrok iz vrtca Ostržek in OŠ Antona ASkerca iz Rimskih Tb-plic v Rimskih termah risalo pravljično zgodbo o Trnuljčici. s katero so tudi dokončno prebudili Sofijin dvor. Mladi umetniki so svoje vtise iz zgodbe Trnuljčica prenesli na tri velika platna. Kot so nam zaupali, se jim je v spomin najbolj vtisnil del ^odbe, kjer princ na belem konju poljubi in s tem prebudi iVnuljČico. Otroci so na plamo naslikali Še Številne druge zgodbe, v katere so vpeli zgodovino in lepote lokalnega okolja. Želje direkcorja Rimskih term Maksa Brečka so, da bi se otroci še večkrat odzvali njihovemu povabilu. Otroci so obljubili, da se bodo v Sofijin dvor z novimi idejami in presenečenji vrnili ob koncu šolskega leta. Druženje se je zaključilo s številnimi nagradami. Podjetja. povezana z Rimskimi termami, so otroke obdarila s televizorjem (za vrtec) in računalnikom (za osnovno Šolo), Na koncu so se otroci še posladkali s torto v obliki Trnuljčice. DANI ILLTEVEC, BA Brez avtomobila naj bo vsak dan »Bolje pozno, kot nikoli,« so rekli celjski taborniki Roda II. grupe odredov» ko so se v soboto s kolesi odpravili na pot po Celju. Na svoj način so namreč sodelovali pri prireditvah ob Evropskem tednu mobilnosti, natančneje ob dnevu brez avtomobila. Gregor Skale, organizator akcije, je pojasnil tudi, za- kaj so taborniki na pot odšli v soboto, ne pa v ponedeljek, ko so bile tudi ostale prireditve: »Taborniki mislimo, da je en sam dan brez avtomobila na leto premalo, in smo zato želeli pokazati ljudem, da je vsak dan, Četudi ni 22. september, lahto dan brez avtomobila. Ljudi smo tudi želeli spodbuditi k uporabi jav-nega prevoza, saj opažamo da se avtobusi in vlaki mnogokrat vozijo skoraj prazni, medtem ko so ceste čisto natrpane.« Pohvalno je. da se mladi ne le udeležujejo takšnih akcij, temveč jih tudi pomagajo organizirati. Upamo pa lahko, da ta in tej podobne akcije ne naletijo le na gluha ušesa. NS Taborniki so Cetjanom v soboto priporočali, naj štiri kolesa zamenjajo 2a dve all pa javni prevoz, št» 77 • 30. september 2008 - NOVI TEDNIK bralci porocevalci 17 Res luštno je tu pri nas Res luštno je tu pri nas je bil naslov prireditve, ki smo jo pripravile Vaške pevke v oedeljo, 14. septembra, v zdraviliški dvorani Term Dobrna. Vaške pevke sestavljamo kmečke žene z Dobrne, ki nas že pet let druži veselje do dela, dobra volja in lepa domača pesem. Pri svojem delovanju smo zelo aktivne, sa) smo izdale že svojo drugo zgoščenko, ki smo jo na prireditvi tudi predstavile. V goste smo povabile mlade fante in dekleta z Dobrne in pevske skupine: Upa iz Vi- tanja, Pevke treh vasi. Pevke Iz Ponikve in Sestre Jakob, ki p repe vajo ljudske pesmi, takšne kot so se pele na vasi včasih. K veselemu vzdušju so prispevali tudi ostali gostje: Blaž in Katja, Veseli faušarji, Matej in David Švent, Petra Kline, Rokovi harmonikarji, Dejan Krivec, ansambel Labirint in moški pevski zbor KUD Dobrna. Prireditev je vodil, tako kot on zna, na preprost, vaški način Gorazd Špegei. Prireditve se je udeležil ludi župan Občine Dobrna, Martin Bred, ki je Vaškim pevkam ob peti obletnici delovanja iskreno čestital. Obisk prireditve je bil dober in polna zdraviliška dvorana je dokaz, da si ljudje takšnih prireditev želijo, kar nam bo dodatna vzpodbuda za nadaljnje delo. Tokratna prireditev ni bila prva, saj smo pred tem organizirale že prireditve: Pozdrav jeseni. Žena praznuje. Pesem in harmonika nas združuje in seveda letošnjo Res luštno je tu pri nas, ki smojo naslovile po istoimenski zgoščenki. MARJANA DOBOVICNIK Ne gre vedno vse po maslu Človek je še vedno samo delček prahu v sestavi naše prelepe in navdihujoče narave. Sami smo si zaku-hali trenutke» ko ne veljajo več stoletja uravnana pričakovanja. ki smo jih gojili do narave, in ki nam jih je> dokler je le še Šlo, nudila v okviru naših pobožnih želja. Veliko izkušenj s tovrstnimi željami, tradicijo napovedi in uresničevanjem hotenj, imajo naši gorniki, planinci» predvsem pa navadni smnniki, ki lezemo vsemu navkljub v hrib. Mnogo lega, kar je veljalo še pred nekaj leti, ko smo načrtovali pot v gore, je danes obrnjeno na glavo: muhasto, renčeče, z dežjem in točo preletajoče vreme se pač ne ravna po naših trenutnih željah, kaj še- le, da bi nas ubogalo... Imeli smo lep namen: na našega očaka, narodni simbol Triglav popeljati planince, veterane in »šilrinajstnike«; pa nam je narava vrnila, kar smo ji darovali... Prvi termin smo žal, zaradi izredno slabe vremenske napovedi, odpovedali in prestavili podvig na čas, ko je v preteklosti romanje v visokogorje bilo varno in lepo, 2al tudi drug termin ni prizanese). Razočaranje udeležencev pristopa je bilo upravičeno, odločitev vodstva poti, gorskih vodnikovin planincevpa tehtna, odgovorna in pohvale vredna - trmoglavi j en je v visokogorju lahko hitro pripelje do nesreče in še večjih razočaranj. Triglava torej letos nismo videli, je pa to, da je pohod-nike sprejela alternativna pol na Zelenico in Vrtačo, marsikomu tudi odtehtalo željo po očaku in višini. Tudi na tej poti ni bilo vremensko vse rožnato, je pa bilo lepo in je prepihalo prene-katero slabo misel Vsem, ki jim želja po osvojitvi Triglava ostaja, pa misel, da gora čaka in razmišlja ... kdaj komu in zakaj... Planinskemu društvu Laško in njihovim vodnikom za izredno prizadevanje in lepo vodenje lahko izrečemo pohvalo in željo, da bi še v prihodnje dobro sodelovali, z veterani in »Štirinajstniki« še zagotovo nismo rekli zadnje ... Vsem, ki ste želeli na vrh Slovenije letos, želim obilo uspeha v prihodnje, ko bo narava milostnejša. KONRAD ŽEMLJIC Foto: JOŽEF KRAJNC Gozdno cesto proslavljali pozno v noč Na prvi šolski dan se je za vaščase Harja v KS Marija Gradec in tudi za vse Hste vaščane> ki mejijo na to KS, zgodil pomemben dogodek. Z manjšo slovesnostjo so odprli slab kilometer gozdne ceste. Cesto so zgradili v zaseb- ko pomočjo komunale in ni iniciativi, seveda s k rep- šE VEDNO voz/M - VENDAR NE HOD/M DFtUSrvO PARAPtIGIKOV JZ STAjERSKE ZA VECJO PfiOMfTNO VARNOSt IH NJiHOvO MOHJLNDSt Tudi vaš Sb'et se Ishko v trenutku ntprevidimli uioüno mm A je ßol k\ jO je Ireba nadaljevali tako ali drugačel Vsako leto se na slovenskih cestah fjudo telesno poškoduje več kot 1300 oseb. S pazljivostjo m previdnostjo bomo do želenih ciljev prispeli varneje, s skupnimi močmi pa bomo lahko svojo pot nadaljevali lažje in bolj zadovoljno! POŠLJIT^WS/ CLJUČNO BESEDO VOZIM NA ŠTEVffK0f919 in prispgvajte/l ^eur za novo kombinirano vozilo. Gozdnega gospodarstva Laško pretežno na zemljišču kmetije Kladnik. Cesta se vzpenja od domačije Klad-nikovih proti Žimbergu in konča na lepo urejenem »holzplatzu«, od tu pa vodi naprej vLaŽiše. Cesta bo pripomogla k boljšemu gospodarjenju z gozdovi, lažjemu delu ter boljši medsebojni povezavi. Po krajši slovesnosti ob spremljavi Moškega pevskega zbora Laško so trak prerezali lastnik zemljišča Ernest Kladnik, direktor Komunale Laško Marjan Sa-lobir in vodja izpostave G G Laško Dušan Debenak. Ob veselih zvokih harmonike Zorana Zorka z njegovimi fanti in pesmijo pevskega zbora je veselje trajalo pozno v noč. VH / www.vozim.si iitfww.novitediiik.com št» 77 - 30. september 2008 m 18 kronika NOVI TEDNIK Nenaden odKod direktorja celjske policije v četrtek je odjekniia novica o spremembi vodstva na Policijski upravi Celje. KJjub (emur da so se že pred tem pojavile nekatere govorice» je novica o nenadnem odhodu direktorja celjske policije Stanislava Veniger-ja Šokirala marsikoga od zaposlenih. Upravo bo po pooblastilu generalnega direktorja slovenske policije vodil dosedanji Šef celjskih krimi-nalistov Janko Goršek. Odhod direktorja naj ne bi bil povezan s kakišnimi koli nepravilnostmi, še manj s trenutno politično situacijo. Veniger se je za spremembo delovnega mesta odlo^ že pred časom, Odhaja v tako imenovani Ženevski center za demokratični nadzor nad oboroženimi silami. Ta deluje v okviru ministrstva za notranje zadeve, Veniger pa naj bi delal v Dosedanji vodja krimmalistov Janko Goreek js bh za storilce kaznivih dejanj fssna grožnja, da ne bodo ostali oekaznovanl tujini. Direktor celjske policije je bil slaba štin leta in ni skrivnost, da so se marsikatere stvari znotraj policije v tem času v primerjavi z obdobjem preteklega vodstva spremenile na bolje. Sodeč po stadsti-so se pod njegovim vodstvom izboljšali tudi rezultati celjskih policistov. Njegovo delo opravlja dosedanji šef celj' skih liiminalistov Janko Gor-Šek, ki je v policiji že 24 let. Delati je začel v Celju, kjer je bil deset let v skupini za iuvne in seksualne delikte, potem je bil vodja skupine za ekstremno nasilje in terorizem ter vodja oddelka za organiziran buimi-nal. Leta 2001 je v Ljubljani prevzel vodöije oddelka za premoženj sko kriminaliteto, a se je v Celje vrnil decembra leta 2005 in postal šef kriminalistov. Pri svojem delu daje poudarek dobrim medsebojnim odnosom» več kot očitno pa 50 se nekatere stvari izboljšale, več je preiskanih kaznivih dejanj, na bolje se je spreme-rul tudi odnos z mediji, saj je Goršek znan po tem, da želi usmeriti policijo v lokalno skupnost, saj ves čas poudarja, da bo policija še bolje opravljala svoje delo, če bo imela večje zaupanje lokalne javnosti. Goršek je pred kratkim končal Še podiplomski študij kot specialist za kriminalistična preiskovanja. Na njegovo delovno mesto naj bi prišel Jože Senica, doslej javnosti dokaj neznano ime, vendar gre za mladega in zelo uspešnega preiskovalca, ki je bil do zdaj vodja oddelka za organiziran krimina]. Pozitivno pri tem je, da tudi sam prihaja iz lokalnega okolja. SŠol m m > 'iS Stanislav Veniger odhaja na svojo zeljo. Kršitve človekovih pravic na Ceijsicem Največ se kršijo pravice najšibkejših - K varuhinji po nasvet tudi zaporniki Varuhinja Človekovih pravic dr. Zdenka ČebaŠek - Itavnik je že pred dnevi predstavila letno poročilo o delu svojega urada in ga predala državnemu zboru, kot je to zapisano v zakonodaji. Pregled poročila kaže, da se je lani tudi na našem območju zgodilo kar nekaj kršitev človekovih pravic. Največ pobud oziroma vprašanj, s katerimi so se ljudje iaoi obračali na varuhinjo, je s področja otrokovih pravic in socialne varnosti, na prvera mestu je povečanje takšnih vprašanj na področju gos* podarskih javnih služb. To kaže, da gre za kršitev pravic najbolj šibkih Članov družbe. Glede na poročilo je varuhinji s Celjskega pisalo kar nekaj zapornikov. Eden se je na primer pritožil, ker so mu za zagovornika postavili osebo» ki sploh še ni bila odvetnik. Napako so kasneje popravili, saj je šlo za kršitev zakona. Nek obsojenec se je pritožil, da je v celjskem zaporu nastanjen v sobi, kjer ne more odpreti okna ... Pritožbo so zavrnili, saj so ga tja prestavili zaradi nespoštovanja hišnega reda. Vendar je varuhinja ob tem opozorila na stvari, ki morajo zapornikom omogočiti dostojno življenje. Nanjo seje obrnil tudi pripornik, ki naj bi imel težave z vpogledom v svoj sodni spis. Do lega ima namreč pravico. Varuhinja Je okrcala tudi celjske zapore in celjsko sodišče, zatem ko o nekem prijetem osumljencu niso takoj obvesrili preiskovalnega sodnika. Ta ga je zaslišal pozno» Čeprav bi ga moral takoj. Ostra je Vanihinje človekovih pravic dr. Zdenka Cebsšek-Travnkjavčasihnmodijetedu) dosegljrva, tudi če želijo le preventiven nasvet za svoje bralce... tudi do centrov za socialno delo, za katere pravi, »da prelagajo svojo odgovornost«. Ko so jo v celjskem centru zaprosili za nasvet glede reševanja primera sestre in brata, ki naj bi Živela v neprimernem io nevarnem objektu, jih je zavrnila in podučila, da bi to - kako ravnali v tej situaciji • morali vedeti sami, saj so za to usposobljeni ... V uradu varuhinje je trenutno odprtih Se kar nekaj vprašanj, ki so jih tja poslali z našega območja. Kar 97 jih je iz Celja, približno 30 iz Velenja, Žalca in Šmarja pri Jelšah. Slovenskih Konjic in Šentjurja. Pred kratkim je bila varuhinja všmarju v sklopu obiskov krajev, ko se je možno nanjo obrnili osebno. S tem, kot pravi, se je bolj odprla javnosti: resda v primeru osebnega slika z občani, toda naj samo spomnimo, da smo pred dobrim mesecem s strani njenega urada ostali brez odgovora ali kakšnega preventivnega nasveta za poslušalce in bralce - čeprav smo za to prosili - ko smo govorili in tudi dokazali, kako ranljivi so naši najmlajši na spletu, kadar gre za spolno zlorabo otrok. SIMONA ŠOLINIČ t HALO 113 ^ Padel s strehe V Dvoru pri Šmarja se je v petek popoldne zgodila delovna nesreča. 55-lelni moški je s sodelavcem na strehi poravnaval folijo, pri Čemer mu je na robu strehe zdrsnilo. Z višine dveh metrov in pol je padel na tla in se pri tem hudo telesno poškodoval. Hudo poškodovana motorista v nedeljo okoli poldneva sta se na o bmočju Slovenskih Konjic zgodili dve prometni nesreči. V prvi se je huje poškodoval 34-letni motorist, ki je v Spodnjem Doliču zaradi neprilagojene hitrosti padel in trčil v vozilo, ki mu je pripeljalo nasproti. V drugi nesreči v Dobr-nežu se je prav tako huje poškodoval motorist, star 21 let. Tući ta je vozil prehitro in ni uspel obvozili vozila, ki je zavijalo levo, po trčenju vanj je drsel še v drugo vozilo, ki je pripeljalo iz nasprotne smeri. metrov globoko v nedeljo popoldne se je med sestopom z Grofičke proti Robanovemu kotu poškodovala planinka, ki je padla 20 metrov globoko. Pri reševanju je pomagala ekipa z vojaškim helikopterjem, a zaradi tehnične napake planinke s helikopterjem Slovenske vojske niso uspeli rešiti. Celjski gorski reševalci so zatem začeli klasično reševanje, kasneje se je v akcijo vključi! Še helikopter slovenske policije, s katerem so jo prepeljali v klinični center. Na Celjskem več vlomov m Na Celjskem se je v «adnjlb dneh pojavilo več vlomov, predvsem v stanovanja. Tarča so bila stanovanja predvsem v Šentjurju, Celju In 2alcu. Čeprav kriminalisti Iščejo storilce, v enem primeru je na vlomilca naletela tudi lastnica, jih do zdaj še niso izsledili. Na policiji opozarjajo na večjo previdnost. Minuli teden je neznanec vstopil v stanovanje v Ulici Dušana Kvedra v Šentjurju. Zatem ko je prel^ skal vse prostore, je odnesel ^tnino, denar in fo-. toaparat. Vlomilec je prišel tudi v blok v Malgajevi ulid v Celju, vlomil v stanovanje, pregledal vse predale, našel ovojnico z denarjem in večjo količino zlatega nakita. Sicer pa sta bila v Malgajevi ulici pretekli teden kar dva vloma. V petek je neznanec iz ene^ stanovanja odnesel nekaj tehničnih, predmetov in starinski jedilni pribor. Škode je za več kot tisoč evrov. Je pa na vlomilca naletela lastnica stanovanja v Kidričevi ulici v Žalcu. Ta ga je zalotila na Št. 77 - 30. september 2008 - delu, vendar mu je uspelo pobegniti. Prav tako v Žalcu, toda v Čopovi ulid je - po vsej verjetnosti gre za istega moškega - najprej poskušal vlomili v eno od stanovanj, a mu je spodletelo, zato se je spravil nad vrata sosednjega stanovanja, povzročil pri vlomu kar nekaj škode in iz stanovanja odnesel zbirko kovancev in nekaj drugih predmetov. Polidja zato svari, da se lahko zgodi, da so vlomila tudi nasilni. Tiskovna predstavnica celjske polidjske uprave Mi« lena Trbulin Drobne zato svari: »Stanovalce v blokih opozarjamo, naj bodo pozorni na neznance, ki se gibljejo v prostorih blokov, da si zapomnijo čim več podrobnosti o sumljivih osebah oziroma njihovih prevoznih sreižstvih. Hkrati naj o tem nemudoma obvestijo policijo na 113.« Pogosto so med vlomilci tudi odvisniid, ki ukradene stvari, četudi so manjše vrednosti, prodajo, denar pa potrebujejo za nakup mamil. SŠol E 0 1 » tf e ® n NOVI TEDNIK nasveti 19 ROŽICE IN CAJCKI Čas za grozdje Da bomo jeseni in pozimi krepkega zdravja, naSa koža pa zdrava Id mladostna, v tem Času uživajmo veliko svežega grozdja, ki nam je na voljo. Če se bomo odločili za grozdno kuro, bomo gotovo izgubili kakšen odvečen kilogram. prenovili jetra in prečistili ledvice ter tako polni moči do^kali zimo. Vinska irta (Vitis vinifera) naj bi izvirala iz dežel na severni strani Sredozemskega morja, četudi so o tem tudi drugačna mnenja. Grozdje so Egipčani, Babilonci. Grki in Rimljani darovali ženskam za ohranjanje zdravja, lepote in mladosti, moškim pa vino. Plod vinske irte, grozd, kj ga sestavljajo sočne, sladke in slasme jagode, velja za eno najstarejših innajdr^ocenej-ših vrst sadja, ki ga radi uživajo tako otroci kot odrasli, zdravi kot bolni, tudi tisti, ki so imeJi hujše operacije ali so preležali zaradi kakšne bolezni. Grozdne jagode vsebuje grozdni in sadni sladkor, ki ju lahko organizem porabi hitro in lahko preideta nepo- Piše: PAVLA KUNER sredno v kri ter sta vir energije. pomembne za delovanje mišic- V njem je tudi precej vitaminov, denimo C. BI, B2. B6, PP, mineralov in drugih snovi, ki jih telo nujno potrebuje za dobro delovanje srca, krvnega obtoka in živčnega sistema. Redno uživanje ^ozdja ima dober vpliv na obrambni mehanizem celega telesa. Lupine grozdnih jagod vsebujejo pomembne balastne snovi, ki pospešujejo delovanje črevesja in odpravljajo zaprtje, odvajajo vodo iz telesa ter ga razstrupljajo. Resverau-ol, snov v lupini črnega grozdja, naj bi imela celo to moč, da upočasnjuje staranje. Če strnemo zdravilne odlike grozdja, lahko rečemo, da pospeSuje prebavo in je zavez-nikljudi, ki imajo težave s kroničnim zaprtjem, lajša prebavne momje in motnje krvnega obtoka, čisti ledvice in sečne poti, blaži predmenstrualni sindrom, pomaga pri shujše-valnih die^, žvčnosii, depresij I, utrujenosti, srčnih boleznih, gradi zdravo kožo... Jeseni, ko so grozdi lepo 2ieli in prepojeni s soncem, si privoščimo grozdno kuro. Pojej-mo kilogram do dva grozdja na dan. ^lahko, delajmo kuro brez vmesnega premora teden ali dva. Po kuri bomo gotovo izgubili nekaj odvečnih kilogramov, prenovili jetra in prečistili ledvice ter tako polni moči dočakali zimo. Še nekaj uporabnih nasvetov iz zakladnice ljudskega zdravilstva, J^ti zvečanju ko-ličine sečne kisline in drozi jeter pred zajtrkom, kosilom in večerjo pojemo po tristo gramov toega grozdja s koščkom dan starega kmha. Zdravljenje traja deset dni. Če ste šibki, utrujeni ali ravno zope-racije, si privoščite krepčil-no grozdjevo kuro: tri tedne trikrat na dan (zjutraj na teš-če, pred kosilom in eno uro pred večerjo) zaužijte sveže Črno grozdje. Svetuje se, da ga na dan pojeste en kilogram in pol. Proti aterosklerozi in pri prenizkem krvnem tlaku dobro dene kura s svežim grozdjem: dva tedna uživajmo vsak dan en do tri kilograme zrelega in opranega grozdja. V grozdju naj bi se skrivala rudi rešitev težavs hemoroidi: pred zajtrkom, kosilom in večerio pojemo po štiristo gramov črnega grozdja z malo pšeničnega kruha, ki naj ne bo svež, Tako delamo prvi teden dru, naslednjih sedem dni pa uživamo po pet- sto gramov grozdja. Prod ce-lulitu koristi, če z večjega grozda potrgamo jagode, pripravimo pol limone in dve slivi ter iz teh sestavin s sokovnikom izcedimo sok. Izjemo po malem med zajtrkom, kosilom in večerjo. 8 * 12 kg mesečno Dr. PIRNAT J-Z'/aMiJZ 55,01/519 355«! www.pirnatsi l ohimki» kia^a uvito spodbujamo rast. rbtIilMivni ftirtnnr |ta4toviVll nvdi|tkl94rl(ir4i @ Hal J ftftkmiletti poskivri Dnevnik nlbO m toyota (»uLrevICfljj M radio d) ^ Najdi, s) ^ UnhaMQv »V Koper r^^^S» Mc^OSOtt S» Sanka oniK it. 77 - 30. septemlier 2008 m 20 informacije - mali oglasi NOVI TEDNIK ISCEMO TOPEL DOM Dan se krajša Ker so jesenski dnevi vse krajši, popoldne pa se kar prezgodaj prevesi v večer, 80 v zavetišču Zonzani v Jarmovcu pri Dramljah ie-mu prilagodili tudi umik sprehajanja zavetiških živali. Kužke tako lahko spreha-jatekonectednamedS. in 10. uro dopoldan, popoldan pa med 1630 In 19. uro. Kuž-kov tema in nižje večerne temperature sicer ne motila, zato pa toliko bolj njihove spre-hdjalce. Ne pozabite pa tudi na obiske v zavetišču v Jarmovcu pri Dramljah med tednom • še vedno lahko pridete in si izberete prijetnega kuž-ka ali pa muco za driiženje in zabavo» in sicer od ponedeljka do petka med 12. in liS. uro. Spletni naslov www, go.to/zonzani je na voljo za o^ed zavetiških kosmatincev in kosmatink, če nimate časa osebno obiskati zavetišča, pa je telefonska Številka 03/749-06-00 še vedno na voljo za vsa vaša vprašanja. nina Starrel K J^IT:-' T V- V.lSKJi Kdo se me bo usmilil in me rešil teh mačk, ki me oblegajo? Ali se samo meni zdi ali jih je čedalje već? (6113) Joj, ti strahopetka! Pazi, da te ne pojem! Phs!(S979| Me. de bi te ogrožale in te strašile? Kakšne pa stresaš! Samo poglej nase mile obrazke in ljubke oČke... Pikec je odrasla, 6 let stara» sterilizirana nemška ov-Čarka. Za lastnikom, ki jo je brezvestno odvrgel, je dolgo žalovala in upala» da se bo le vrnil. Je mirna, ubogljiva« občasno (ko se sprosti in človeku zaupa) tudi igriva. Naredila bi vse, le da bi bil kdo z njo prija* zen. Ni pa prijateljica mačk. Nahaja se v zavetišču Gmajnice. Informacije: 01/256-02-79 ali 031 364-147 novitednik www.novitednik.com Društvo za POMOČ ŽIVAUM V STISKI M I lov Posvojitev je odgovornost v tem tednu smo imeli več primerov najdenih zavrženih muc, za katere vemo, da so lastniške in nikakor ne prostoživeče ali mladiči le-teh. Še enkrat opozarjam, da pred posvojitvijo dobro premislite, če si to res želite. Nikoli ne posvajajte na željo otrok, saj so lo najbolj pogoste zgrešene posvojitve. Žival je tako v veliko veselje kol tudi obveznost in siroSek, saj ste za žival dolžni skrbe-ti, če je vaša. In najbolj ne- pravično do živali in ljudi, ki se z zapuščenimi živalmi ukvarjamo, je, da jo zavrže-te in tako prepustile na milost in nemilost okolici. Ce ste žival posvojili in je ne želite več, ji najdite nov dom. HELENA J.HACIN Muce. za katere danes iščemo nov dom, so zdrave, cepljene, sterilizirane ali kastrirane ali bodo to v kratkem, Čiste in navajene bivanja v stanovanju. Za vse informacije o posvojitvi lahko pokličete na 031 326-877. Fred i je 4 mesece star. zelo navezan na človeka, »cartek« muc. TamalajeSmesecestara.z^o nežna in prijazna muca. Tomi je 4 mesece star.zeio prijazen mucek. Pikica je 4 mesece stani, prijazne Kitica je 3.5 mesece stin muca. muca. nežna in prijetna. MOTORNA ! VOZILA PRODAM IM ostroUi,letnik 1997,zvso opremo, prodom.T9lelon070BlM05. šsto KUPIM O^BNO vozilu, od letniko 2000, kok^o M>,ki^iin.lole{on041 36im 43S8 STROJI PRODAM HiCIRAYUÖiO mnosthkolnitoii^^],» sadje, dobro ohronjeflo, prodom. Tel» fooD51617-44l 4605 KUPIM TRAKTOR Ui^ C 335 alf C 360 m o^ie prikljud;« kupim. Telefon 031427-^26. p TRAKTOR Zelof. od 50 do 60 K5, kupim. T6^fon041 678-130. d PRODAM PARaiO,grodlMno,pf7bližno 1.500 Ol^v Zodobrovi, ugodr>o prodom. Telefon 031 372-449. 4669 ZEMUIŠ^E, 2.500 m^ zo gradi^jo monjše h^ (gospodorsko bivalni (^ekfs pridobljenim gradbenim dovoljenjem, mod Novo Cerkvfio in Dobmo, elektriko, vodo M porceli, prodom. Telefon 031 3mi6. 4786 KUPIM VIKEND hi» oli zidoi^iio, v okolici Celjo, kupim. Plodio; gotovino. TeMon 031 400^73. 4378 H ISO, v Cdiu zakoüco oli kmeti jo« kupim. Nudim pošteno plotilo. takoj, brn po-ST0dnika.Td)ßfon{)4UOl-555. n PRODAM NA novo odapfirono stonovanje v Nozor-joh, velikost 76 m^, prodorno. Telefon 051640056. 4668 OPREMLJENO stonovonje, 81 m^ vkrano-ww ulici, v blizini 4. osnovne sale,, prodam. Telefon D41 76M66, po 16. Star6]8« meščansko stanovanj« v Celju - center, velikost 120 priključki plin, uTV, potrebno obnove, cena 1.200 EUR/n^. prodam. IVlakamltijM. d.o.o. Info 051/305-432 COJi Skalno klel. Stonovonje, 34 m', v vKstonovon^' bili, monsanlo, 2. nadstropje, rtfiovHarto, moaiost lakojsn|e vselitve, prodom zd 34.990 (UR. Somo mni. Telefon 04Uaft^97. 4971 ENOSOBNO skinovonie, 32,50 m^ v c«tru (eijo, storo 22 let, nadstropje 3/3, centralno, prodam. Telefon 041 925-025. 4872 QUE, Otok, Tnibofjen. Dmobno slonovo' nje, veliko 54,21 m', prodom za 69.000 EU8. Telefon 051 305^32. n IHrdaor: Srečko^ Podjeijeopr3vl}a^sopisno>za]o2niiko. radijsko in agen* cijsko-iržAo dejavnost ?4»lov: Predemovd 19.3000 Cd)e. telefon (03) 422S190, {ix: (03) S441032, Novi tednik izhaja vsak rorekin petek, cena (orkovega izvoda je O.Sl EUR petkovega pa EUR. Täjnicaj l^a Podpečan Veler. NaroäuQe: Majda Klanšek. Mesečna narot^una je 7.90 BJR. Za tujino je letna naro&iina 1S9,60 EUR. številka cransakcijsk^ ra^ čuna: 06000 002678U20. Kenaiočenih rokopisov in foto- grafij ne vračaau>. Tisk: Delo. d.d., Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor Ivo Omw. Novi tednik sodi med proiz^e. za katere $e plačuje 8,5% davek na dodano vrednosi. NOVI mjnn Odgovorna urednica: Tatjana Cvirri Namestnica odg. ur.: Ivana StamefčiC RačunainiŠkJ prelom: Igor šarlah, Andreja Ulakar C^lllunan|e: www.minjadeivign.com E*maii uredništva: tednik® nt-n:.si E-maii lebniCoega uredništva: iehnika.tednik@>ni*rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Simona ßrglez Uränica inform ali voega programa: Janja [ntihar E-maii: radio^nt-rc-seno, slona, 12EUR/l(g, prodom. Stanko Veber, Golicijo 66, Žalec 4909 BEL krompir za ozimnico prodam. Telefon (03)838-5054. p KAKOVOSTNO b^^ietor modrofronb' njo in žometno unino prodam. Možnost dostave. Telefon041 476-176. p 8EI0 )n rde» grozdje ter jabolka, no Bize))-skem, prodam. Možnost dostave. Tele-fon041 690-309,(07)4951-478. p KUPIM JABOLKA, store sorte, corievic, krivopeceli, bobcvei, pogonr, zlgto pramena itd., obrono, kupim, fosne«, pmlom. Telefon 041 592-B51. 4863 DVE staklenki po 251, pleteni in sadno zgonie, prodom. Telefon 041 243-736. 4913 STEDIÜIIIC fmncDsko poste(o, kuppersbuscb, kuhinjo, zomrzovakio skrinjo, 2101, prolili stroj, ovtomobilsko prikolico, prodom. Telefon 040 869-481. Patnje ovi SfitvB posknnnp ü£i nm tod» lavce a dsto V kDflwmA NoihBpunD 6 hoiir iriuiJ villi, mpiA eab. MoSnosf hcnwi» oputfM.I'HKH omfaWBidl wdflB Moiftvt. Infomaote od porađaš do pitki, JiUuu. 10.0. MKlb0(ska LM.Wfi Celil. PLESKASJA in pomožnega de lovca takoj zopoilim. Predvideno ploćiio 5 do 6 EUR. Gradbeništvo »HiŠko«, Franc Kojzek, s. p., 5p. Ponkvica 22 0, 3231 Grobelno, telefon 031 409-846. tsoa ZAPOSLIMO sodelavce za izvcionje fff-sod, soboslikarje. KI pogoj izobroz-bo pleskarjo, loftko ste tudi priučeni. Ponuiamo dobro in redno plačilo. Ktiiite samo resni interesenti. Kon* toktno osebo g. Franc, telefonsko številko je 04) 632-210. francJus,^. p., Cesto no Ostrožno 4 a, 30Q0 Celje. 4456 491 s KUPIM CIMERMANKO, soblio, bojonet, medolio, razglednico, fofogiüfijo, sliko in kovanec kupim. TdeFon 031 809^43. 4ad9 Pizierija Bonita v Žalcu zaposli kuharj»ico in osebo la raivaianjo hrano» DeJovni^jecIvoIzmenski. Mo žncist zaposlitve za nedoločen tas z rednim plaćalom. Deb v prijetnem delovnem oKolju in sproženem KoteMrvu. Prošnje pošljite r^ naslov: SPD d.o.o., Podlog 59. 3311 Šempeter. Informacije na tel. št.: 051 630-925 Restavracije in pizzerija v i^lkem razpisuje prosti delovni masti 1-krat pfcopoh in Icnliar / kuharica Pisne prijave sprejemamo do 3. tO. 2008 ns naslov; Pizzerijd Špica. Jo2e Sader s p.. Trg svobode 7.3270 Ulko Dodatne informacije na št: 041 682-692 TlRAf EVTSKO refleksni masožni studio nudi storitve terapevtske, refleksne, nfr noenergifske, svedske mosoze... Izbotj-sali sr boste psihično, fizično in energijsko foven teleso, odpravili težove hrbtenice, utrujenost, menstruolne teiove, pri-tnk in drugo. Prisrčno vobljene tudi nosečnice z boleonomi v križu in vsi, ki bi želeli sprostitve pc napornem delovni ku.NoroGbpo1e{efonu(03] 5411-164, 031 664027 TeropevtskoreReksni masožni studio, Nataša Polonca Vrečko, s. p.,pQhorskoulical3o,Ceft& n ODKUP HRASTO« HLODOVINE PLAäm PO DOGOVORU GSIM: 041 420-111 AIDA, d.o.a., VRAI^SKO zaposlimo: GRADBENEGA TSHNIKAAU IMZENIRJA A6M NEMECdo.».. SEDRAŽ 3,3270 LAŠKO TEL 03 66 48 Mf. 6SM: 041625 913 H!TRO NAROČITE Isltreni fantje iićejo preprosta, zvo-8(6 dehieU. Urvogo jih je, zato punce. pozabite na rszcćarenlatefjiTi brez stroskov spoznajte. Tel.: 03/57 26 319, gsm: 031/836 378. iMptfd ORinik, Lf. Oetoiff vh BS. Pekoli ŠNITNA posredovalnico Zouponie, ki je upon|e v ljubezen v preteklem tetu povrnilo već kot 35.000 nebom, posreduje zo vso storostno obdobja, brez-plocno za ženske do 46 lel. Telefon (D3) 5726-319,031 505-495. Leopold Ore-sniks. p., Doisn|o vas 85, Prebold, n 37-letna, poleno, vitko zen^ bese preselilo k moškemu, tudr no deželo. I mej do 53 lel. Resno zvezo. Telefon 04) 248-647, Agenciio Alan. 4866 30.000 posredovanj, 11.000 novih poznanstav ja bilo v prataKlem lelu Bk'anianlh znalo pomočlo. Letos kaže. da jih bo še več. Žanlina posredovalnica za vsa ganaraciie Zaupanje» Do^nia vas 65. Praboti. 03/&7 26 31», 031 505 495. 031 636 379 UGl£MI, 4(Jetni poskivnež, Celjan, zdi prijateljico a^ momko do 48 let. Resno zveza. T^fon 041 24^47, Agenc'io Alan. 4666 6446)00, unjeno, s svojim stanovanjem, išče dobrega s hKo. do mu pomogo na vrtu. Telefon 04Q 876^63. »u» NOVI TEDNIK Dvakrat na teden« ob toHcih in petkih« sanimivo branje o življenju In delu na območju 33 občin na Celjskem. Poštns dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova Izdaja Novega tednika € 0,81 petkova pa € 1>25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 7,90 kar pomeni, cda prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatoi popusti; 5% pri plačilu za eno leto, 3«5% pri plačilu za pol leta.. 2% pri plačilu za tri mcscce. Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki Imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov« do ene čestftike na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. m ^ i prHogo TV-OKNOI ^ ^ ^ ■ ■ Vsak |Mt*k 43 bannuh strmi tsSeviriieksgi spwsda in ziBiwwwoiÜ it svsta gtssb» in zslMnis. I Wil^Q Prešernova 19 ill 30l>0 Celje NAROCILNICA Ima in priimelc Kraj: Ulica: Oatum rojstva: NflpreUlcfH) osročam Ndi^ lednili za najm«t^ 6 r?Msac«v podpiK NT&RC bopAdaikf up«»rabljaluamoQiRbenAn)frnj&kcslii2be Nove^ teiinika ic 77 - 30. september 2008 m 22 iporza dela NOVI TEDNIK Prosta delovna mesta objavtjamo po podatkih ZavO' da RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuš^amo pogoje, kf jih postavljajo delodajalci (delo za določen Čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatkf so dostopni: • na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda; • na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http://www.e ss .gov.si; ' ph delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogo^. UECEUE OSNOVNOŠOLSKA C0BRA26A MOHTAŽEH. M/2; OaO V OEIAVNICI, V8fiAl)KiA ^AVBNEGA PfM^A. DEIO NA TIKNU; Hm IG&N ČAS. D.KLZOOS: lU. VCRAONJA STA^Nf^ 6A m^K UUANA £UK S^IKAISKA UUCA R3DOOCEU( VQZNK V DOmVI • H/l ZAFIAOI POVEČMESA {«SEGA DEIA IŠČEMO VOZNIKA frHAT. ZA DOSTA VO NA CEUSKEM POGROČA. SMO POGOOß^MI PARTNEfI PODJETJA 5ENERAL IO&STH: SYSTtHIS; DOIDÖN ČAS. B MESECEV. l.lOiDOB: EV nifVOZI flOBEfa GRUMrKS^P: 001 PRI PRISTAVI 2 C. 3253 PRISTAVA PRI h^TIMJJ VOaiK AVTOeUSA • H/h V02UA IN SKRB ZA AVTOBUSE. OOLOČU ČAS. I5.107Q08: fZiOHIK CEUEO.O PflOUET1«QINTURiSTTČNaPO{U£TJ& AŠi(UČFVAim2L 30013 cajE OEIAW V PROIZVOMll • liUNTAŽER • MQ$KJ; UOtfTA^A SmaOVOONE OPREME, IZSQCOVAUE. KRPVUMJl VUAtEMJE. PAKIRAKJE: DOIO^ ČAS. MESECEV. 19.ia200e: HERUI, PROIZVODNJA. Tin;DVMA. STURrrVlG.aOiTnNOVEUSKA CESrA2.300QCEUE VOZNIK VlUČAfUA • U/ž PREME^ BREMENA S POMOČJO VOZIČKOV. Z VIUČAHJAM NAKIAOA AU HAZKLUM nm STÜVORfilAKA M JIH NATO NAUEAZA TD ODLOČEN fflOSTOR; OOIOČEN ČAS, 3 MESECI VUm CEUSKE MESNINE 0.0. C& UE. CESTA VTRNOVUE17.3Q0DCEUE DiUVEC BREZ POKUCA ČISTILAA U/l ČIŠČENJE f^OVNIH PftOSm ROV. ČlSČEUE GOSTINSKEGA LOKALA. 9011^ ČAS. n MESECEV. l.lOiOOS: PROJEKTMR IN^I-RING EKONOMSKO SVETOVANJE. TRGOVINA O JIO; Aä(ERäVALJLJCA H.SflOOCEUE NIŽJA POKUCNA JZOBAAZBA (DO 3 in) MOKTER SKUOI^IH HAL IN ^OROV • Wl MONTAŽA IN OEMONTAŽA SKLAOI^Ifl HAL IN ^OV. PWOČ PRt m V SKLADIŠČU; OOLDČEK ČAS. 3 Uim. 3.IQJ0II8; BIRO OGIS. POSREONllTVIL TRGOVINA. IZPOS&JAKJE. m: TtKAMES6.3221 TEHAfLS FREZA1£C REZKAL£CLH/Ž.'f£ZKAUEQBOELOVANCEV. NE DOLBČEli ČAS. IG.liliODS: VAUI, PROIZVOOKIA VAUfV iN ULiTKOV O.DJI: ŽELSAfSKA CESTA 3. 322(1 $TORE enu$iifc aflUSILfC • u/ž.' BRUŠENJE OSOEUrVANCEV NA BRUSliNPil STROJU. NEDOLOČEN ČAS. Ill0i0fl8; VAUI, PROIZVODNJA VjUJEV IN ULHKOV 0.0.0: 2ELIZARSKA CESTA 3.3220 ^RE STROJNI MEHANIK 'KONTftOLCR • M/t IZVAJA KONHIDLO f^AVIb NDSTT iN POPOLNOSTI UUTKOV. IZVAJA MATALO-GRAFUO. OPRAVUA m NA KVANTROMETBLL OPHAVUA OfU Z ULTRAZVOČNIM JU'AAATBM ODLOČEN tAS. S MESECEV. 6.10,200G: KOVIS-UVAflNA nOIZVOCMlA. TRGOVINA IN STQRITW 0.0.0; ŽELEZARSKA CESTA 3.3220 ŠTORE VOZNIK VOZNIK KOMSUA • M/2: DOSTAVA \H NABAVA MATERIALA PO SLOVENUI. AVSTRUI. ITALJJI IN NEMČU: OOLO^ ČAS. & MESECEV. 4.lQiOD8; GOMIK SERVIS. PRODAJA O.aO: KLEPOVA UUCA 38.2250™ SREDNJA POKUCNA ßOSRAZfiA VkJČARtST H/i RAZNA TRANSPORTNA OELA Z Vll^iuai, NAtAGAUe m RAZIAGAMJE PRO^ ZVODOV TER EMBjUAŽE ROCNO in S POMOČJO n LJČAUA,UREJAWESiaAD[§ČATERQSTALAGELA PO NAVOOIÜH NAOREJENEfiA.' ODLOČEN ČAS, 6 MESECEV, imm ADEC£0 H.^' KAISDVSKO SmVAUE. 0.a0. PODf^^lCA CEL^ ULJCA xiv.0ivzueb.3d00ceue srednja strokovna au splošna izobrazba POMOČNIK V AOMIIOSniAOJI M/2: POMOČ V ADMINISTRACUl, UREJAUE nOATKOV TER AR m KtMUNlCIRAKJE Z STRANKAMI VODENJE EVIDENC TER OSTAU PISARUäU DELA: DOLOČEN ČAS. G UE^. 11.102008: ADEna H.R; KADRO VSKO SVETOVANiE. aOO. POORU^NICA tSUL UUCA»V.O(VIZUE6.3(IOOCEUE natakar NATAKim • H/Ž; TDČEUE NEALXOHOLNIH IN ALKOHOLNIH PUAt PREVZEM IN PROOAJA BIAGA. STREŽBAHRANLS016 ZAUREJENOST IN ČISTOČO OaUVNIH SREDSTEV TER PROSTOROV; OOlOČEN ČAS. 12 MESECEV. ll.lOiOU: PCNARANČA €0* STtNSrva TliRiZEM 0j).0; MARIBORSKA CESTA m.300QCEUE mesaa POMOŽNA OCLA V PREDELAVI MESA • M/l POMO ŽNA DEIA VPRIPHAV1 IN PflEDEUVl MESAZA ME SNE IZĐELiZ. IZCEUVA PQ NAROČILU: D0U)CEN ČAS. 3 MESECE. IZlOiOOB; ODAS PODJETJA ZA PREDELAVO IN PROOAJOMESNIHIZDOKOV. U-tk CELJE.UVA7F.300(ICEUE paodajalfc PRODAJALK* M/Ž: SKFS ZA ÜRÜENOSTPRCOA;' NIH POLJC, SVETOVALE STRAMUMDOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 1.10JOQB: ENGRDTOŠ ao.; TUŠ MARKn CEUE NOVA VAS. ULICA MESTA SPEVEN-BRUCH II. 300QCEUE PRODAJALK • M/Ž.' PROOAJA BLAGA V TEHNIČNI TRGOVINI. NEDUJIČEN ČAS. 23.lOil]OS: INPOS. TEHNIČNA TTtGflVINA NA 0EBE11] IN DROBNO. D.aO: CEUE. »IKARNIŠKA CESTA Z. 3000 CaJE PROOUALE • SVETOVALK • OaOVNO MESTO ^ • H/l PREVZEM BIAGA. NEPOSREDNA PRC^ GAJA fN SVETDVAUE KUFOI. ODfREMA SLAfiA: OOLOČEN ČAS. n MESECEV. 3.10 JB08: MAVRICA. TRGOVSKO Z BMiVAMI IN LAKI. D.aO: SIAMMKARSKA ISTA 1. ^Z3D DOMŽALE PROĐJUALK • M/l PRODAJA M PREVZEM BLA GA. OELD NA BLAGAJNI. OOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 1.10^006; EMONA OBALA m.: ÜMHA OBAU D.aO; PE PROOAJAINA DiRENDAJ • NAKUPOVAL* NO SREOIŠ0 CrrrCENTER IBJE. MARIBORSKA nODAJALK hVt PRODAJA « PREVZEM BLA' GA. m NA BIAGAJM. OOlOČEN ČAS. 3 MESECE. 110.2008: EMONA OBALA m.; EMONA tCALA m-. PE PRODAJALNA DIRENDAJ • NAKUPOVALNO SREDIŠČE CrrrtENTER CaJE. MAfflBORSKA CESTA IDO, SOmCELJf PRODAJALK PREPROG iN TALNIH OBLOG • ESJIV. NO MESP)VCtLJOM/2;l«ODAlAINSVET(IVA-UREJANJE BLAGA iN PRDOUMJiE. DOLOČEN ČA2. 12 MESECEV, imm CREATINA. MEI^ NAROONA TRSOV»A DWŽBA DJ): UUBUANA. ŠMARTINSKA CESTA 162, lOflO UUBUANA TRGOVEC ZAČETNIK • H/h PflOOAJA NjU(JTA, MINOIALOV, UR. BrŽUOETERUE: OOLOČ»! ČAS. 12 MESKEV.26.I[k200B;A0AMAS. MITJA inOVČ. IP: ŠLANNOV TR6 32.3310 ŽALEC TRGDVKA V POSLOVNI ENOTI UVA • M/i OELO V TRGDS1NIZ &VILJ. POMOČ V KUHINJI, RAZDEUE VANJE PRIPRAVUENIH ffiROKm. OEU) V BIA-GAJNL IZMENS VAUUCA2.300QCa^ tbgo vinski posiovodja POWDOJA . Wl POSLOVODJA TRGOVINE S PRODAJO REZERVNIH E^ ZA TOVORNA VOZILA IN AVTOBUSE • ZAVORNI SISTEM. RLTHl IN VSA BRLfGA POTROŠNA ROBA. PRODAJA V TRGOVINI ZBIRANJE NAROČIL IZDAJA PONUOB TER NARiV ČIL; ODLOČEN ČAS. 3 MESB^ 4.1SiD0a.' GOHIK SERVIS, raODAJA D.O.O; KliPOVA UUCA 3a 2250 PTUJ POSLOVODJA • M/2; ORGANIZIRA IN VCSIPOHK DELA V PRDOAJAINI, SKRB) ZA ZAKMfTOSI POStOVAMM. NAROČA. PREVZEMA IN PRDDiUA BLAGO; DOLOČEN ČAS. 1 MESECE. l.iaZOU: EMONA OBALA Đ.Di); EMDNA OBALA (LOA PE PRLHIAJALNA DIRENDAJ NAKUPOVAINO SREDIŠČE Cmm CELJE. MARIBORSKA CESTA 100. 300DCEUE tikstiino kemuskiTĐ1HIK KEMIČNO ČIŠČENJE • M/t I^IČNO ČIŠČENJE IN PRANJE TEKSnUJ m TEKSTILNIH {ZDELKOV. doLOČEN ČAS. B ME^. ^^t2m: MÜLTTTHADE STDRmiE KEMIČNEGA ČIŠČENJA. D.aO: CEUE. GUBČEVA UUCA 13D0fl QUE turistični tehnik RECEPTOR - M/t DEiO RECEPTORJA - THEf» NISTA, KOORDINIRANJE TEH ORGANIZIRAIUE OEl Z ZUNAHUMI IN OCMA&MI IZVAJALO PRI OPRAVLJANJU SPLOŠNIH PDSLOV. ^^EKJE RA ZNIH EVSENC, PRIPRAVA PDDATKDV TER OSTALA OELA PO NALOGU NADREJENEGA.' DOUĆEN ČAS. 6 MESECEV. 11.10.2008.' AOECCO H.R KADROVSKO SVETOVANJE. 0.0.0. PODRUŽNICA OÜE. ULJCA XIV.DIVIZUE6.3D00CEUE ifsarski tehnik SPLOŠNI MIZAR (M/Ž i • M/t ^Ul^A MIZAR SKA OELA VMIZARSKIMUVNIC. RAZNADELANA STROJIH. KOT SO ŽAGANJE VRTAILIE. SSTAVLJA-NJE. RAZRE MATERüUA TER OSTALA MIZARSKA 0ELA.'0010&I ČAS. 6 IfiSECEV. 110^008: ADE (tO HJ^: KADROVSKO SVETOVANIE. D.Q.O.P0ORU-ŽNICACEUE UUCA^av. OfVIZUE 8,30(H) CEL^ gradbeht tehnik SKLAOIŠČNIKM/t IZVAJANJE NASA\^ VODENJE SKLAOIŠČA. IZDAJA POTNIH NjUDGOV. IZDAJA IN PREVZEM DROBNEGA INVENTARJA. DELOVNIH PRIPRAV. KOMPRESOR^. PNEVMATSKIH OfiOOÜ IN ČRPALK VLffiENJE EVIDENC. HRAN9Ä IN ARHIVIRANJE KNJIGOVODSKIH USTIN. OAUGA OEU PO NALOGAH IN ZADOLŽITVAH NAORUEN^GA: DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. l.lOiOOB.' VOOOVOO KANALIZAOIA JAVNO PODJETJE D.O.D: LAVA 2 A.3OS0CQJE ekonomskitehnik RAČUNOVnUA hVt SAMOSTOJNO ZNANJE RAČUNOV. STORITEV. NEODLOČEN ČAS, 7.10.2008; RAMtC L0&ST1KA. TRANSPORT. TRGOVINA, POSLOVNE STORITVE 0J3.0; CANKA/UEVA UUCA I 3000ceue PROMETNIK^ISPONENT • H/l PISARNIŠKO OEO. ViBiTiIbKonlkoU jasno, kJikovsekoS^ke urinega mebanizma sestavijo skupaj? Ste vedoo ui^ball. kaiera Hftavlna narali dober kruh? Ali pa le (tones ne veste, kako nastane papir? Novi (ednik >d Radio CeJje vam 2daj pODujata odgovore na vala vprašanja is pogled v Qa5(aoek vsak KTRIČNEGA OMREŽJA. DXOČEN ČAS. 3 MESECE IN^AUCUE JAN5Č JANEZ JANČIČ S.P:VRHNAOLA$UMa.32}{)LA^O SREDNJA POKilCMA [ZOBRAZBA POSIUŽEVAIE STROJA II M/l POSLUŽEV/ULIE STROJA ZA Bf^NJE PLASTIKE, KONTROLA DELOVANJA STROJA. PAKIRANJE IZDEU(OV, ROČNA OOOEUVA' OOU)ČEN ČAS, 12 MESECEV. 11.1L2008; SECA PLAST PRCHZVODNJA IN TB60W NA. 0.0.0: POOSMIHR 1,3270 LA^ TORAVSTVENI TEHNIK ZDRAVIMI T5INH( • }/l/h IZVAJARIE NEGE BOLNIKA. OOLOČEN ČAS, 10 MESECEV. 11.10.20C8; TRERMANA 0.0: OflUŽBA 0(»REGA POČUTJA. ZORAV1LiSXACESTA«.327DU^O UNIN^ZITETNJ DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA VDOJA KAKOVOSTI M/t ORGAN IZiRAKJE. VAJAM IN IZBOUiEVANJE SISTEMA VODENJA KAKOVOSTI. VODEIUE POSLOVNIH PROCESOV, OR&ANIZACUA IZOBRAŽEVANJA S POQRt£iA KAKOVOST). IZDELAVA ANALIZ IN POROČIL TER PODROČJE UPRAVUANJA S ČUJVE^I VIRL NEDOLOČEN ČAS. S.lOJDOB; EHO ELEKTRIKA. HLAOILNI^TVa OGREVANJE aOJ3: GREZNO 7 K 327QLA^K0 ^BBri hfci, Mto MSiim Ijmifluniig w iti ^ « radio csije Pd»e II I|*K MW, Minwi 19, soee C* I fioie IW f dbii^ universtetni diplomirani inženir računalništva in informatike PROGflMIER • H/h »iOBRAMIRAKJE. RA2V1U m VZORŽEVAfiiE 09ST0.^ÖN IN NDVIH RAČU* NALJ4IŠKIf{ APUKACU. RAZVOJ IN VZDRŽEVAUE SPLETNIH STRANL RAZVOJ NOVIH RE^ V OKVIRO DfHJŽBE IN DRLI6A DELA NA PQOf«)ČJU IT; NEDOLOČEN ČAS, S.lOiOBB; EHO ELEKTRIKA. tlLAOILNI^O. OGREVAUE O.aO; BREZNO 7 A. 3270 LAŠKO umiverzlteni dipiomirani ekonomist KOHERCIAUST M/2: PRIPRAVA IN IZVAJANJE OPERATTVNIH PLANOV TRŽNIH AKTIVNOSTI. DOGOVAAJARjE. PRELAGANJE IN IZVAJANJE VSEBINSKIH IN CENOVNIH PDCODBENIK ODNI^ SOV S POSLOVNIMI PARTNERJI; NEIRLDCEN CA5. 11.10.2008: THERMANA 0.0: DRUŽBA DOBBEGA POČUTJA, Z0RAV1U$KACESTA4.327D LAŠKO DOKTOR DEMTAINE MEOiONE Z080BAAVNIK • Wh OaO ZOBOZDRAVNIKA V AMBUIANH ZA OORASIE. NEDOLOČEN l.lOJOOB: ZDRAVSTVENI OOM RAOEČE. UUCA Df e. 1433 RAOEČE ueiHiozmjt ~ NIŽJA POKUCNA IZOBRAZBA {003L£T) BLAGAJNIK • M/t VR^TEV DONEGA GOTOm SKEGA iNKASA IN POSLOVANJE Z DSTAUMIPLA ČimiMI SREDSTVI NA 8LA&UNI ^ DOLOČEN ČAS. I MESECE. 1.llli0118: ENGROTUŠ DX;T)JŠ SUHR MJUWETMOSRJI NA TRSU 63.3330 MOZIRJE SKLADI^IK V POSLOVALJIIQ • H/l DNEVNI PREVZDi BUL6A V POSLOVALMCE .. DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. I.IDiOOS: ENGROTUŠ D.D.: mi SUPERMARKET MOZIRJE. NA TRGU S3. 3330MQZiflJE UE SLOVMSKE KOlUICi OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA VARNOSTNIK • NTHTVEHT M/t INTEHVDCJA. 06HD0I OBJEKTOV. NEDOLOČEN ČAS. 2.10^ HWA4ANG VARNOSTNI INŽENIRING IN VARDVA-tJE DJi.0. CESTA NA ROGLO 11/J. ZREČE. CESTA NAflOGlD 11J.S2HZR^ POMOČ V VULJOmiZERSn DELAVNta • M/t HON' TAŽA IN OEMONTAŽA PNEVMATIK V POSLOVNI ENOTI V SLOV. KONJICAH, UFTOVSKA 34H. SLOV. KONJICE: OOLOČEN ČAS. 2 MESECA. B.10.2GD8; VUUANIZERSTVO VULKO 60RAN ORAČA S.P: LEVSTIKOVA ULJCA 3 A 3250 ROSAŠKASUTVIA DELAVEC 8REZ POKUCA ČISTTIEC M/t ČtSČOUE POSLOVNIH PROSTOROV V UNHffi ZREä. OOLO^ ČAS. 12 IfiSECEV. \mm: HERNJUJS noFEstoNAuto bituui 0.0.0: KOPALIŠKA CESTA 2.3320 VELEUE MONTER* M/t MONTAZANIKKANALOV. DOLOČfN ČAS. 3 MESECE. 1102008: KORAL TRGOVSKO W STORTTVENO PODJETJE 0.0.0: STARI TRG IS. 3210 SLOVENSKE KDUICE OBUKOVAUC KOVIN OBUKOVAIEC KO^^N • H/h ZAKTEVNEJ^ SSTA* VAZVAiUENCEV IN SESTAVA KONČNEGA MLKA. NBMLOČEN ČAS. 3.1 UDOS; BARANT SHOP PODJETJE ZA TRGOVINO NA DEBELO iN DROBNO. 0.0 0. JERNEJ 40. LOČE PRI POLIČANjU^. SVETI JERNEJ 4a321SLOÖ STROJNI MEHANIK KUUČAVNIČAR • M/t VARJEtUE. VRTAKJE. BRL^ ^NJE. aSTAVA ELEMENTOV: NEODIOČEN ČAS. 19.10^008; GARANT SHOP POOJET^ ZA TRfiOW NO NAOEBaO IN DROBNO, aOX. JERNEJ 40 LDÖ PRI POUČANM SVETI JERNEJ 40.3215 U)ČE POMOŽNI KOMUNALNI DELAVEC Ö^ÖNJE POKOPAUSČA • H/l ČIŠČENJE POKO PAUSČA. KOPANJE JAM. SOOELDVANJE PRI PO KOPIH. OSTALA PREPROSTA KOMUNALNA DELA NEDOLOČEN ČAS. 4.10m KOMUNALA VTTAME. JAVNO ?mnx D.0.0.'. GRAJSKI TRG 6, 3205 VTTAN^ SREDNJA POKUCNA IZOBRAZBA M^SKA OBKLAVA PROIZVDDOVM/t MEHANSKA [SDEUVA PROIZVODOV. REZKANJE PROIZVODOV. tZDElAVA NAVOJEV NA STEBLA KONČNKOV ^ DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV. 1.10 J008; MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO POOJET^ O.aO; STRANKA BS. 3206 STBAWCE OELA NA AStSfTER SHSKALNIUH • M/t OELA NA EKSCENTER STISKAUIICAH. {SREZDVAKJE. PREBUANJE KAUBfllRAKlE ODLOČEN ČAS. 6 ttiSB:EV, 8.102006: MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO uvoao podaje D.O.O: STRANICE 56. 3206 STRANKE KUHAR KUHAR • M/t PRIPRAVA J£OI PO NAJfOÖLlL NE ODLOi^ CAS, 110 JD08: GOSTIŠČE UUPI VLADO UUPI S.P: Z^ 36.3210 SLOVDISKE KONJICE KUHAR. PIZZO P6( • M/t iZDEtAV PCZ IN DRUGE HITRE HHANE. DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 7.10.^ VaGOST PROIZVOOHIA. TRGOVINA S^ITVE 0.0.0:VRBJE85G.3310ŽALEC NATAKAR NATAKAR • H/l STREŽBA HRANE IN PUAČl NE ODLOČEN ČAS. 7.10^008: VEL60ST PROIZVODNJA. TRGOVINA, STORITVE D.OEt: VRUE 86 6. 3310 ŽALEC UNIVERZfTETNI DIPIOMIRANI INŽENIR GRADBENIŠTVA KOMERDALJST • KALXUJINT • H/l IZOEUVA GRADBENIH KALKULACU. I^LOÖN ČAS. 2.IOiOS8: KfiNGRAD GRADBENO, OBRTNO. INSTA UCUSKO n PROIZVODNO PODJETJE 0.D: TOVMV NISKA CESTA3.32IS SLOVENSKE KONJICE UNIVERZITETNI DIPIOMIRANI INŽENIR ELEKTROTEHNIKE VODJA PRDOAJND TRŽNEGA PODROČJA • M/t NAČRTOVAMJE. ORGANIZHIAHJE. VODENJE IN NADZIRAUE PRODAJNO TRŽNEOA PODROČJA {OBLJKOVAilE KRATKOROČNIH, SR^EROČNiH )N DOLGOROČNIH PLANOV PODAJA NADZIRA NJEUSUAJEN0ST1 PDSLOVAfilAS DLJI DRUŽBE), VODENJE TRŽNiK AKTIVNOST] DRUŽBE IPROMOC^ JA PRD»}AMA POSLOVANJA TER VZDRŽEVANJE KOMEROALNIR DONDSDV. PLANIRAfilE STRATEGA JE PDROAJEIN NABAVE RAZISKOVANJE PORDA> NEGA IN NJUA\nEGA TRGA. POTEKANJE NAR[^ ČILO. CEN IN SKLEPANJE POGODB). SOOaOVAMJE V RAZVD.A; SISTEMA KJUCOVOSTI V I^OCESU SODELOVANJA' NEDOUH^N ČAS. I0.10.20QB: a. PRO KRIŽNiČ TRGDV1NAPR0IZVD0NJA MONTAŽA DJ}.0:ZEČE 25.3210 SLOVENSKE KONJICE UE SeiiTJUB RHI CELJu" ELEKTRIKAR ENERGEHK STROJNIK KOTU • M/t* UPflAVUANJE VfiOČE- VODNEGA KOTU OOLDČ» ČAS. I MESECEV. 16.ia?0QB: BOHDR ŽAGA IN FURNIRNK:A UA ŠENTJUR. CESTA LEONA OOBROTINŠKA i 3230 ŠENTJUR PRODAJ AlfC SCLADlSaiK GOTOVIH IZOaKOV • M/Z: PREVZE* MjUUE. EVIDENTIRANJE SKLADIŠČE IN IZDA JA BLAGA; DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. l.lOiOOB.' ALPOS INOUSTRUA KOVINSKIH IZOUXOV IN OPREME. DJ): CESTA LEDNA DOBROTIN^ 2. 3230^Jlffl PRKJAJAlfC • SVETÜVALEC • H/h PRODAJA IN SVETOVANJE STRANKAM V TR^NL OOUlČEN ČAS. 6 ME^, 1.10 J008; EDICOMIZV024IVDZ. TRGOVINA iN STORITVE 0.0.0. ^NTJUR. PRilAT£. UEVAOUCA12.3230^jyR elektrotehnik energetik aEKTROTBMIK • ENERGETIK • H/l VOOOUE OELOVNIH SKUPIN, NADZOR IN VDDEUE ELEKTRE NER^KIH OBRATOV, MONTAŽA IN VZORŽEVA* üiE ELEKTROENERGETSKIH NAPRAV: OOUIČEN ČAS. 8 MESECEM IB.IfliOOS; BOHOR ŽAGA IN FliRNrRNO O.OA ^NTJUR. CESTA lEONA Dl> elektroternlk ASISTENT V NAGAV1 • H/l OBDELAVA mm DOKUMENTACUE (DOBAVNICE, NAROČILA). NARO ČU) BLAGA, KCMTAKTIRAIUI KONTA)aiBAMJE Z ooBAvnaji in kupo {DOHa. vim). m TROLA DOBAVNIH ROKOV. DBVE^ČAf» KUPCEV O DOBAVNIH ROK»DOÜI&N ČAS. 3 MESECE. 4.10.2008: FTA PODJETJE ZA PflOfZVOOUO. TRŽE* KJl TRGOVINO IN DRUGE STORITVE 0.0.0: CESTA LEONA DOBROTTNŠKA 21A 3230 ^M komerciaust TERENCI ZASTOPNIK ZA ZEUŠČNOffiGOVALNE IZOOKE H/t TERENSKA PRODAJA fflJSČNO- ncgovjunih mm. oao poteka na tere nu po gospodinjstvih, kjer se vrä sama PREOSTAVT^ IN SVETOVANJE: N£ĐOLO^ ČAS. 18.10.2008; MINO TRADE TRGOVINA IN ZASTOP STVO, Di]i). UUBÜANA. TRŽA^ CESTA 42, 100Q UUBUANA višja strokovno izobrazba KOManSAUST I . H/h PRODAJA FURNIRJA M ROBNIK TRAKOV. ODLOČEN ČAS. 3 MESECE. 12.10.200B; ACER RJflNiRNICA. SPAJALNICA HiR-NIRJA tN TRGOVINA D.aO; CESTA LEONA ODBRO-T1N$KA9.3230ŠENTJUfl ekonomist za anauze in planiranje PR00A;NI REFERENT • H/h PRIPRAVA DOKU' MENTOV ZA DOPREMO BLAGA. FAKTURIRAKJE KOMUNICIRANJE S STRANKAMI. IZDELAVA KAL» KUUCU DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV. 4.10^008; KEMOPIAST^KOVSKD IN PROIZVODNO PODJETJE O.DJ}: DROfENIKOVA uuca 7.323D^ENTJUfl univerzitetni diplomirani inženir strojništva KONDSTUKTER VII H/l PRDJĐOIRAUE IN KONSTRUIRANJE RAZUČNIH fZDEU(DV. IZDEA VA KAUtULACU. SODElOVMifE PRI POSTAS^ TEH. POSTOPKOV: DOlOČEN ČAS. S MESaB, 1.IQiOO&' ALPOS ALU PROUVOOUA AUIHINJA m izoaxov in lestev, utt. cesta ledna 0CBRQnKSKAl323O§ENTjLIR univerntetni diplomirani ekonomist KMERCIAUST Vil • H/l SODELOVANJE PRI NAČR^ANJU PROQAJNE POL/TUd SKR5 ZA OBSTISČE KUPCE DOIDČEN ČAS. 12 MESECEV. !.1Di008: UPOS ALU. PROlZVDDJiJA ALUUMJA STIH IZDELKOV IN liSTEV. aO.O: CESTA LEONA DO6ROTIN$KAZ3230ŠEHTJUR raofesor razjkdne6a pouka UČITEU RAZflaiNEGA POUKA* K^ PCUČEVANJE V ODtaKU PODALJŠANEGA BIVANJA (NADOME ŠČAKff PORODNIŠKEGA DOPUSTA). ^OtB ČAS. 9 MESECEV. 4.10.2006: OSNOVA ^ SUVNtCA PRI CaJU. GDflICA PRI SUVNia 61.32S3 GORICA PRILICI doktor medicine ZDRAVNIK SPLOŠNE MEOiaNE AU DRUŽINSKE HEDfDNE Z ZAKUUČENtM ^NDARUEM V ZDRAVSTVENI POSTAJI PLANINA Pffl SEVNin • H/ h ZDRAVNIK V AMBULANTI. NEODLOČEN ČAS. 7.1 U008; ZDRAVSTVENI DOM kNTJUR. STALEDNAOGBROnNŠKA3 B. 3230 ŠENTJUR UE ŠmiARJE PBI JELŠAIT osnovnošolska izobrazba VARILEC - M/t VARJEUECO'. ARGON IN EUKTRO NAČIN, ODLOČEN ČAS. 3 MESECE 12.10.2008: SIFLEKS KADROVSKO SVETOVANJE 0.0.0; TRSKA CESTAS. 3254 PODATEK PORTIR • H/l PRINOS PRTUAGE GOSTOM. PAlt KIRANJE AVTOMOBILOV. PRIJAVA KONGRESNIH OVDRAN: DOlOČEN ČAS. 6 MESECEV. 8.10.200B: TERME DUMIA BAZENI D.D.' ZDRAVOJŠKA CESTA 24.3254POĐI^TEK äSTILXA SOBARICA • M/t Čl^E, POSPRA VUAHJE IN UREJANJE SOS IN APARTMAJEV, ME NiAVA IN EViOWTTRANJE PERILA D0U3ČEN ČAS. 8 MESECEV, B.lOiOOB: TBME OUMIA OAZENI D.D: ZDRAVIUSKA QSTA 24,3254 PODČETRTEK NATAKAR M/t STREŽBA JEDI IN PUAČ, D0U3ČEN ČAS. 12 MESECEV. 11.10^008.' PREVOZNIŠTVO IN GOSRINA PERHE MATU KRME S.P; KIDRIČEVA UUCA 60,3250 ROGASKASUTINA VULKANIZER POMOŽNA OnA • H/l P0H02NA VUUOWIZER* SKA DELA. DOlOČEN ČAS, 19.10.2006; VUU(ANI-ZERSTVO VULKO GORAN DRACA Si^ LEVSTIKOVA UUCA3A 3260 R06A^S1ATINA STHQM mehamik VniflžEVAlEC DRP • M/Ž: PRIPRAVUANJE SmiEV IN ORODIJ ZA OaO V ROČNI IN PDI. AVTOMATSKI DSNOVNI PROIZVODNJI, TEKOÖ VZDRŽEVANJE STROJEV IN ORDOU ZA RO^ IN POLAVTOMATSKO OSNOVNO PROIZVODNO, MONTAŽA IN DEUONTAŽA STROJEV IN I^OOLJ IN SOOaOVANJE PRI VEČJIH VZDRŽEVAINIH DEUH. OPRAVUANJČ mm VZDRŽEVALNIH DELiN Pffl. PRAVA TÜI POPRAVILO PRIPOMOČKOV ZA OEIO STEKiARJEV; DOLCĆEN ČAS. 3 MESECE. 4.I0.200B: STEKLARNA ROGAŠKA D.D: UUCA TALCEV 1.3ZS0 ROGAŠKA SLATINA elfktroinštalater IZVAJAMiEELiKTROlKŠtALAClJH/taEKTROIN ŠTALATtR. MOWTÜI. NEDOLOČEN ČAS. 26.10.2006; aEKTROINŠTAUCIJE POSREDNIŠTVO IGOR ŠPO m Sl 77 • 30. september 2008 NOVI TEDNIK ppnza dela - informacije 23 - UM S.P: UUCA XIV. DIWE 60.3250 fl06AS(A SUHKA ŽIVILfC PRODAJAliC MESA • M/t' PROMJA HESA, MESNIH IZDEUtOV. NABAVA. fHEVZEPA. ZARAČl^ NAVANJE TRS. BIAGA; U3L0ÖN ČAS. 4.IOiODj.' iABROS TRGOVIMA. PROIZVDQUA IN STORITVE. 0.0.0. UŽE 1/B. PQOI^T, lAä 1 6.3241 POB PIAT PLESKAR PIESUR • OARVAKJE IN BEUENJE. BBL& Čm ČAS. 6 M^EV, 11.1QJ008: thg(MXNTai TRGOVINA. PBOIZVIXWA. STORITVE. 0J3.0; PRISTAVA PRI MESDKIU 4S B. 32S3 PRIJAVA m MESTIMU sftednja pokucna izobrazba PROQAJAIK TIHNIČNE STROKE • M/t PRODAJA liflA0BiNE6A MATERIALA. TEHNlCttECA 81A6A. noäK; OOlOČEN ČAS. 3 MQfCE. ilQJOQB: JAfiROS TRBOS^NA. PflOCVOnUA IN STGRITVE. m. lA^E l/d. POOPtAT. IA§E I B. 3241 POE^ PUT kuhar KUHAR M/t'SAMOTNA PRIPRAVA JEDI. ÜRE-JANJE BIFEJSßMflE. SKLADIŠČENJE 2lVU; DOLB &N ČAS. g MESECEV. IMWi: TERME DUMIA 0.a'ZBf^VlLäKA CESTA 24.3254 PQOtaK prooajalfc PflODAJAlK 2ivil • m/t' PRODAJA TR6. BUBA. PREVZEM, aUADI^ENJE. ZAHAČJNAVMJE TRG. BU6A, ZlAGAKif NA PIXJU, DPREHUjUUE S CENMIl. DEKLARIRANJE DDiOCEN ČAS. 1.IOiQOS; JAGROS TRGDVINA. PR01ZVQOUA H STORfTVI. DJ}.D. L^E PODPLAT. LAŠČ 1 B. 3241PXaAT trgovinski poslovodja POSLOVODJA HA DDOEIXU M ■ M/t OffilANI-ZAnJA DELA NA ODDELKU tMl UROČEN ČAS, 12 MESO^. 110.2QQ8; KEROS. PROIZVODNJA CEMENTNIH IZDEIXOV LN TRGOVINA, O.aO; Mti A. 3250 ROGAŠKA SLAnNA KOMERCIAUCT KOMEROAUST • Wt SKiUiE NOVIH POSLBVHiH PARTNBUEV PO SUJVENUl IN TUJINI, DOLOČEN CAS. 6 MESECEV, 12.1D.2N6: SIRfKS KADRIH vsKO smmi aoj); TR^ C^A 5.32» poočnm ekonomski tehnik AOMNI^TIVND Oai) • U/t VOQEKJE MA> TERIALJiEGA flLKDS^tOSTVA. FAKTURIRAME. LISTINE OD PREVZEMU IN IZZiAJI BLAGA. VODENJE IN IZPfS EVIUEIU: ^ NEDIX0Č£N ČA2.3.1020S8; MAKAL DRUŽBA ZA TRGOVINO. PROiZVOtMJO IN STOROVE 0.a0: SPODUE SEČDS^ 35 A. IM RDgA^ SLATINA UeVgLHIJE ~ osnovnošolska izobrazba \iym DELAVEC • m/2.' POMI^ PRI DEUj HA lAGIZAHlDOGVmO. NEDOLOČEN ČAS. ^2.102008.' fl tfS LESKA PROIZVOOhlA TRGDS^NA IN PREVt^ 3.DM'SKAL£S9.332ßm£fUE MGNTIR JEKLENIH KDNSTflUKCU. S^TALE-h^t KANDIDAT MORA raZMATi OSNOVE MONTAŽE VE^IH KOVINSKIH K0NSTRUKVU. OBČASNO V^ ŠiNSKI DELO: ODLOČEN ČAS. 3 MESECI l.lOiOOB; JAKENSTORTTVENOPOOJn'JEO.DJ]; RJIUAN 7S. 3325§0STAM oeuvedbrez pokuca GRAD8EKJ DEUVEC M/t GRADBENA DELA • POMOČ NA GRANI^H/DELlIViSČIH. DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV 13.IOm^lNPOOJETJE ZA GRADBENI IN&NERING IN TR50VIND. 0.0.0; LOiE RIBARJAI ŠOSTAKJ. CESTA LOLE RIBARJA 13326 ŠOLANJ POMOŽNI DEIAVEC • M/t POMOČ V PflJUiiQ IN RAZVOZ KDSiL INLOČ» ČAS. 8 MESECEV. mum. RN KOM. STORITVE IN SVETOVANJ. OJUh EFtNKOVA CESTA61.3320 VUfKJE avtomehanik AVTDMEHAWK M/t OPRAVKA SERVISNA DELA VSKLAOUZOeSEGOM OaiA VSAKO POSAMEZNO VOZILO. PRI ^VISNIR DEUH OVREDNOTI STANJE VOZlU. POMARTUJIVOSn ZABEL^INADELIIVNI NALDG. PO DOGOVORU SPRUiHU RBOAMA-CUE STRANK. IPD; ODLOČEN ČAS. 12 MESECEV, IlOiOOS: AVTOCENTER MEH. SER^ IN pfttffla JA. Di}.0: KOROŠKA CESTA ? a 3320 VELENJE srednja poklicna fzobrazba serviser imm opreme • M/t ŠPORTNE OPRENTE. DOLOČBI ČAS. 3 MESECE )\mm HERVIS o.ao, KERV1S0.Di]; PE VFL£-N^ŠiUEK 112.3320 VELENJE VARNOSTNIK NA VIDEO NA020RU • M/t VAR» VANJE Ul»l IN PREMOŽENJA. NEDOLOČEN ČAS. IlOiOlM; SINTAL KOROŠKA. DRUŽBA za VARB VAfU^ POSREDNlSTVa. TR&OVINO H STBRITVE D.O.a'GLAVNI TR6 41.2360 SLOVEHJ&RASEC srednja 5tr0k0\ma au splošna izobrazba VODENJE MANJŠE SKUPINE fOSLUŽEVALCEV STROJEV IN NJU^V • hVt VOOEUE MAUSE SKUPINE OEUVCEV V PRCBZVODNJL NEDOLOČEN ČAS. M02008; fORL FliKSIBtUlO ORSANIZIRA-NJE RAZVlUNIH IDEJ. 010: PREŠERNOVA CESTA lA.332DVELnJE REFERENT ZA ZAJEMANJE PODATXOVV PROlZVO' DKJI • M/t KNJIŽENJE RAZNIH DffiUJMENTDV V PROIZVODNJI NEDOLOČEN ČAS. UUm. FORI FLEKSIBILNO ORSANIZIRANJE RAZVOJNIH lOU 0.0J); F^EŠERMIVA CESTA 1 A. 3320 VELENJE FREZER FRIZER • M/t' VSA FRIZERSKA OOA. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, mmi FRIZERSKI STUDIO BOOM. VANJA DOBNIK SP: ŠAUŠKA CESTA 19 A. 3320VELEUE prodajalec SERVISER ŠPORTIIE OPRDilE • M/t SERVIS KOLES. I^OOAJA. DOLOČEN ČAS. 3 li^ECE. 4.1DiOflB: HERVIS mc KERVIS O.aa' PE VELBUE. ŠALEK 112,3320 VRENJE trgovinski poslovodja VODJA TRSOVINE/TRGOVSKi P0TKIK • M/l' GSE* 8A NA DELOVNEM MESTU VODJA TRGOVINE BO SKRBEU ZA I»GAN(2!RAMiE iN VDKUE OEU VTRGOVfflL NABAVO MATlim POSPEŠEVAKJE PRDOAJE, TER OBISK STRANK NA TERENU: NQX} U}ČEN ČAS, UmiA TERMO SH V DJJ.O; TRS& VINA IN INŽENIRING ZA TOPLOTNO IN mm TEHNIKO, CESTA TAL£EV S. 3320 VOBilE graf»£ni omjkovauc BRj^ČH OBUKGVALEC • ^/t OBUKUJE VIZI^ ALNA SPOROČILA, DBIMIE TIPOGRAFUE IN POSEBNE TIPOGRAFSKE ZNAKE. RAZUČNE ZVRSTI NASLOVNIC. PRDMOCUSKIH TISKOVIN IN MATE RlAUnr [aOŽENKA. RAZGLEDNICA. NALEPKA, m PROOA^I KATALOG. PROSPEKT. NAVODI LA. OI^S. TRANSPARENT. ?\mi OBEŠANKA. CENIK ...] EMBALAŽE. DPAAVUA ZAfTEVNEJŠO KOREKTURO SUK IN MONTAŽO SUt DBÜKUJE IN SOOEUÜE V PRIPRAVI ZA RAZLIČNE ZVRSTI TISKA IZVAJA IN PRIPRAVI OBUKOVNE RE^ ZA KAOAUNJO AV IN TISKARSKO PflODUKCUO. OBÜKIUE OZNAČEVALNE SlSgÜ DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. llOiODB; AV STUDIO TR^NE KOMUNIKACUE O.aO: KOROŠKA CESTA S6,3320 VELEJU univeflzftetlijk diplomirani peda606 LOGOPED • DEHKT0108 SPEC. PEfl. • M/t »U ČAfUE IN IZVAJANJE IWIVIDUMNE SLUŠNE GOVORNE IN PODOBNE TERAPUE. NEOOLi^ ČAS. 4.1Q.200S; ZDRA^NI DOrmENJE, VODNIKOVA CESTA 1.3320 VELEUE doktor medipne ZDRAVNIK SPECIAUST S TEMEUNO SPEQALIZA CUO • M/t DIAGNOSTIKA. TERAPUA IN REHABIÜ TAOJA NA BOU4IŠNIČNO REHABlLJTACLtSK» NI VOJU: NEDOLOČEN ČAS. IS.10.2008; BOLNI^ICA TVOlilCA. TOPOLŠICA 61.3326T0P0LŠICA UE ŽALEC ~ osnovnošolska izobrazba SESTAVUAUC V PROiZVODUl TOPLBTMH ČRPAU(. Wl MMTAŽA TOPLOTIflH ČRPALK. NEDOLOČEN ČAS. I.1DJOOB;TERMBTEHNIKAHIA-DUil. OGREVALNI IN ENE%ET»I SISTEML DÜ.O. BRASLOVČE. ORLOVA VAS ZJ/K ORLA VAS 27 A. 33148RASLDVČt delavec brez pokuca NATAKAR • VODJA LOKALA • 4.8 EUR/H M/t' STREŽBA PUAČE IN HRANE. ODLOČEN ČAS. 6 ME^. T.lOiODS; PIZZERUA ZANZIBAR CA1E> RING, LiOUA REFAS. ^P; KALE 2.33n ŠEN^ETB VSAVINJSKIDIXWI KUHAR • M/t' PtMOČ V KUHINJI IN PRIPRAVA HRANE. OOLOČ» ČAS, B MESECEV. 7.10^8; PIZZERUA ZMZIBAR. CATERING. UOUA REFAS, S.P: KjUI 3311 ŠEMPETER VSAVINJSKI DOüNI m^ PICOPEK. KUHAR 5 EUp • M/Ž: PRIPRAVA Wmi IN PEČENJE PIC DXOČEN ČAS. B HESEIXV. mim. P(ZZETtUA ZANZIBAR. CATERING, UDLiA REPAS. S^ K^ 2.3311 ŠEMPETER VSAVUUSKiOOUNI POSLUŽEVAIK STROJA I • M/t' IZVAJA PRD^ OBOEIAVE NA STROJIH ZA ROTAOISKD LIT.S PlASTIKi IZVAJA ENOSTAVNEJŠE OIMENZUSKE MERITVE IN KWTROLO HRAPAmU PROIZVODE SORTIRA. aOä IN OZNAČI TB PRIPRAVI ZA NAOAUNJO mtm ODROMA PREVSM.' ODLOČEN ČAS. 3 MESEIS. 3.1QiOOB: tf LAST PRO> I7VOOUA IN TRCOVINA OJI.O; PETRDVČE IIS K 3301 PETROVE pomožni delavec ČlSnU(A PROSTOROV- M/t ČIŠČEIUE PROSTOROV IN OPREME.OOLOČENČAS. 12MESECEV, \mm VS SJ'. itŠČaiE OBJEKTOV iN OPREMI VODOV-NIK SILVA S,P: MATKE 38.3312 PREBOLD IZVAJALEC SUHOMONTAŽNE GRADNJE M/l' OBLAGANJE Sm IN STROPOV. ZAIOJI^NA DELA NA OBJEKÜH; ODLOČEN ČAS. 1 MESEC \\mm GR-KO MONT ZAKUUČNA GRADBENA DELA KSENJA GREŠAK KOROŠEC SP; BEVKOVA ULiaB.3310ŽAUC ŠOFERM/t RAZVOZ KROitA IN Pa^VA. DOLOČEN ČAS,6MESECEV.1.1D.200B:nUDUČPEKARNAIN TRGOVINA, DÜ.O: PONGRAC102 K 3302 GRIŽE ČISTILKA • PEKARNE. DOLOČEN ČAS, 8 MESECEV. 110.200B: PTUDUC. PEKARNAIN TRGOVINA. 0.0.0: PONGRAC 102 K 3302 GRIŽE voznlk avtomehanik VOZNIKTOVORNJAKA M/ž:VOŽNJA T0V0RNE6A VD211A V DOMAČEM iN MEDNARODNEM PROME 71. NEDOLOČEN ČAS. 4.11.2008: AVTDPREVOZNI-ŠTVO, UUBOMIR VI&NJEV1Ö S.P: BEVKOVA ULXA ia3310ŽAlfC voznik VOZNIK C IN E KATEGORUE ZA DOMAČE IN ME& NUODNE PREV02 • U/h NA RELACLIAX SLOVE-NUA- TTALitA • NEMČUA. POSEMDSTh NDVEJä KAMKtN (TAMEM). DOBRO PLAČIU) ZA VESTNO OaO: NEOOLL^N ČAS. T.lOiOOB; NJIVA TRS» VINSKO SKLADIŠČE STORITVE. ORGANIZIRANJE TRANSPORTA. 1ZV0Z • UVOZ. 0.0.0; LOŽNICA PRI ŽALCU 45,3310 ŽALEC varilec za varjenje v zaš^tmem punu VARIUC - M/l' ELEKTRO OBLOČNO VARJENJE POD ZAŠČfTNO ATMOSFERa roSLUŽEVANJEROBOTSKE CEUCE. NE00L00NČAS, 1MDJDaB;SIPSTRQJNA INDUSTRUA. 0.0: ŠEMF^ V SAV(NJSKI DOLINI. JUHARTOVA UUCA 13311 ŠEMPETER V SAVINJSKI OOUNI strojni mehanik KLIUČAVNIČAR • m/t MONTlHAME KONČNIH IZDELKOV. NASTAVUANJE MONT.UNU. NEDOLOČEN ČAS, ll.lIliOOB: SIP STROJNA fNOLfSTRUA. OH: ŠEMPETER v SAVIK}^ OQUNl. JUHARTOVA uu-CAZ 3311 ŠEMPETER V SAVIUSKIDOÜNI obukovmcc kovin OPERATER CNC STROJEV • m/t POSLLIŽEVAUE PROGRAMSKO VODENIH STRCUEV. PRIJAVA MERILNEGA IN DELOVNEGA ORODJA. NEODLOČEN ČAS. ll.lOiOOB: SIP STROJNA INDUSTRUA. O.D: ŠEMPETER V SAVINJSKI DOUNL JOKARTOVA UU CA 2.3311 äMPETER V SAViflfSKI OOUNI natakarski pomdöihk NATAKAR • M/t S^EŽSA^I IN PUAČ. NEDOLfr ČAS. B.15JI)08.'6asnŠČE KRt^IVŠEK. ANTON kropjvseksf; vransko 89.330s vransko PLESKAR učar • M/t priprava materiala za površii^ sko OBOEUVa barvanje elementov. DSEŠA nje mrna elementov; nedoločen čas, n.lOiOOB; sip strojna industrua. Di); šempeter v savifüsk! odunl juhartova ulica 2. 3311 šempeter v saviu^ dolini prodajalec PRODAJALK - M/t SKRB ZA UREJENOST PRODAJNIH POUC, SVETOVAfUE STRANKAMDOLOČEN ČAS. 3 MESECt MOiOOB: ENGROTUŠ 0.0; TUŠ SUPERMAR^ ŽALEC. ULJCA HEROJA STANETA 8.3310 ŽALEC prodajalec blagajnik - h/t: skrb za ureje» nost prodajnih pouc. vršitev klnega 60tb vinskega inkasa.. odločen čas. 3 mesece. i.iojoee; mmii dü.' tuš supermarket žalec, uuca heroja staneta b. 331d žalec prodajalec-m/t skrs za urejenost prodajnih pouc. svnovanje strankjm .. določen čas 3 mesece. l loidob: engrotuš d.oc tuš slipermarket polzela. pcr2ela ii b. 3313 polzela natakar NATAKAR • M/t STTtEŽBA PUAČ V DNEVNEM BARU . mm CAFFE NA POLZEL NEDOU)ČEN ČAS. 4.IOi8B8; iGtZ. TRGOVINA. 60STINSTVO. POSREDNIŠTVO IN STORITVE. D.0.0: DOBRLŠA VAS 73A.3301 PETROVIČ POMOČ V STRÜBI • M/Ž: STREŽRA HRANE IN PUAČE V mtm NEDOLOČEN ČAS. 3.1D.200B: A4. GOSTINSTVO, TRGOVINA STUR^ D.DJ]: BRA$L0VČE28.33I46RAS10VČE kuhar PfCt^EK • M/t PEČEiUE PIC IN POMOČ V KLIHIIÜL NOnUl^ ČAS. 11.18iD08.'ANTONZVONE^R-MAN SP. • GOSTILNE* HOmj ŠTORMAN, RIMSKA KSTA ia 3311 ŠEMPETER VSAVlUSKi DOUNI PEK ^LSKIOELAVK PEK H/tDELOVPQ(ARSKi PROIZVODNJA IZDELAVA KRUHA. PECIVA l£KSOV. NEDOLOČEN ČAS. 3.10J006; PEKARNA SLAŠČIČARNA TRGOVINA BAR. NATALUA PETERNa SJ^ HMQJARSKA CESTA a3312PREBDLO PEK M/t PEKA KRUHA IN PEm DOLOÖN ČAS. 6 MESECEV. L1B.2D0B: ?T UDUČ. PEKARNA IN TRGOVINA, m: PONGRAC 102 A. 3302 GRIŽE ekonomskj tehnik PRODAJALEC REZERVNIH OaOV - liVt PROOAJA BLAGA. KOMISIONIRANJE • PRJPRAVA RIAGA ZA VELEPRODAJO. OaO V SKlADIŠČa* NEDOLOČEN ČAS. T2.10iB8B: AC AGROGinER. D.aD;fllMSKA CESTA 104,3311 ŠEMPETER V SAVINJSU Đ0UN1 URADNIK V RAČUNOVODSTVU • M/t VOt^E MATERIAL KKIIGOVODSTVA. [URAČUNAVANJE POTNIK NALOGOV. KONTAKTmiE S STRANKAMI. VOOÜUE ES^ENC; OOLOÖN ČAS. 3 MESECI 4.1DiOOB: PRIZMA. PODJETJE ZA TRGDVHiO. PROIZVODNJO IN STORITVENI INŽENIRING, O.OJJ: LATXDVAVASB1A3312 PREBOLD stkojni tehnik t^ERATER NACNCSTRDJIKM/l MENJAVA KON- TRt^ OeOEU^VANCEV. NASTAVITVE STROJEV; DOLOČEN ČAS. 24 MESECEV. 4.10 JD08: BASTl^E DOKTOR PRIPONO TRGOVSKO PODJETJE D.Oi): LOČICA OB SAV1UI36 K 3313 POLZELA elektrikar energetik MONTER • SERVISER KlPUITNiH ČRPAU. HLA 01 JiIH IN KUMATSKIH NAMAV • U/h MONTAŽA TOPLOTNIH ČRPALK. HIASILNW IN KUMATSKIH NAPRAV: NEDOLOČEN ČAS. 1.IOJ008.' TERMtt TEHNIKA KLADILJil. OSI^ALNI IN ENERGETSKI SISTEMI, m. BRAS10V& 0RU3VA VAS 27/A. 0RLAVASZ7A3314fiRASL0VČE xomerciaust(vs§) Nj^VNO PRODAJNI REFERENT - AVt NABAVA BLAGA. f^GDAJA BLAGA, IZDEUVA PONUOB, VOOEklE SKLADIŠČNIH EVIDENC: DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 4.tQi008; PRIZMA. POO^TJE ZA TRGO VINO, PROlZVOOmO IN STORITVENI iHŽENfflING. D.O.D; LATKDVA VAS K 3312PREBOLO AOMINISTRATTVNl tehnik -SODNI ZAPISNIKAR V • 1 • M/t PISANJE PO NE* POSR^EM OIKTATU NAGLAVNIH OBRAVNAVAH NAR»IH, ZASUŠANJIK NA SEDEŽU ORGANA IN NA ZUNAUEM POSLOVAUU SOOlŠČA, SAMOSTOJNO SESTAVUANJE ZAHTEVNEJŠIH ODPISOV. SKLEPOV. ODREDB.. SAMOSTOJNA ODVILA V ZVEZI Z VJ^ENJEM HA GLAVNO OBRAVNAVO, NAROKE IN ZASUŠANJA. ODPRAVLJANJE SODNIH PISANJ IN VODENJE EVIDENC; DOLOČEN ČAS, 3 MESECE. 4.ia20l)B: DKR02N0 SODIŠČE V CEUU; OKRAJNO SODIŠČE V ŽALCU, LEVSTIKOVA UUCA 14.3310 ŽA^ inženir strojnica VOOJA PRDIZVODIÜE • M/t IŠČEMO PERSPEK» TMEGA VODJA mOiZVOOKJE [U/1] ZA NAČR> TOVAKIE RAZVOJA iN PROCVOMJE. UVEOBO STANDARDOV TER CEHTTRKATOV NA POtMGČJU TOPLOTNIH ČRPAU Z MINIMALNIMI STROŠKI iN MAKSIMALNIM UČINKOM; NEDOLOČEN ČAS. 28.1Đ.2008.' TERMO SKOP OJI.O: TRGOVINA iN INŽENIRING ZA TOPLOTNO IN HLADILNO TEHNIKO, CESTATA^ 5.3320 VELENJE diplomirani economist za računovodstvo (vs) SMOSTOJNi REFERENT V RAČUNOVODSTVU . M/t KNJIŽENJE I VODENJE SALDAKONTOV iN GLAVNE KNJiOE. KNJIŽENJE BANKE. PLAČILNI PROMET. PRIPRAVA DOKUMEMTACUEZA POTRČE ZUNANJEGA RAČUNOVODSTVA DRUGA ADMINS STRATTVNA IN l^INSKD USTREZNA DOA IN NAU36E. PRIČAKUJEMO: DOBRO RAČUNALNIŠKO ZNANJE SAMDINICUTTVNOST. NATANČNOST, POZNAVAME OSNOV RAČUN0VCK2STVA: DOLOČEN ČAS. 18 MESECEV. 12.10^: AC AGROdNTER, 0.a0: RIMSKA CSTA104,3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DIRiNI univerzitetni dlpiomiranl inženir agronomije TOIN0L06 SADJARSKE IN DREVESNIČARSKE PRO-CVOOIUE • M/t WDEUE TEHNOLOGUE. NEOO LOČEN ČAS. 16.182008; SADJARSTVO MIROSAN. OJ]:KASAZE9S.330I PETROVČE SPAROVA EIUKRATNA PONUDBA '^KO mleko ^ Ä'CENEJEI Alpsko mleko s pokrovčkom, 1.6% m,m., Ljubljanske mlekarne, 1 I «a "iieko 0S Alpsko mleko s pokrovčkom, 3.5% m.m., Ljubljanske mlekarne, 1 I redna cen d 0,89 0,77 redna cena 0,86 0,77 OftiOlHjlU Anberg tudi do 75 % Ponudba vefja od 29,9. do 6.10.2008 oz. do prodaje zalog. v$e slike so simbolne. I SPARIO] I I NTERSRARfO] SPAR SLOVENIJA d.o.o. Ljubljana, Letališka cesta 26 www.spar.si Št. 77 - 30. september 2008 m ^ z^a.iN.tAM-i^v-e-ft'i. Foto natečaj ^JEtUSL P CONOOR TRAVEL www. eo ftdor'tr avel .cor toi eg rAtAMI In FOTO z^fsm tf iglta I n I »iwd'o S koncem avgusta se je iztekel na§ razpis za sodelovanje v foionatečaju Svet je ie en. Kar je bil odziv nanj zelo dober in smo v poletnih mesecih prejeli veliko zanimivih fotografij (okrog 130), s katerimi se potegujete za eno od nagrad (več na spletni sirani www.no-yitednik.com), bomo na tej strani v prihodnjih Številkah objavili še vse tiste fotogra-fije» ki smo jih uvrstili v izbor. Zaradi tega bomo najboljše razglasili šele po koncu objave vseh izbranih fotografij, to je v začetku novembra. Vaših fotografij pa ne sprejemamo veČ. Hvala vsem za sodelovanje in spremljajte našo akcijo še napi^j. Poroka v razfićnih defih sveta. Branko Gabrovec ie fotografiral par na Japonskem. Tomaž Črmj pa v Vietnamu. Pri slednjem fai lahko sklepali, da* poroka rti vselej vesel dogodek... / Ljubezen na krilih glasbe Neka znana misel pra-vi> da smo ljudje angeli z enim krilom. Da bi lahko leteli» se moramo objeti. Mnogi vse življenje l^jo svoje drugo krilo. VeČina tistih blagoslovljenih pa izkusi. da te ljubezen najde, ko to najmanj pričakuješ. KJaro in Tomaža v glavnem nosi na svojih krilih glasba. A prvo srečanje ni imelo prav nič tovrstne romantike. Pogled, ki ga človek zadrži trenutek dlje, kot je primemo, beseda, ki morda zastane na pol poti, in prvo zadržano vabilo na kavo se je namreč zgodilo v fitnes centru. Odtlej je minilo pel let. V letošnjem poletju sta jih zavila v znamenje dveh pr- stanov in si na njih obijubila večnost. Klara prihaja iz znane glasbene družine Kink. Vsi trije otroci, poleg nje še brat Matevž in sestra Bernarda, so akademsko izobraženi glasbeniki. Tlidi Klara, ki sicer uči ^asbo v osnovni šoli, si je morda nekoč predstavljala moža vsaj z malo umetniškim poklicem, A zdaj v smehu pove, da je tehnično usmerjen Tomaž, sicer kemijski tehnolog v Cinkarni Celje, natančno tisto, kar njena umetniška duša potrebuje za ravnovesje in harmonijo v tem svetu. »Eno so prebliski, ki jih moški in ženske prinesemo vsak s svojega planeta, drugo je prilagajanje različnemu dojemanju sve- ta. In temu se v burnih trenutkih reče usklajevanje različnih mnenj,« jo dobrovoljno dopolni Tomaž. V tem je (udi čar najlepših zvez. Če je Tomaž prizemljen, realističen, v romantiki spontan in prav nič kli-šejski, je Klara tista, ki kljub umetnosti in glasbi oima prav nič proti klišejem, kot so vrtnice, svečke in romantične večerje. Od prvega zmenka ob Šmartinskem jezeru je bilo seveda obojega že veliko. Začetek resnega družinskega življenja pa si nihče od njiju ni predstavljal brez poročne zaveze. Njun najlepši dan je bil klasična prav-Ijična poroka v belem, a vendar drugačen na vsakem koraku. Ker je glasbena družina Kink tudi srce in duša enega najboljših zborov v Sloveniji - Komornega zbora Emanuel - je bila glasba tista, ki seje gostom najbolj nepozabno vtisnila. Že kar koncertno vzdušje je poleg izvirne izbire glasbe in Emanuela pričaral prof. Tone Potočnik, eden najboljših orgelskih mojstrov na Slovenskem. Potem ko je Klara uradno postala gospa Kaznožnik že sredi tedita, sta ju v cerkvi sv. Jožefa poročila družinska prijatelja dr. Ludvik Poči vas^ek in kaplan iz Šoštanja Tadej Unasi. 90 svatov sta od cerkve do gostišča Štorman s harmoniko in klarinetom pospremila Klari-na učenca Elvis in Denis Go-vedič. Štafeto pa je prevzelo štajerskih 7. Za vsa glasbena presenečenja» kulturni program in plesno koreografijo Cvetličnega valčka na tem mestu žal ni prostora. A brez dvoma sta se Klara in Tomaž na poročno potovanje proti hladni Islandiji podala s tako toplimi spomini in občutki, kol je le mogoče. SAŠKA T. OCVTRK Foto: GREGOR KATiC - m 77 - 30. september 2008