Published and distributed under permit No. 424 authorized by the Act of October 6, 1917, on file at the Poat Office of Chicago, Illinois. By order of the President, A. S. Burleson, Postmaster General. ¿st M koruti oizkus, tla bi prikazala to ko velikodušmstt, bi bil rmešen. Temu sledi obljuba, d« dobita Alzacija in Ijo-rena avtonomijo. Tako gotovo ne pojtle, iu če ne zna Nemčija glede na Alzaeijo in Loreno povtdati nič druzega, we pogajanje že naprej lahko označi za brezuspešno. Znano je, tla zahteva Francija povračilo teh dveh dežel, ki sta ji bili leta 1K71. u grabi jeni. Ali tudi človek, ki se ne bi postavil na francosko stališče, bi moral najmanj zahtevati, du odloči prebivalstvi» AI za ci je in Lorene samo o sebi in to odločevanje bi se moralo izvršiti pod tukimi pogoji, da bi prišla res volja domačega ljudstva sumegu do veljave. Iz popolnoma razumljivih razlogov se ne bi uinelo izvršiti pod vodstvom Nemčije. Vsem Al/.ačttiiom in Lorenčanom, ki st» zapustili deželo zaradi pruskega gtmpodstva, bi moralo biti omogočeno glasovanje, nasprotno pa ne bi .smeli glasovati Nemci, ki so bili nuseljeni le zaradi poprušeriju. To bi bila minimalna zahteva, ki je Nemčija že zaradi »tega ne bi smelu odbiti, ker /a stopa uačelo referenduma na drugi strani, namreč za dežele, ki jih je ugrabili Rusiji. S tem referendumom bi se pač bilo mogoče sprijazniti nt menda mu niti Kusija ne bi ugovarjala. Toda ker je načelo na vzhodu, mora biti načelu tudi iiu zapadu; tla bi si pa Nemčija prikra* jala pravila na vsukom koncu drugače, povsod pa takt», kakor bi bilo njej v korist, je almurdno. Razui.ne se, du tudi v vzhodnih deželah ne iuo-* re biti govoru o tem, da bi se referendum izvršil pod nemško upravo, iu pod nemškim vplivom. „ Nemčija zahteva, tla se ji vrnejo kolonije, ki jih je v vojni vse izgubila.Ta zahteva je v nasprotju z načeli, ki jih je zozirom iut kolonije izrekel Lloyd (»eorge. Po teh načelih, ki st» bila še natančneje «»pisana v resoluciji inetlzavezniškib socialistov, s«4 ne more niti prebivalstvo v kolonijah smatrati za čredo, ki prehaju iz rok v roke, kukor bi se sklepalo za kakšno zeleno mizo. Če pa naj ima domače ljudstvo v kolonijah kaj soodločevuti, se ne more vnaprej odločiti, tla pride meni nič tebi nit« zopet ]hm1 nemško gospedutvo. Federativna Avstrija, o kateri nuj bi mirovni «-dposlanci tudi ruzpruvljuli, je danes zastarela reč. Avstrije so se naredi naveličali v vsaki obliki, in česar sploh.ne marajo, jim ne pojtle v tek, tudi če se nekoliko posladku. Res je pač, de lahko registriramo nekoliko izpremembe tudi v tej točki. v wvoji zadnji mirovni noti je baron Burion prevzetno stal na stališču, du so notranja vprašanju stvur Avstrije same. Sedaj se že ponuja razpravljanje o teh unotranjih vprašanjih" na konferenci. Ali.to ne bo vse nič pomagalo; Avstrija se bo naposled morala sprijazniti z dejstvom, da je marsikaj, kar je smatrala za av^je notranje Ako ne znu' Nemčija o mirovnih pogojih povedati nič druzega, kakor to, kar sporoča ta brzo- jav, je treba konstatirati, da je to bore malo in tla nu noben način ne zadostuje za ureditev nove Kv-ropc in novega sveta. Veliko tega, kar zna jM»ve-dati, je nesprejemljivo uli nezadostno; skoraj šc važnejše je pa tisto,, česar ne pove . Zamenjava vlade v Nemčiji, i a katero ni nič bistvenega izpremei/jcno, ne more zadovoljiti nobenega demokratičnega človeka, .lavno mnenje v Ameriki se na primer nikdar ne bo potolažilo k tem,da bi izza vseh bojev in ¿rtev, izza vsega trpljenja in groze kajzer ostal kajzer, božansko čel-čen mali k. gospodar miljono\, s katerimi bi tudi nadalje razpolugul po svoji volji. To kajzerstvo je postalo ameriški demokraciji tako zoprno, tla ne bi mogla razumeti nobenega polovic« nskega kompromisa z njim. Ne pravimo, tla je treba za Viljema najti baš kakšno novo Sun Heleno, nikakor pa ni dvomili, tla niu privošči vse ameriško ljudstvo iz dnu src» podobno bivališče. Na vsak način pa mora Nemčija priti do prepričanja, da so gotove reči, ki se ne morejo več priznavati za njeno notranjo zadevo, ker niso vplivale le na nemško življenje, temveč so f.o izkazale kot nevarnost ¿a ves svet. In io bo Nemčija absolutno morala vpoštevati. Ostala bi pa še precejšnja vrsto vprašanj, o katerih ui v lelegrafiranib točkah nobenega spo mina, pa so vendar tako važnu, da bi iut»rala tudi Nemčija povedati svoje mnenje o njih, preden se prične pogajanje J podrobnostih. Pomen poljskega vprafanja sega daleč preko obsega poljskega naroda samega. Rešitev poljskega vprašanja je internacionalna zadeva. Kaj misli Nemčija o tem * Nemčija molči. Ali tudi tu tnolk je odgovor, tembolj ker je njeno stulišče znano po njenih prejšnjih dejanjih. Poljsko vprašanje se reši le z ze-dinjeujeiu poljskih dežel. Dober del teh dežel pa ima Prusia v posesti, ki jih je dobila po enaki krivici kakor Rtisija in Avstrija. Ali je Nemčija pripravljena vrniti Poljakom, kar je njihovo? Sodeč po njeni prejšnji politiki ne. Sedeč po njenem sedanjem molku tudi ne. Če pa misli Nemčija priti M mirovne koulVrcneo, da bi tam zavlačila takt vprašanja, dokler bi se Hindenburgu ne zdelo, da je zopet toliko okreval, da nadaljuje strategijo, je bolje, da se prej dovrši vsa strategija,, pa pride pogajanje za tem. ("V navajamo poljsko vprašanje za zgled, ni s tem rečeno, da ni še drugih vprašanj, o katerih bi tudi bilo treba več jasnosti. Ampak nemško manevriranje v tej zadevi je karakteristično tudi za tlruge^ V telegramu, ki prinaša prej omenjene točke, je pa še en odstavek, s katerim jemlje Nemčija svoji mirovni ofenzivi pol upanja na uspeh. Spoznati ni, ali je ta odstavek del Maksovega govora ali vtadni komentar. Tcda naj bo eno ali dru- Ci#a!SBfc K« dokl?r »Pajala »voje '"irt)\ ne ponudbe z grožnjami, se ne sme čuditi, če sc ji bo odgovarjalo, da se je svet ne hoji več. Dotični odstavek se glasi: 4'('e odkloni predsednik Wilson zopet to mirovno ponudbo, ki ¿oglaša z mirovno resolucijo z dne 19. julija 1017, s papeževo noto in z vsemi mirovnimi poizkusi, tedaj vzplamti odpor nemškega ljudstva z obnovljeno in povečano silo, dokler ne izsili moč orožja, da se sprejmejo nemški pogoji* . Na tako s sabljo rožljajočn grožnjo je komaj mog-n e odgovoriti kuj a> it^i'^ kakor tla »te da demokracija vsiliti "nemških pogojev" ne z zvijačnostjo diplomacije, no s iilo orožja. Kar se pa tiče vzplaineenja nemškega odpora, nuj kujfcerje-va vlada le skrbi, da ne vzplamti ta cdpor zoper njo, kajti če se to zgodi, ne bodo vse nemäke dinastije noAle nikogar, ki bi jih vzel v zaščito zoper ljudski srd. Bolgarska v novi situaciji Ko je prišla vest, da je Bolgarska zapustila zvezo s centralnimi silami, je naredila večji vtisk, kakor vsa poročilo, ki so obenem prihajala z bojišč, dasi st» pripovedovala o velikih dogodkih. Izstop Bolgarske iz četvorne zveze je bil v resnici tako važen, da ga ni bilo lahko precenjevati. Nekaj posledic se je prav hitro pokazalo: V Avstriji in Nemčiji je preobrat na Balkanu povzročil konstemacijo. Ofieielno so pač hitro naznanili, tla pošljejo avstrijske in nemške čete, ki naj nadomestijo Bolgare na jrtžno evropskem bojišču, toda vsakdo jc moral čutiti, da tiči važnoot situacije drugod. Samo na sebi je to pošiljanje čet z vojaškega stališča dovolj kritično, kajti Nemčija in Avstrija bi precej gotovo potrebovali vse svoje rezerve na zapadni in italijanski fronti. Vse, kar pošljeta na Balkan, je izguba za glavno bojišče. In najbrže tega sploh ne bo toliko, da bi moglo več kakor ovirati napredovanje zaveznikov; ustavilo ga gotovo ne bo. Ali to ni najvažnejše vprašanje. V poštev prihaja predvsem moralni v*isk, ki je posledica bolgarskega koraka. Na prvi pogled jc v njem potrdilo, da jc izginila vera v končno nemško zmago in Bolgarska se zdi kakor podgana, ki zapušča potapljačočo se ladjo. Ta občutek imajo na Dunaju in v Berlinu, in na obeh krajih mora to učinkovati kakor krut u* darec. Kako razlagati svojemu ljudstvu to, kan je storila Bolgarska? Lahko se govori o "izdajstvu", lahko se adresirajo v Sofijo očitanja in pogrde, ali s tem se ne more utajiti, da je Bolgarska morala imeti vzroke za svoj korak. In v čem naj bi bili ti vzroki, če ne v dejstvu, da se ni rpo-gls Bolgarska vojaško več upirati zavezniškim armadam in da ni mogla dobiti od Nemčije in Avstrije tiste pomoči, ki bi jo bila potrebovala za nadaljnjo defenzivot Tzgin^a je vera v nemško moč. Odločilno nt moglo biti, da ni Maekensen la-iikoj poslal radostnega pojaeanja Z eno ¡/tniMje *r\o bitko in z opus-iitvijo nekaterih postojank se ne odločuje vojna, če je upanje, da se izpre me ni situacija s poznejšimi operacijami. Toda tega tipanja ni bilo. In če verujejo Bolgari le še v nemško slabost in st) prepričani, tla pripade končni zmaga zaveznikom, kaktf naj se tedaj svojemu lastnemu ljudstvu dopove, da živi še ves, svet v strahu pred nemško silo? Kako naj se temu ljudstvu vlije prepričanje, «ia je Nemčija nepremagljiva, kako naj to ljudstvo sprejema tolažbo, da so vsi "neprijetni dogodki" na zapadni fronti le mimoidoče epizode, ki jih Nemčija v kratkem iz-gladi? V Berlinu in na Dunaju so hiteli, tla bi potolažili javno mnenje. Da so ruznovrstne izjave obeh vlad dosegle svoj namen, ni verjetno. Tisti globoko segajoči nemir, razširjen • meti vsemi razredi prebivalstva, o katerem je govoril grof von Hert-ling pred svojo demisijo, se je le še povečal in se menda sploh ne da več odpraviti^ Kako bo Nemčija s to ljudsko nervoznostjo dalje izhajala, je vprašanje, ki spada na drugo stran. Ali na vsak način lahko pravi Bolgarska, tla je enkrat prenehala Nemčija vplivati nanjo in se jc stvar tako obrnila, da vpliva sedaj Bolgn.ska na nemftko javno mnenje in s tem na nemško politiko. I)a je vojni položaj imel važen vpliv na odločitev Bolgarske, je gotovo. Ov bi bil Ferdinand še absolutni gospodar, bi se mogel sploh le vojni razvoj jemati v poštev. On se je pridružil Avstriji in Nemčiji, ker je verjel, da bo Nemčija defini-tivna zmagovalka. Že davno preti to vojno se je bil naslanjal na vladi*teh držav in njiju dinastiji in njegova politika jc bila v tem oziru preraču-njena, Četudi so bile njegove simpatije na stran« Habsbu žanov in Hohenzollernov. Ali simpatije niso bile tisto, kar je pri njem odločevalo. Zanj st» bili vedno interesi merodajni. Bil je čas, ko je iskal protekcij*#V Petrogrudu. Njegova glava je bila vedno polna velikih sanj. Bolgarska, kakršna je bila, je ostajala za njegove nmbicije vedno premajhna. Balkan bi bil približno zadtmtil njegovo slavohlepnost; in vseeno bi mu bilo, kdo inu pomaga do krone Simeona Velikega, če se le kdo najde, ki mu pomaga. Da je postal trabunt Avstrije, ni toliko pripisovati njegovemu nemškemu nagnenju in njegovim velikim posestvom na Ogrskem, kolikor računom, iz katerih jc sklepal, da ne bo našel za svoje veliko hrepenenje potipore pri Rusiji, ki je . splošno veljala za zušeitnieo »Srbije. Ali kakor je bil pripravljen zatajiti svoje zaveznike v balkanski vojni, ker ni mogel razširili svoje oblasti drugače, kakor da jih okrade, tako ga ne bi grizla vest zaradi zatajitve Avstrije in Nemčije, če ima za svoje interese na drugi strani več upanja. Ampak v zadnji drami, ki se je odigrala na Balkanu, ni bila vodilna vloga v Ferdinandovih rokah. Očividno je njegov absolutizem skrušen in igrati je moral tako, kakor je ljudstvo hotelo. Ferdinand ni v tem ozriu popolnoma brez izkušenj. Z drugo balkansko vojno je hotel doseči Veliko Bolgsrsko. Kar se tiče tiste vojne, tudi srbska vlada ni bila nedolžna in gosptnl Pašič ne uide kritiki zgodovine. Ali oficielna belgrajska politika ne zmanjša Ferdinandove krivde niti za dlako. Tedanje Koburžanove nakane so kruto iz« podletele. Za svoje zločine pa ni bil toliko kaznovan on, kolikor Bolgarska, katero je zadela nev-vtajiva krivica. • Takral je Ferdinand imel priliko spoznati, da se ni preveč varno igrati z narodom. Prizori, ki so se takrat odigrali v sobranju, kjer so ga brez ovinkov naredili odgovornega za bolgarsko nesrečo in ga naravnost imenovali izdajalca, bi bili lahko zelo poučno vplivali nanj. Kako globo-ko je patlel njegcv panjen, je bilo videti, ko so o-stali vsi kraljevski speli na stranke brezuspešni in ni mogla vlada / rtjerni napori dobiti večine, ki bi jo bila podpiral«; ja-Unentu. Ferdinand se takrat ni poučil — vsaj zadost-no ne. Njegova sreča je bila, tla je bil narod vsled dolgotrajne vojne, ki je zahtevala strašne žrtve ,preveč opešan za revolucijo: Vlada je -tedaj razpustila sobranje in dosegla pičlo večino s kršitvijo ustave. Razpisala je nove volitve, h katerim je protizakonito pripustila tudi prebivalstvo v Traciji pridobljenih pokrajin. Ti 4'volilci", dotlej živeči pod turško oblastjo, niso imeli niti sence kakšne politične izobrazbe in nobenega pojma o pomenu volitev. Bili so vsled toga slepo orodje v rokah vlade, ki si je z njihovimi glasovi naredila večino in se proti očitni ljudski volji vzdržala v sedlu. . Sedaj so se tedanji prizori Ferdinandu najbrže vrnili v spomin. Časnikarska poročila pravijo, tla ga je preganjala usoda ruskega carja in mu ni dala spati. Toda kaj bi se mu bilo treba bati take usode, če bi se zavedal, da je narod odobraval njegovo politiko in šel rad kot zaveznik Avstrije in Nemčije na vojno? Ljudstva ga more biti le tedaj strah, če se zaveda, da je stal v resnem nasprotju proti narodu. Ljudstvo se ne maščuje za malenkosti in veliko gorja je treba, da vzroji in da porodi njegov srd dejanja. Ferdinandova politiku torej ni bila narodova politika. Da uide katastrofi, ki ga je strašila, je inoral zatajiti samega sebe in se vdati ljudski volji. Bolgarski poslanik v Washingtonu Panare-tov pravi sam nekaj takega. Tako torej spoznamo, da ni bil na strani Avstrije in Nemčije nikdar bolgarski narod, temveč le bolgarska dinastija in njena vlada. Očitno je, da je Amerika že dolgo podobno gledala na situacijo i rt najbrže je bil tudi to eden vzrokov, dn ni napovedala Bolgarski vojne. Sedanji dogtulki st» veliko zadoščenje za politiko Zedi-njenih držav in morajo močno utrditi zaupanje vanjo. Iia teh dogodkov in vpričo dejstva, da prihaja voljo naroda na Bolgarskem do veljave in da (Konec na 8. strani.) Izza konvencije Slovenskega Republieanskega Združenja. Narodno edinatvo je prvi onemogočil london-i ski odbor a krfsko deklaracijo. Narodno ediniitvo ho onemogočili vsi, ki ho zahtevali od naroda priznanje londonskega odbora in priznanje te deklaracije. Kajti kdor ni priznaval te deklaracije, je j bil iz narodnega edinatva izključen, če ni hotel Ntoriti ni le svojemu lastnemu prepričanju. Kdorkoli je iskal narodno edinatvo, je moral iskati tako podlago, da ostane vnako prepričanje lahko nedotaknjeno. Iz vsega naroda ne ne more napraviti ena stranka. Kar bi moglo zrdiniti ve* narod, je le ideja, ki je skupna vsem njegovim delom. To je bila osvoboditev avstro-ogrskih Jugoslovanov izpod habsburške nadvlade in narodno »edin jen je. Slovensko Itepubličausko Združenje ni ni-jkdar ugovarjalo takemu edinstvu, tedu nikdar j mu ni bila podana prilika zanj» nasprotno je bila k kriško deklaracijo ta prilika uničena. Ali S.. ' R. Z. bi tudi sedaj pozdravilo tako edinutvo iti bi tudi rado videlo primerno zastopstvo, ki bi bilo viden izraz tega edinstva pred svetom. V spomenici, poslani državnemu oddelku, je to jasno povedano. To zastopstvo bv moralo biti sestavljeno po parlamentarnih načelih. Nismo dlakocepci in dobro vemo, da se v takih izjemnih razmerah, kakršne .so sedanje, ne da vse do pike pravilno izvesti. Nemogoče je razpisati splošne volitve za vse Jugoslovane po svetu. Toda izseljeni Jugoslovani imajo svoje organizacije v Ameriki in Evropi: Njih največje število živi v Ameriki in nobenega dvoma ni, da so med njimi v približno enakem razmerju zastopane enake struje kakor v stari domovini. To bi podalo popolnoma primemo podlaga za konstituiranje jugoslovanskega kongresa ki bi reprezentiral narod in dognal točke, za katere je skupno delo mogoče. Razume se samo po sebi, da ne bi smel niti |'tak kongres prejudicirati odloče^anju naroda, ki J bo na to poklican, kadar se bo krojila njegova bo-kloča usoda. Pravica samood loče vanja bi morala biti nedotaknjena in slovesno priznana. Ampak tak kongret} bi vendar lahko izrekel, kaj da hoče ves narod in bi lahko izvolil odbor, ki bi bil na podlagi njegovih aklepov opravičen zastopati Jugoslovane pred avetom in bi imel tedaj tudi utemeljeno upanje, da ga priznajo prijateljski narodi kot pravo reprezentacijo Jugoslovanov. Ker živi največja masa izseljenih Jugoslovanov v Zediujenih drŽavah» ker je ameriška vlada } odločna zagovornica pravice samoodločevanja. ker je dala Jugoslovanom zagotovilo, da se bo bojevala tudi za njih oavobditev, ker bi bili brez podpore Zediujenih drŽav naši upi sploh v zraku, je najna-ravtiejše, najprimernejše in najbolj logično, da bi se tak kongres opravil v Ameriki. To bi bila najboljša pot do cilja, ki je vsem Jugoslovanom skupen. Kongres bi razvezal lon-[donski odbor» odpravil bi senco krfske deklaracije, te največje ovire na poti, pokazal bi voljo naroda in storil vse, kar je mogoče storiti, dokler ne pride uurod v stari domovini «-»m do besede. Če je volja za ediiistvo — tukaj je pot. Konvencija je minila, in že se kaže, kako je njen uspeh nekaterim ljudem trn v |>eti. Ker ga ne morejo utajiti, si pomagajo zopet s starim priljubljenim sredstvom zavijanja. Prav posebno srečo čutijo gotovi ljudje v tem, da zavijajo Kristanove besede. Že cela leta se to .vrši in iz takih laži se razvijajo prave legende, ki gredo iz večnosti v večnost. Ena se že zopet pripravlja, in ker ni stvar le osebna, ampak bi jo nasprotniki, če se ne ubije pravočasno, gotovo skušali izrabiti zoper Slovensko Republičansko Združenje, je treba kači stopiti na rep, preden more pičiti. V svojem referatu o bodočih nalogah Slovenskega Rcpuhličauskega Združenja je Kristan med drugim omenil, da se bo treba pobrigati za potain sredstva, s katerimi sc narod v starem kraju obvesti, da se rojaki v Ameriki bojujejo za njegovo svobodo, da ni zapuščen in da ne bo zapuščen, ker i ne bodo odnehali od tega boja do konca. Pri tem je pa referent tudi omenil, da ne kaže v ja vnosi i preveč govoriti o sredstvih, s katerimi bi t«e ta namen dosegel, ker je bila Amerika preprežena z nemško-avstrijsko špijonažo in se gotovo tudi danes še ne manjka špionov, ki bi navsezadnje utegnili najti pota, da obesijo nemški in avstrijski vladi na no.«, kar jima ni treba vedeti. Te zelo opravičene besede skušajo gotovi gospodje, ki se delajo po nepotrebnem neumne, tako zasukati, kakor da se Kristan boji Avstrije, in če se jim pusti, ela nekaj časa razširjajo to laž, *e bodo kmalu drznili namigavati, da je S, R. Z. pro-avstrijska organizacija. Kdor ne čuti sam v sebi potrebe za hudobnost, mora razumeti, da je stvar res taka, kakor jo je referent označil. če je mogoče Slovence v starem kraju poučiti o boju, ki se vedi za njih osvoboditev, je jasno, da dobe s tem veliko tolažbo in okrepčilo v .svoji lastni borbi, o kateri tudi mi brez modrosti "Jugoslovanskega Sveta" vemo, da jo vodijo. Če je ne bi vodili, ne bi naš boj imel moralnega opravi-čenja. Kakor je nam na tem ležeče, da podamo svojim rojakom to okrepčilo, tako je pa logično avstrijski vladi na tem ležeče, da ga ne dobe. Iti če izve, da se to pripravlja, je naravno, da Im> skušala z vsemi sredstvi preprečiti uspeh. Povedati avstrijskim ali /pa nemškim ftpio-nom, ki služijo inelireKi|io tudi Avstriji, s kak šnimi sredstvi se misli opraviti delo, ki mora biti njej zoprno kakor hudiču kadilo, bi bila največja Ktrategična oslarija. Noben vojskovodja ne bo lako neumen, da bi pravil sovražniku, kje in kako ga misli napasti, in mu na ta način deti priliko, da se kolikor mogoče uspešno pripravi za obrambo. Tudi ameriški Slovenci bi torej napravili le ogromno neumnost, če bi ji dali priliko, da jim pogleda v karte. To je tako jasno, da more le naiven otrok ali pa hudobnež govoriti o "pomanjkanju korajža". Pri vsej stvari prihaja še en moment v poštev, ki je enako važen kakor sam po sebi razumljiv. Stvari, za katero gre, ne morejo Slovenci sami iz svoje moči In s svojimi lastnimi sredstvi opravitj. Mi nimamo take zveze s ataro domovino in nimamo svojega aparata, s katerim bi jo mogli napraviti. Kdor ima voljo, da malo misli, mora razumeti, da bi se mogel tak cilj doseči edino s pomočjo ameriške vlade. Mi ne moremo ustanoviti ne zračne ne jkalzemeljske |>ošte, ue moremo narodu čez morje h pomočjo sugestije povedati, kur bi mu nuli povedali. Karkoli se more storiti, jc odvisno od Amerike. A Če ne bi bilo tako, če bi po kakšnimi čudežnem — v resnici nemogočem — slučaju mogli Nfo. piti v zvezo z avstrijskimi Slovenci, bi bilo nepošteno poskušati kuj takega brez znanja in odo-breuja ameriške vlade. O tem ne more nihče dvomiti. Te pa je položaj tak, tedaj jc jasno kakor beli dan, da se ue govori o nobeni poti, o nobeni metodi ,o nobenem sredstvu, o katerem ne izprego-vori ameriška vlada sama, zlasti pa še dokler jc vsa stvar v stadiju uvaževanja. dokler ni tukaj še nič druzega, kakor dobra volja in kakšen pro-vizoričen načrt in še ni bilo prilike, da bi se ameriški vladi sploh predložilo kaj konkretnega in kc slišalo njeno mnenje. Kdor je bolel razumeti, kar se je na konvenciji govorilo, je moral razumeti Kristanov referat v tem smislu. l)a ga je konvencija tako razumela. je pokazala s tem, da ga je vzela na znanje. Če ne bi bil dovolj jasen in bi bil prepuščal kakršenkoli dvom, bi bili delegat je interpeliraii Kristana. Nič takega se ni zgodilo. In ves potek konvencije, vsi njeni sklepi, tudi kar jc Kristan sam govoril razun teh stavkov — in govoril je dosti —• ne dopušča niti sence tistega razlaganja, s katerim skušajo hudobne duše sumničiti ue le pote-mezno osebo, temveč organizacijo sploh. . Za novi izvrševalni odbor je pa to, kar se je na konvencjji izreklo, merodajno. in sicer tako, kakor .se je izreklo, ne pa kakor razni tolmači "razlagajo". Kksckutiva bo nedvomno izvršila tudi to dolžnost po najboljših močeh in |hi najboljši vesti. (Konec prihodnjič.) Kako se nam je ravnati v bodoče. S svojim izstopom iz Socialistične stranke,' katerega vzroki so bili še pojasnjeni v Proletarcu, je pretrgala J. S. Z. vsako vezo s to stranko. To 1 »omeni, da naši klubi prenehajo biti njeni organi-čni deli narodno, državno in v okrožjih; da je ne podpirajo več gmotno in nimajo z njo uradno sploh nobene zveze. Članske znamke in vse druge tiskovine, ki spadajo v področje poslovanja, dobe klubi pri tajništvu J. S. Z., kakor popreje. Naznanilo o leni se nahaja na drugem mestu v današnjem Proletarcu. Toda prav sedaj ae začenja politična kampanja, in tukaj nastane za na* vprašanje, kako nam se je ravnati glede tega; kajti četudi jc J. S. Z. pretrgala vso vezo z oficielno socialistično stranko, ostaja socialistična politika, kjer ne pride v navskrižje s stališčem glede na vojno ta politika naša politika tudi v bodoče. Navskrižje v ti politiki je odvisno seveda od kandidatov, ki kindidirajo na socialističnemu tike-lu. Oficielno politično — to je glede postavljanja kandidatov za socialistično stranko ne pridejo sedaj naši člani več v po&tev; pravzaprav že niso prišli v poštev v tem smislu preje, izvzemši s par izjemami v državi Kansas in inorda v par manj važnih krajih v Pennaylvaniji. To za naše člane Hicer že preje ni pomenilo mnogo, in sedaj ko smo izstopili iz stranke, pomeni še manj. Offi-cielna strankina politična aktivnost, nas nr*more torej v tem slučaju prav nič ženirati. Svoje glasove oddamo lahko vedno. V tem slučaju pa ne jc ravnati po teh navodilih: Kjer ima socialistična stranka na kandidatski listi ljudi, ki zastopajo glede vojne tako lišče, kakor ga ima naša Zveza «—to,se bo v mnogih slučajih dogajalo vzfie st. louiški platformi — tedaj naj flnfil äodrngi propagirajo in vdfiijo zanje; kjer so pa kandidatje, ki ne zastopajo tega stališča, ali ako skušajo vojno vprašanje zatajiti, naj se sodrugi volitev ta čas vzdrže. V državi Illinois napr. je na kandidatski listi za zveznega senatorja človek, Wm. Bros. Lloyd, ki nikakor ne zasluži glasov socialistov, ki so prepričanja, da mora v tej vojni zmagati sočasna demokracija, kajti Ta človek s svojimi ultra pacifističnimi nazori pomaga indirektno autokraciji in na na ta način slabi s svojo propagando tisto moč, ki si je stavila v nalogo, da jo dejansko porazi. Na takem stališču stoji več socialistov. Po enih državah, kjer je dobila utopistično pacifistična utruja i absolutno kontrolo nad državno organizacijo, sploh ne bo mogoče kandidatom nastopati drugače, kakor v pacifističnem duhu. V tem slučaju je , izbera med kandidati za naše volilee seveda nemogoča. So pa države, kjer ti ljudje nimajo absolutne kontrole, in tam obstoja možnost, da se eni kandidatje izjavijo v prilog stališču, ki ga zastopa naša Zveza. V tem slučaju je treba poizve-deti, kateri kandidatje na socialističnem tike-tu zagova"j.;jo ali so očividno prijatelji tega sta-j iišča. Na te stvari je treba našim Članom polagati T Htaosr iti opreznost4, da se ne bo potem ieomu oči-lalo, da jc volil za kandidate, ki so direktno ali j indirektno v največji svetovni krizi, kar jih pozna zgodovina, delali v prilog autokracije. — Toliko glede volitev. Dogajalo se jc že preje in se bo sedaj bržkot-nc še v večji meri, da so klubi, ki niso dobili Charter ali se jim je slučajno izgubil, vpraša!i. če morejo zborovati brez njega. Glede tega bodi povedano, da naši klubi ne potrebujejo nobenega Chartarja. Nihče jih ne ho vpraševal zanj. Sicer bo pa tajništvo J. S. Z. poskrbelo, da bo dobil i vsak klub, ki spada v J. S. Z. izkaznico, s katero se bo labko izkazal komurkoli, če bo potrebno, e našem gibanju in našemu stališču sploh. Sodrugi! Naša glavna naloga sedaj je, da se lo^mo dela za* pridobivanje novih članov. Pred nami so velikanske naloge, ki morajo biti opravljene, če hočemo, da ne bo vkc tisto delo, ki smo ga storili v prvem desetletju, zastonj. Napačno je, kdor misli, da }>omeiii izstop J. S. Z. iz socialist, »tranke samo nekakšen odmor. Ruvno narobe: sedaj l»olj kakor kedaj poprej je potrebno, da se vsi klubi iu člani čvrsto oklenejo J. & Z. Izstopili smo» da bomo laglje delali za našo stvar, ne pa da so vležemo vsak v svoj kot in zael remijema drug za drugim prepustivši vse skupaj svoji u«i-di. Če smo kedaj potrebovali združenega dela za našo organizacijo in agitacijo med slovenskimi delavej v Amerikj, je to danes. Našo J. S. Z. čakajo velikanske naloge izobraževalnega dela, ki jo bilo pravkar začeto. Mnogo rok bo treba in glav, in zato je vseh nas sveta dolžnost, da na to mislimo iu se napram temu ravnamo. Naprej sodrugi, po dobro začeti in prav umerjeni poti, dokler »te bo storjeno naše delo! Tajništvo J. S. Z. Avstrija miga in prosi. Avstro-ogrska skupna vlada nadaljuje svoje mirovne eksperimente. To ni nič presenetljivega, ker je po zadnji Burianovi noti vsakdo razumel, da je bil to le prvi poizkus, kateremu morajo slediti drugi, ker je položaj habsburške monarhije preveč nevaren, da ne bi poti vzela vsega, o čemer bi mogla pričakovati, «in reši še, kar bi sc dalo. rešiti. . . Iz Berna prjilaja čez Pariz poročilo, da ima nova Burianova nota sledečo vsebino: "Avatro-ogrska monarhija, ki vodi le obrambno vojno in je mnogokrat podajala dokaze svoje želje, da >e konča prelivanje krvi in sklene časten mir, predlaga predsedniku VVilsonu, da sklene takoj z njim in z njegovimi zavezniki splošno premirje na suhem, na vodi in v zraku iu brez odlašanja prične mirovna pogajanja. ^ Ta pogajanja naj bi sc temeljila na štirinajstih točkah poslanice predsednika NVilsona z dnC 8. januarja in na štirih točkah njegovega govora z dne 11. februarja in onih z dne 27. septembra 1918." Bernski dopisnik, ki pošilja to vest pravi: "Nemčija in Turčija morata storiti enak korak kakor Avstrija. Medtem zadržuje poluradna časnikarska agentnra v Berlinu poročilo, ker ooi-vidno čaka na sestanek rajhstaga. ki se sn'de danes (v soboto) popoldne. Nemški kancelar princ Maks poda gotovo važno izjavo v drlavnem zboru, ki se shaja štiri dni pred svojim določenim časom. Akcija avstrijske vlade je sledila mnogim konferencam z zastopniki in Berlina in z Ogrskega ter s predstavniki nemških federativnih držav. "Frankfurter Zeitung" ima z Dunaja poročilo, da bo nova Burianova nota izjavila, da so sprejeti vsi pogoji predsednika NVilsona. Nemški list dodaja, da 1k> Burianova nota takoj objavljena. V VVashingtonu izjavljajo, da ni še nobenega oficielnega poročila ne z Dunaja ne iz Berlina. To poročilo gotovo ne bo dolgo iaostajalo, kajti jasno je, da se A v tri ji mudi in da se- jc njena zadrega wltd izstopa l»olgarske do skrajnn&ti po- večala. Če je pa od novega Burianovcga poizkusa pričakovati kaj uspeha, je drugo vprašanje. Samo na sebi je sumljivo vse, kar prihaja z Dunaja, Rajti doslej se ni poredilo tam še nič odkritosrč-. nega. Treba bi bilo vedeti, ali je Burian izza zadnje note resnično izprentenil svoje stališče, ali je njegovo priznanje Wilsonovih pogojev v novi noti le finta, da bi dosegel zaželjeno mirovno pogajanje in tam zatajil omenjena načela. Zadnja Burianova nota ni obsegala priznanja NVilsonovih principov. V nekaterih rečeh je bila očitno v nasprotju z njimi. Vsled tega je popolnoma opravičen sum, da jih v duši tudi sedaj ne priznava. Če bi se na konferenci to izkazalo, bi mu še vedno ostala odprta pot za izjavo, da si jih on drugače razlaga. Brez vsakega dvoma gre Burianu tudi s sedanjo noto za to, da reši habsburško monarhijo. O pa hoče to doseči, je nemogoče, da bi odkritosrčno priznaval zahteve predsednika \Vilsona, da ne sme biti noben narod prisiljen pod vlado, katere sam ne mara. Ne Čehi ne Slovaki ne Poljaki ne Jugoslovani ne Italijani ne Rumuni ne bodo hoteli habsburške vlade, ako jim bo dovoljeno, da si jo sami volijo. Kaj pa ostane tedaj od habsburške monarhije ? Od Buriana je pa težko pričakovati, da bi že zdaj priznaval potrebo likvidacije Av.itro-Ogrskc iu zato je odkritosrčnost njegove note neverjetna. Šc bolj se vsiljuje to človeku v glavo, če se o» žira na to. kar se doslej poroča o prvem govoru princa Maksa v nemškem rajhstafU. Oči vid no Avstrija še ni tako daleč, da bi prekinila svoje vezi z Nemčijo. Vsaka njena nota se mora torej šc presojati v zvezi z oficiclninii izjavami Nemčije. Uo-vdr kancelarja princa Maksa pa nikakor ni tak, da bi mogel veljati za sprejem VVilsonovih pogojev. Dobra volja avstrijske vlade ni dokazana z nobenim dejanjem. Same besede na Burianovem uradnem papirju imajo pa prav malo vrednosti. Dokler ne vidimo kaj boljšega, moramo torej ostati skeptični. Reorganizacija Slovenske liberalne stranke. Kakor je posneti po poročilih, se je slovenska "Nafodno napredna stranka," splošno znana kot 44liberalna", reorganizirala in se pretvorila V 44Jugoslovansko demokratično stranko." O tem javljajo: Dunajski "Fremdenl^att" poroča z dne 2. julija pod naslovom 44Jugoslovanski kongres v Ljubljani", sledeče: 4429. in 30. junija t. 1. se* je vršil v Narodnem Domu v Ljubljani kongres za ustanovitev jugoslovanske demokratične stranke. Na tem kongresu so bili zbrani zastopniki iz vseh jugoslovanskih dežel. Dne HO. junija je imela biti velika manifestacija jugoslovanske misli, toda vlada je ,s posebno na red l\o zabranila manifestacijo in prepovedala vse politične govore. Ravno tako so bili prepovedani politični govori na slavnostnem banketu. Župpnn ljubljanske občine dr ju Tavčarju so oblasti zagrozile, da bo zaprl šest tednov ali kaznovan z globo 2000 kron, ako sc prekrši omenjen odredba. Kot gostje so bili na kongresu urednik "Narodnih Listov" J. Kari Strakati iz Prage, zastopnik hrvatskega sabora Srdjan Budisavljevič, časnikar Ivan Novak in več drugfli Hrvatov. Kongres je otvoril predsednik pripravljalnega odbora dr. Ivan Tavčar in predlagal je, da se izvolijo trije (Ki bori. Odbor za politično organizacijo, katere predsednik je poslance dr. Triller, referent pa glavni urednik "Slovenskega Naroda" dr. Albert Kra-mer je otvoril razpravo o splošnih principih nove stranke, državljanskem pravu, enakopravnosti žene, o jezikovnih in sodnijskih vpraŠHujih, avtonomiji. časopisju in njegovi organizaciji iu končno o organizaciji stranke same in njenih izvrše-valnih organih. • Na tem kongresu jc bil sprejet in odobren sporazum.s slovensko katoliško .napredno in jugoslovansko socialdemokratično stranko z oziroi. na ustanovitev Narodnega sveta. Odbor za narodno gospodarstvo, v katere:« sta bila poslanca Ribnika»' in Zalokar kot referenta, sc je bavil v glavnem o gospodarski emancipaciji Jugoslavije, dalje o finančnih zavodih, I strokovni organizaciji, industriji in trgovini. Zvečer je bil koncert "Glasbene Matice" v hotelu I nion. I Drugi dati kongresa so sc vrnile večjidel razprave o.ustanovitvi nove demokratične stranke. Zborovanje je bilo v slavnostni dvorani Narodne «a Doma in predsedoval je dr. Tavčar, ki jc \* svojem govoru naglafial, da jc prišla potreba, ko »e mora dosedanja slovenska napredna stranka demokrat izirati. Referent je posameznih odborov -o prečitali svoja poročila o odborovih sejah in le daj je bil sprejet statut za organiziranje stranke ni za prisostvovanje posameznih strank v Narodnem svetu. Predsednikom izvrftevalnega odbora nove stranke je bil izvoljen dr. Tavčar, nievovi namestniki so pa Prosckar, Bukovec, Stepančič in Ravnikar. Poslanec Ravnikar je govoril o politiki bližnje bodočnosti in <> taktiki nove stranke in med ostalim je rekel -- kakor je že znano vsemu na-rodu — da vsakdo dobro razume duh sedanje ga časa in potrebo samostojne države Slovencev, Hrvatov m Srbov. II koncu svojega govora j-dejal Ravnikar: "V majski deklaraciji so nave-dene minimalne zahteve novega časa. V enem sa-mem letu smo doživeli razvoj, ki pomeni pravo duševno revolucijo." Naposled so govorili tudi Češki in hrvaški imstje ,ki so bili burno pozdravljeni. » Knut Raamussen Daleč zunaj po ledeni ravnini je prihajal »Ur neverni medved, * gobcem, obrnjenim proti tlom in z napeto pozornostjo. Bilo je v marcu, takoj po času, ko stradajo vae zveri aelHke. Sedaj pa se je vrnila luč in z lovom se je zopet lahko pri-čelo pri odprtem horizontu. Pred kratkim je divjal tu vibar ter napravil v ledu globoke razpokline, ki so v cik-cak črtah potekale med ledenimi gorami iu iz katerih je prihajala gosta para. Stari medved je tupatam obetal, pričel enakomerno majati z glavo ter vohal g odprtimi nozdrvmi preko odprtih razpoklin. Gruče majhnih, belih galebov so se že pričele približevati bregu ter plavale kriče po morju, ne da bi se brigale za velikega, lačnega potnika. Morski psi so prihajali iz globin na povoje ter resah vodno gladino. Kakorhitro pa so zavohali medveda, so postale njih blesteče oči zamolkle in z veliko naglico so se zopet umaknili v globino. Tedaj si je stari medved žalostuo obliznil gobec. Bil je mršav in medel, kajti že več dni ni ničesar zaužil in težko se je bilo zadovoljiti z duhom svežega, sladkega sala. Trda stvar je bila zanj pretolči se skozi čas teme. Nič več se namreč ni dalo skrivati, da ui več oni veliki lovec od nekdaj. Njegovi zobje in kremplji so otopeli in njegovo telo ni imelo več one smrtonosne naglice prožnega mesa, s katero se je vedno vzravnal, da plane na žrtev. Zaman se .je podal ven k odprtemu morju, kjer je bil preje tako uspešno lovil morske pse, prihajajoče iz vode, da se odpočije jo na bregu. Sedaj je bil premršav, da bi se po mrzli kopel ji v morju zopet hitro ogrel in raditega se je vrnil na mesto, kjer so se ponavadi zbirali morski psi s svojimi mladiči. Sredi enakomernega, počasnega teka je naenkrat zavohal iz velike daljave nekaj zaužitne-ga. Bil je tako suh, da mu ni kmalu zmanjkalo upe in takoj je pričel galopirati v dotični smeri. Ni dolgo trajalo, da je prišel njegovemu vonju ns pomoč tudi vid in tedaj je opazil tam na ravni ledeni plošči morskega psa, ki je najbrž ležal in spal. V istem trenutku se je medved popolnoma izgubil v okolici in zrastel z njo. Razprostrl je šape po ledu ter postal popolnoma sličen snežnemu zametu. Z naprej štrlečo glavo se je pričel polagoma in neslišno pomikati preko ledu, dokler se ni končno jezno dvignil in obstal s povešeno glavo, kot da se jezi ali sramuje. Njegovi ostareli čuti so ga zopet enkrat varali. Plen, kateremu se je tako pazno bližal, je obstajal le iz zmrznjenih preostankov morskega psa, katerega je bil zaužil neki drugi medved. Njegovi ponesrečeni lovski poizkusi pa mu niso dovoljevali nikakega izbiranja in glad je bil tako velik, da je pričel s tekom glodati te preostale ko- sti. Velikanske čeljusti so počasi, a sigurno uilele in slišati je bilo le poksnje kosti. Sredi tega obeda pa je naenkrat pui»til okostje ter se obrnil proti vetru, ki mu je prinašal novo sled. Dolgo je stsl tako, ne da bi se premaknil. Končno pa se je zopet spustil na tlu ter Izginil v okolici. Tako je obležal in niti najmanjša kretnja ni izdajala njegove navzočnosti. /a neko ledeno goro, nedaleč od onega mesta, je prihajala mlada medvedka, kateri je sledil tolsti in neokretni mladič. Mati se je počasi gibala naprej, da ue izmuči preveč svojega sina, ki ni bil večji od napol odraslega psa. Oba sta ravnokar prihajala iz gorkega zimskega ležišča v ledeni gori in mladiču je vsled tega manjkalo še vsake vaje. Polu mladostno-norostuega razpoloženja je splezal na vsak snežni zamet ter se spuščal po njem v nižino. Veter je pihal v nasprotni smeri iu tako ni uikdo izmed obeh slutil o starem sorodniku in sovražniku, ki je čakal v zasedi. Narava, ki je precej hudomušna, je dala starim medvedom morilui nagon, da smatrajo v času lakote svoj lastni zarod za največjo delikateso. Prej pa morajo izvojevati z materjo strašne lwje in slednjim se pogosto posreči rešiti mladiča iz strašnih krempljev požrešnega iu nenaravnega očeta. Po taki bitki pa je kožuh matere sličen raz-drapani cunji, poln globokih ran in prask, ki pustijo za seboj neminljive brazgotine. Šele ko sta mati in mladič popolnoma zavila krog ledene gore ter stala na ravnem ledu, se je stari bandit počasi dvignil ter pričel preteče renčati. IVav nič se mu ni mudilo, kajt ivedel je, da bo mladič, ki še ni bil nikak dirkač, kaj kmalu potolažil njegovo lakoto. Preje pa se je bilo treba boriti z materjo. Okrogli, razposajeni in hrezskrbni*m)adič je ravno splezal na neko ledeno iskalo, da se spusti po njej navzdol, ko je zapazila mati nepričakovanega prijatelja iz lastnega mesa in krvi. Za trenutek je obstala kot odrevenela ter strmela nepre-' mično v starca, ki se ji je počasi bližal, škripajoč z groznimi zobmi. Nato se je osvestila. Njen celi ogromni hrbet je postal napet lok iz mišic, vrat sc ji je stegnil naprej in iz majbuih črnih oči je žarel ogenj sovraštva, a tudi strahu. Vedela je namreč, da je njenemu mladiču zapisana smrt, če se ne spusti s starcem v boj. Ni bilo časa za premislek. Z groznim tuleujem se je dvignila na zadnji šapi ter bila z cniiu sko • kom pri mladiču, ki ni še ničesar slutil, Instinkt pa je bil v mladiču takoj vzbujen. Pogled na mater mu je razodeval, da se bliža uevarnost, ¡11 oba Sta se hitro umaknila proti ledeni gori, izza katere sta bila prišla. Mati je morala imeti hrbet prost in mladiča iz poti, če se je hotela v par trenutkih rešiti, in znana ji je bila tudi votlina, v katero je tj lahko skrila mladiča. Ker pa je inogel mladič le počasi naprej ter se je atari ropar vedno bolj bližal, se je poslužilu mati končuo edinega sredstva ter brcala preti seboj mladiča naprej, da je letel po zraku kot žoga. Zasledovalec ju je hitro dohitel, ko sta dospela do vhoda, in z zadnjim močnim sunkom je pahnila starka mladiča v votlino, kjer je obležal bolj mrtev kot Živ. Mati mu je bliskoma sledil^ ne da bi ji mogel starec to zabraniti, ker je bil počasnejši v svojih kretnjah. Odprtina v votlino je bila ozka in nizka, a dosti velika, da se je mogel medved zriniti skozi njo. V notranjosti pa se je razširila v teman, velik prostor, kjer je imel manjši in urnejši vse prednosti na svoji rt rani. To je uvidel tudi medved ter se ni upal bliže. Svojega nasprotnika je moral imeti nekoliko v razdalji, da je mogel pravilno porabiti svojo telesno težo in udarec svojih velikanskih šap. Raditega je obstal popolnoma mirno zunaj, kazal zobe in renčal tako silno, da se je prest rašeiii mladič skril v najbolj oddaljeni kotiček votline. Starec, ki je bil izkušen lovec, vajen čakanja, si je mislil, da ima dosti časa. Enkrat je morala medvedka vendar ven, ko jo bo lakota prignala na prosto. V tem pa se je zmotil. Medvedka ni imela nikakor namena pustiti se izstradati, kajti vedela je, da starec ue bo odnehal in da je vsled tega najbolje. spustiti se v boj,- dokle rje imela še vse moči skupaj. Mladiču je dala s kretnjami razumeti, naj ostane mimo na svojem mestu, ter *e nato zopet približala izhodu iz votline. Ta izhod je bil dosti velik, da je mogla z enim samim skokom na prosto. Medvedka je slutila, da je presenečenje najboljše, ter si nI niti trenutek pomišljala. Kot mogočen projektil se je vrgla v ledene gore in še predno si je bil stari popolnoma na jasnem, kaj da namerava, se je medvedka že zagrizla v njegov vrat ter gu prekotalila po ledu. V istem trenutkn, ko je presenečeni starec ležal na hrbtu, je medvedka izpustila njegovo grlo, dvignila desno šapo ter jo pustila pasti kot težko kladivo na njegovo glavo. V tem pa se je zaračuuala. Star medved ima tako solidno čelado, da kna tak udarce za posledico le trenutno omotico. Vsa stvar je trajala le par sekund in nato je stari ropar hitro otresel medvedko raz sebe ter se dvignil v celi svoji velikosti, tuleč in piskajoč od bolesti in jeze. Gotovo, star je bil in ne.si>osnben za lov* kjer je bilo treba bliskovitih kretenj, s katerimi je treba presenetiti morske pse. Kot telo pa je bil naravnost ogromen in uboga medvedka, ki se je morala sedaj boriti z njim, je bila slična bornemu mladiču poleg izraslega medveda, ki ji je stal sedaj nasproti. Ivan Podrobmk: Vragov (Konec.) No, bil jc bolj in bolj pripravljen na to iu se je skoro brezbrižno vdal. Pričel je življenje, kakor si ga je bil za ta slučaj že davno prej začrtal. Lovi, — bil je od nekdaj strasten lovec potem poseti v dolini, gostije pri njem doma; komaj še, da se jc včasih spomnil svojega prejšnjega življenja in še redkeje, da bi mu bilo žal za njim. Na odločilnih mestih pa so ga polagoma skoro pozabili in so pričakovali kvečemu toliko od njega, kolikor so še računali nanj. Cas pa je brzel, brzel . „ . In ko je Jezer-šek nekega večera ravno poslal služkinjo spat ter se ob gorki peči zakopal v udoben naslanjač, da bi še nekaj časa čital, se je zgodilo, da'je luč. sama od sebe nekoliko oternnela, in da je tiho odprl vrata in stopil v sobo črno oblečen slok gospod. Ker se ni bil piav ni čizprcmenil, ga je Jezeršek takoj spoznal in se je ves stresel. "Kaj ne. da si niste niti mislili več, da je danes ravno deset let, odkar se poznava, gospod župnik?'' se jc nasmehnil došlec. "Pršel se m nam reč po svoj aparat," je ua-daljeval, ko Jezeršek ni mogel spraviti nobeno besede iz sebe. "Sicer vem, da ga itak več ne rabite, ali radi reda je treba, da ga vzamem zopet s seboj, lu evo, tu je tudi pogodba, ki jo zdaj raztržem." — Pri tem je res razparal polo na dvoje in jo ptem v dveh kosih izročil Jezeršku. "In tako ste zopet popolnoma svobodni." ♦Iczeršek se je počasi in molče dvignil s stola iu je odšel ves trepetajoč v sosedno .>obo, kjer je imel pisarno. Na dnu blagajne je naglo našel skrivnostni aparat, ki ga je nehote vrgel pred o-nega na mizo, tako se mu je zdel mrzel in neprijeten v rokah. "No, pa niti hvala lepa ne rečete!" se je za-hehetal ouj. "Kaj imate res kak vzrok, da rnrzite mene iu moje darove!" 'ešondš .a.. ešra(ena4cajprw.nješztal>T, "To ravno ne, ali . . ." »Jezeršku je odrekel las. Toliko nevolje je naenkrat za valovilo po njem, tako globoko in popolno spoznanje, da ga je oni vendarle ukanil, napravil nekaj čisto drugega iz njega, nego je bil prej, kako rdo te u#e s tako natančnostjo še nikdar ni občutil. Bilo mu je. kakor da mu je ta lopov, ki se mu reži s tako zasmehljivostjo v obraz šele zdaj potegnil zadnjo mreno z oči, da vidi v neznosni bistrosti posledice njegovega dela. In \akor je hotel ob svojih prvih besedah ostati šc vsaj vljuden, je zdaj tako zavrelo v njem, da mu je mislil z vso brezobzirnostjo povedati, ka-Ko ga je spoznal, kako ga ima za to, za kar ga ima ves svet., . . Ali že ga je prekinil v njegovih mislih tako prisrčen smeh in tako veselo bliskanja v očeh njegovega nasprotnika, da mu jc zopet zaprlo sapo. "O, o, o, vi se jezite name! ' se je zvijal oni. "in veudar še ue veste popolnoma, kaj sem pravzaprav hotel napraviti iz vas. Zakaj, ako dovolite, bi vam zdaj povedal, da mi jc bilo samo za zanimiv poskus in nič drugega; iu zato sem si izbral vas, enega najnavdušenejših, najgorečnejših in najinteligentnejših. Gledal sem precej časa o-krog, s kom bi napravil ta eksperiment, komu bi podstavil nogo in ga polagoma privalit tja, kamor sem ga hotel imeti. Mislim, da ste lahko zadovoljni in radi tega tudi manj nevoljni. Mislim, da ste lahko zadovoljni in radi tega tudi manj nevoljni name, da je moje oko obtičalo končno na vas. In da se razumeva: za tk^periment in ne za cksemplar mi je bilo. Zakaj eksemplarjev se najde; *0i to so že takorekoč od narav* manj vredni ljudje. Na teh leščerbah ne najdem veselja . . . Ne, na visokem plamenu sem hotel opazovati, kako bo v vetrti trepetal, pešal in ugašal, kadar mu prilijeiu. — hudičevega olja ..." Tu se je došlec odkašljal in se spet postavil v ovorniško pozo. "Velečastiti, vam m> znani, o katerih je pisano, da niso ne krop ne voda, da imajo vedno dve sveč iprižani, da pridigaj«» vodo in pijejo vino, in kar je takih lepih pregovorov. To je ona pasma vaših tovarišev, za katere je najbolj značilno, od koga se pustijo braniti in s kakimi argumenti. Da so baje tudi ljudje in tudi "kravi pod kožo" — to je ena najokusnejših človeških besed, kar jih poznam, — ali pa, da takrat, ko so po- /'a trenutek sta stala uba nepremično in niti ena kretnja ni izdala, na kak način se bo izvršil napad. Tedaj pa je skočil medved z enim samim skokom na zadnji nogi ter stal kot gora nakupiče-nih sil, pripravljen pasti po ubogi samici, ki si je drznila nuditi odpor. Slednja pa je ostala na vseh štirih ter se ni skušala dvigniti. N edela je namreč, da bi bila v pokončni pozituri veliko preslaba, da bi mu mogla nuditi uspešen odpor. Tedaj je dvignil starec svoji šapi, odprl žrelo ter se vrgel na medvedko. Premetena mrdvedka je računalu na to. Mesto da bi čakala na napad, se je umaknila na stran. Nasprotnik je raditega zletel skozi zrak brez odpora ter izgubil ravnotežje. V istem trenutku pa je bila medvedka nad njim ter zasadila svoje ostre zobe globoko v votlino sprednje šape. Ob istem času pa jc s svojimi ostrimi kremplji raztrgala obe strani starčevega telesa. Starec se je prekotalil po snegu, ves iz sebe od bolečine in gneva. Nato pa se je zopet pognal proti medvedki, a po vseh štirih in z dvignjeno desno šapo, da zada usodni udarec. Medvedka jc skušala parirati udarec, a njena sapa je bila prekratka in udarec je bil tako silen, da se je opotekla. Na njenih prsih je zazevala globoka rana iu čuti je bilo škripanje mogočnih čeljusti. V boga mati ni nudila nobenega odpora več. . . v Ko je stari medved ravno hotel pregristi njen vrat, je zaslišal glas, ki ga je pretresel prav do mozga in nepremično je obležal na svoji žrtvi. V daljavi je bilo čuti bevskanje psov iu to je značilo, da se nahaja na njegovem sledu človek, njegov največji sovražnik. Z enim skokom jc bil na nogah ter pričel letati semtert ja, kot -da išče pot, po kateri ¡nore zbežati. Končno je zbežal proti skupini ledenih gora, nevede, da ga je beli lovec že zapazil in mu prihajal nasproti. $ M Sredi velike, gladke in nezasnežene ledene ♦•"> .line so ga dohiteli prvi psi ter ga zaposlili na ^..stu, dokler ni prišel lovec ter mu predrl srcc s svojo težko harpuno. Lovec, ki je videl zgoraj dva sledova, pa je hitro :.bral svoje pse ter sledil stopinjam ubitega medveda. Ko je dospel do ledene gore, od katero je bil stari medved zbežal, je videl sledove dveh medvedov, ki so vodili k odprtemu morju. V snegu je bilo videti, da je bila to medvedka s svojim mladičem. Oba sta l>ežala z veliko naglico in samica je močno krvavela. Lovec je pognal svoje pse ter dirjal za beguncema. Odprto morje pa je bilo preblizo in prišel jc ravno v pravem času, da je videl, knko se je vrgla medvedka z mladičem vred v morje ter odplavala tja v sinje daljave, kamor jima ni mogel slediti noben lovec. 1 ožili slovesno, obljubo, niso bili še dovolj zreli, da bi se bili mogli zavedati vseh posledic, davne zastopnice teh opravičevanj pa so ženske, katerih ogromna večina, kakor vam je «nano, ima na svetu to nalogo, da ga kvari na ta ali oni način. Takrat namreč, ko sem prevzel svojo pozenisko vlado, sem moral sicer gospodu oelstopiti tudi neznaten odstotek žensk, vse ostale pa sem razdelil na večji in na manjši del: na take, ki jih omamljajo pisane uniforme in na take, ki jih taseinirajo črne kute . . . Pardon, velečastni, in ne se razburjati: čaj sem vam kaj slabega očital! Nasprotno. Priznam vam brez pridržka, da ste se dobro držali. Ali pomisliti morate, da vaše duše niti kupil oziroma v najem nisem vzel; kakor tudi, da sem se spustil z vami v kupčijo u-prav zato. ker ste imeli v svojem značaju ono 1 rdnost, o kateri-sem vam prej govoril, in ki vas je kljub spečanju z menoj držala še vedno na nekem višku moralnosti. No, ali kakor rečeno, na tem mi tudi ni bilo. da propadete in bi bilo to naravnost proti mojemu namenu. Zakaj hotel sem samo videti, ali se mi ne posreči tudi iz vas, ki je bila vsa vaš narava naravnost ustvarjena proti temu, napraviti končno . . . no, recimo —- kom-promianika, prilagodljivca ... Pa sem napravil!" Še vesel liehet in sloka postava je izginila kakor v ogledalu. Kosmič žvcplcnega dima sc je po-«"asi razlegei po sobi. Poslednji dnevi Štefana Poljanca. "Saj ni mogoče ubežati," je premišljeval, **saj ni mogoče ubežati škodljivi preteklosti in pohušljivim spominom! Lepo sem vse uravnal, vse temeljito premislil, in zdaj vidim, da ne veni še prav nič, kako sc u\aŽujejo praktična razmere. Trubadur stoji za mano in mi šepeče neumne besede! — Vprašal sem ga, čemu govori o gospodu Valentinu? Čemu pa naj bi nc govoril? Čemu bi, recimo, jaz nc govoril o Prešernu, o Haecklu, o Ahaclju, Bohoriču, Ciglerju, Danjku, o narodnem gospodarstvu, o živinoreji, o astronomiji, o pospeševanju obrtnega in o rešitvi kmetskega stanu? O vseh teh stvareh ne razumem najbrž nič, ampak zakaj bi ne govoril? Poglavitno jc, da človek govori, o čemerkoli! Kdor nikoli ui nikjer ne govori, ni ugleden rodoljub. In, Boga mi, zapisal sem si bil to, z velikimi črkami sem si bil zapisal in sem pozabil! Saj je dober moj slog, saj je gladek moj jezik in morda bi se razvil iz mene sčasoma pošten govornik. Ampak to je — komaj izpregovorim, komaj uvažujem praktične razmere, že me napade spomin iz utarih, žalostnih dni: ne laži! Moj jezik ni več moj, pero ni več moje in resnica sije na dan, Bog vedi kako! — Morda bi sc kaj naučil; rad bi slišal la govor o gospodu Valentinu 1" Gneča ga je bila zanesla daleč; komaj je še videl hišo in svetle ciliudrc dostojanstvenikov. Vzdignili so rakev, množica se je zgcuila, prerivala in vrstila se je hrupoma, daleč zadaj je ostal Štefan Poljanee. Zvonovi so zvonili in žurnalist, ki jc sedel pijan v krčmi, je pisal, da se je pomikal veličasten izprevod, z županom in olbčinskimi svetniki na čelu, z doput arijam i "Slovenske Matice," "Društva slovenskih književnikov," "Planinskega društva" — ampak to smo že vse brali. Štefana Poljanaca ni bilo v izprevodu, in da je bil, bi ga pijani žurnalist ne bil omenil. Hitel je po stranskih potih in je dospel na pokopališče dolgo pred pogrebei. Z venci in zelenjem okrašena je čakala gospoda Valentina odprta raka, kjer so spali večno spanje mnogi imenitniki in. zaslužni rodoljubi. Poljanee je stopil pred rako, bral je imena in jc povesil glavo. "Koliko jih je med nami — koliko gospodov Valentinov? V?-vih pred smrtjo, pozabljenih mu-cenikov! In s kakšnim velikim, tihim, morda nezavednim veseljem so vas polagali v to tiho posteljo! Zakopali so preteklost in so zavalili nanjo težek kamen. V prijazni druibi'boS počival, bla- gi gospod Valentin, in ne bo se ti tožilo po živem, tujem svetu . . . Tudi jaz, tudi jaz bi že rad spal; in zdi se mi, da bi bita tu zame primerna ta tiha postelja, v katero polagajo preteklost." Vzdignil se je šum, v gostih gručah so prihajali ljudje, izprevod se je približal pokopališču. Poljanca so suvali in prerivali, in ko so se razvrstile deputacije ob raki in ko je odzvenela prva pesem, je komaj še slišal glaosvc in razločil besede. Spoznal je glas Pctrinov in jc stopil na prste ter iztegnil vrat. "Rad bi ga slišal — naučil bi se morda veliko." Poslušal jc in je razumel in sc je čudil. S trepetajočim glasom, napol zastalim od bolečine, napojenim s solzami, jc govoril doktor Petrin. Gin jen in navdušen jc pripovedoval o ne-precenjlivih zaslugah pokojnika, o njegovem, o svoji vnetesti, delavnosti in nesebičnosti nedosež-nem rodoljubju, poudarjal je — "Poudarjati je treba!" je pomislil Poljanee. "Poudarjati je zelo primerna l»cscda!" — poudarjal je še posebno, kako so preganjali pokojnika zbok njegovega čistega, neomajnega značaja in naposled je zaklical s solzami v očeh in v glasu (tudi občinstvo je ihtelo), da ostane ime gospoda Valentina neizbrisno na veke v aren vsakega zvestega rodoljuba in da bo smatral vsak zvesti rodoljub za svojo poglavitno in edino dolžnost posnemati velike Čednosti gos- poda Valentina, ki ni umrl, temveč ki živi med nami in bo živel vekomaj. Slava mu!" Štefan Poljanee se je trudom a izvil iz gne-» če ter je nastopil pot po lepem, samotnem ljubljanskem polju, ki je že tonilo v mrak. Še jc cul šumenje za sabo, od pokopališča sem sc jc razlegala otožna pesem, — "Splošno je treba govoriti, splošno! Govoriti, govoriti, toda nikar ničesar povedati! Zaslu-žen je bil — na kakšen način? Koga to briga — dovolj je, da je bil zaslužen! Preganjali so ga — kdo ga je preganjal? Kaj to vprašanje — preganjali neomajnega Značaja !Iln»! — Da, tako sc govori! daz sem za narodove pravice! Za katere! Za narodove pravice, za vse skupaj, za nobeno posebej! Le špccijalizirati nikar! Kdor špccijali-zira, jt slab politik in pride kmalu v nevarnost! Ampak.cc jc že treba, tedaj sem za tiste pravice, ki jih je najtežje doseči; tam jc nevarnost najmanjša. Tako delajo vsi tisti pametni ljudje, ki uvnŽujcjo praktične razmere. Saj je tudi Petrin govoril za univerzo, pa pravi, da jc nc dobimo nikoli. Drugače bi morda ne bil govoril zanjo. Jokal jc ob grobu gospoda Valentina, ki ga ni poznal; ene pozna in je bil moj prijatelj, pa vem, da nc pojde za mojitn pogrebom. Razumem ga komaj: ah, ne dosežem pa ga najbrž nikoli!" (Dalje prihodnjič.) PROLET AREC UST ZA INTKIIK.SK DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TOREK. ----L»»tnlk ta laSajaUU) — Jugoslovanska delavska tiskovna dru/ba v fhirage, Illinois. I DELAVSKA STRANKA SE SNUJE ' Iz Bridge portu. Conn.sc poroča: Dctujliruui načrti o platformi ameriške delavske stranke, ki so bili predloženi državnemu tajni« Naročnina: Za Ameriko $2.00 za celojku, da inkorporira stranko, so po-leto. $1.00 za pol lota. Za Evropo stali znani širši javnosti. Stranka Bi0..1* *el*> leto, »1,28 mm pol Ui*.jtwi organizirana po vzoru britske Oglasi po dogovoru. Pri spremembi delavske stranke in glavuc točke feivaliiča je poleg novega naznaniti \y jvogramu so: __itarl nailov._________ Za mesta. — Poobčinjenje fseb cu»u» aiavMsk« orcaaUaci]« Ju«mi. I aaprev /.a kvuf potrebe. Delovne — Mcialistične ivtn v Ameriki. — ! 1 ... ,, . , , ftp i-----------------—~ i ure v tovarnah in drugih niuustri- Vao pritožbe glede nerednega pošilja-1 - , lwwi:of:i. ,„..,..„„ ■ja listu in drugih nerodnosti, je po- J«»»" podjetlll se uiaMiajo po zna- ailjati predsedniku druibe Naju dela; temeljni delavnik in* Fr. Udovkh, 1844 So. Racina At«., suie presegati sedem ur; javna * ^z**** kontrola nad distribucijo iu Irana- BBSSV a -r^a-g -k t ! portacijo; ustanovitev zadružnih PROLk 1 AKlAiN prodajaln za nakup in prodajo ži- Owned and publi»h«d «¥«ry Tuesday by ( vCŽa, obleke ill dl'Uglll potrebščin; Sauth Slavic Workmen's Pub. Ca., plača se določi v primeri s cenami Chicago, Illinois. m življenskc potrebščine; kontro- Subscription rates: United States and la nad stanarino in profit a rst vom. Canada. $2.00 a year, $1.00for half Zft države _ Splošna ljudska year. Foreign countries $2.50 a year, , , , . ---for hal/ year. -:- -:- last naravnih zakladov 111 naprav za javne potrebe; »(delovanje -j/^v.no vlado pri nastavljanju vračajočih se .vojakov v industriji, ne da pri tem trjK^li že nastavil jeni delavci. Za narod. .— Odprava «ledne pravice; splošna volilna pravica; ; stopnjevaje naraščajoč dohodnin- -i---*ki davek; industrijaliu) pro po r- Zadnjo nedeljo so zborovali v cionalno zastopstvo pp. številu Chicagu ameriški Madjari in ' članstva: ¡splošna ljudska last vseh j)0je sprejeli resolucijo, ki so jo ime-1 proizvajalnih in razdelivnih sred-1 $1.25 r Advertiiirg ratei on agreoment NASLOV (ADDRESS): "PROLET AREC" 4008 W. SI. STREET. CHICAGO. ILLINOIS Telefon Lawndale 8157. MADJARI ZA REPUBLIKO. Ključavuičurji so bili na konju, GOSPODARSKI POMEN STA- oni so imeli svoja mojstrska pjv j RE SRBIJE nia. katerih niso mogli )»oK«i/aii! —• velekupitalisti, • „ 1 Ozemlje, ki st» ga dobili Srbi po Čevljarji iu krojači, ključuvm- balkanskih vojnah v buk a reškem carji in mizarji, tesarji iu kova- j'»dru, se označuje pod skupnim i-či so >c urezali, kapitalisti pa »o menom Nova Srbija, toda Srbi sa-si smejali v poet. Kupili so si »d so imenovali to ozemlje Stu-"sposobne ljudi", "kakor se ku- i ru Srbijo in srbsko Mueedonijo. puje surovina; oni so predlagali | k Stari Srbiji je spadal ves vila-oblastem svoja metrska pisma. ¡iet Kosovo, severni deli vilajeta svoja dokazila, vodili so tovarne, i Molj (—Monastir, okraj Koče-dobiček, kar je glavno, je pa ven-|V4>> «» Soluna t— 8aJouiki, okraji dar spravlja) Mnesposobni1' ka- Boguiaila, Veles iu Negotin). I-pitalist. I me Stara Srbija ima predvsem Vsa mogoča sredstva so iskali, zgodovinski pomen kot spomin da bi preprečili uničevanje male i najznamenitejšega srbskega kra-obrti. In niso ga mogli preprečiti, ¡ju Štefana Dušana iz 14. stolet-četudi so zgodaj vstali. j«, ki je to ozemlje pridružil Srbi- Amerika ni na drugi zemlji, da-J»- Prebivalstvo, ki šteje okrog 2 si je med njo in-Evropo precej-1 miljona duš, se peča pretežno s šnja luža. Tisti gospodarski zsko- poljedelstvom in živinorejo. ()-ni, ki veljajo tam, veljajo tudi tu- »» imlustrija sta le v mali me-kaj. In nobena sila jih ne odpru- zastopana v mestih. Najštevil-vi. nejše ko usnjarije iu krzna rije, ki Kapitalizem se razvija, se mora j jih W v 1'rizrenu 30, v Bitolju 27, razvijati in se bo razvijal do svo- v Štipu 30. v Prilepu 15 in tudi jegu najvišjega vrhunca. ! v drugih krajih. V Bitolju in, Ka- Ruzvoj kapitalizma se m-, more j vudarju «t^jl parni mlini, iu je preprečiti. A ko se mu polneče ne« tddi nekaj ^mlinov na bcnziiiove koliko polen pred noge, ne pome- motorje; največkrat se pa žito ni to prav nič. Tez take m a I en k o- j melje v navadnih vodnih mlinih. >ti. ne štrbunkue Zgodovinski ve-fTud} oljnate preše so v deželi, to-iikaii. da le v Velesu in &tipu s strojnim Vendar bo moral tudi kapituti obratom. Največje .industrijsko zem umreti kakor vse, kar je roje- podjetje je žaga v^litrovici,' ki no iil vse, kar živi. lil njegov pa-1 razpolaga tudi z industrijsko že-dee se lahko pospeši. Toda ne /. leznico, dolgo ID kilometrov,. ui proti kapitalističnemu si- Vsled klimatičnih razmer in ro- sezaui, tobak in bombaž se tu pri- Jtfintoizeni in buddhizem sta bi-deluje. Vinogradi niso redki. Ulo t la do leta 1868. složna. Vsa re-bina Biiolja je prava žituicu Mu- ligiozna opravila pri rojstvu in cedouske. U lavni pridelki so pše ; ob pogrebu kakega Japoncu so o-niča iu koruza, ki se predajo v So- j pravili buddhoski duhovniki. Ali i umi. V sosedstvu okrog PrHep«! tqda j je vlada proglasila sinto za preiluuči tobuk in opij. Tu sc let-1 državuo vero iu zuplenilu boga-no izdeluje 80 do I00,(NK) ok to- ta buddhovska svetišča. Buddhov. baka in 10,(MK) ok opija ter proda skiiu duhovnikom torej ni ostalo na trgu v Prilepu. Veliko pšenice nič drugega, kakor prijeti za pa in koruze se prideluje tudi okrog Tetova ter na 84 kiloinefrov dolgem in 14 kilometrov širokem Kosovelu polju, ki je zlusti pšenice bogato. Tudi pokrajina Mctohija-Prtsrca prideluje veliko koruze in žita. Najrevnejša pokrajina ¡Nove Srbije, kjer sc poljedelstvo skoro nič ne izvršuje, je bivši sandžak Novi pazar. Prebivalstvo se peča z živinorejo. Ovce so velike iu lepe, roguta živina majhna in manj vredna. : VERA NA JAPONSKEM liro in iti prosjačit. In tako se buddhovski duhovniki žive veči-noma od milodarov. Veliko budd-bovških svetišč je izprenienilu vluda v tistem letu v siutovska svetišča — iu kip Buddhe si* je moral umakniti ogledalu in toriju. Siutovska svetišča podpira vlada in vzdržujejo jih občine. ZA REGI8TRIRANCE. (Jeneral Cro\vder je poslal sledečo izjavof ki je važna za regi-strlrance, rojene v tujezemstvu. V tujezemstvu /ojeni registri-ranci se posebno opozarjajo na Državna vera na Japonskem je takt, da so v vsaki občini pravni "šluž-torej I J ■ ■■■ . I stemu. dovitnosti bi to ozemlje lahko-ve- novaü /'izjavo ogrske neodvisno- štev; volitev sodnikov po Ijud-j ,>adiH. kapitalizma jc mogoč le liki» več prodViralo v kmetijstvu. 8tr\ Resolucija povdarja. da je stvu. 1r(laj ako j(. |m|)uiIM)1(ia pHprat če M m to i.oij dvignilo. \ gmma in vojnih ciljev bHtake voj- !.i ^a mora nadomev.iti. ft$l ha. v reanicl nc pa obdeluje zrociliI nemški unlitansti in anek- ne delavske stranke; liga naio-i velikem kosu zemlje raste komaj polovica te ploskve. Kljub «isti, iu da jo Ogrska morala it^dov; splošen šesturni delavnikKam plevel bujno, veselo. Ali se ne primitivnemu načinu obdelova- y vojno, ker jo je v to prisilila »ospodarska; in socialna rekon- [>oste. norčevali sami iz sebe, če nja sistematičnega sadjerejstva na- kriminalna ogrska vlada, da se «trukcija; pomoč nerazvitim vzdrže privilegije višjih niadjar-.-rodom; enaka izmenjava produk-skih slojev. Resolucija izjavlja, tov ,,Urodi ali vrednost za da ne zastopa ta vojna niti naj- j vrednost; omejitev oboroževanja v fHijdete pulit vsako ljuliko pose- je dežela zelo bogata žitu, zlust: bej? <%e boste po dolgem, težkem pa tobaka, sočivja in sadja', in trudu cplcli vso njivo in ste prišli kljub pomanjkanju prometnih , s svojim napornim delom do dru- sredstev se precej pridelkov izva manj interesov madžarskega na-; obrambne namene, dokler sc naro- gega koncu, lahko začnete iz no v a žu zlasti tudi živina in živalski roda. Od amemke zmage priča- (|i ne zedinijo na splošno razobo-|„„ prvem kraju, ker je medtem produkti. Skupiti izvoz je znašal kujejo tudi rešitve ogrske domo- rožitev; volitev delegatov na mi- |p|evej zopet pognal iz aaoatalih v !e'u okrog 30 mijjonuv dinar vinc katere ^ednm M01;110^ ' rov ne konference a rpferendu- kovenin in je veter naneael nove* jev. Kol glavni izvo/Jii predu.eti ga semenja. pridejo v poštev:. žito v vrednosti Na shodu strojnikov, katerega ¿1 v republikanski formi države. mom. Za vse narodnosti, . ki obkrožajo Ogrsko zahtevajo ameriški Ma- R€ je udeležilo do tri ^ je djari iHtotako naroduo ueodvis- m Mprejeta rezolucija, ki nost.kukor sami zase in vst .eiu--, JH)vdarja da je bUa Uitt|ilU)viu>v rodnost ne države naj žive v Prl*; delavske stranke potrebna, da se joteljski zvezi z mu^jursko repu- :deUvBtvo svobodi mezdne in go- . ' ... , .... spodurske sužnosti. To se pa lah- Resolm ,.,:, se bavi s stalnem , „ /go(|i „ dda^tNO 0 ¡. aiaeriškUi Madjarov Ju projcati-1 l|ra })4>litiino iu izvoli v vse ra proti vsem tistim, ki jih hoco- staVodajne zl>oi*e svoje zastopnike, jo prikazati kot orodje cesarske ki zaHtopajo ime|.est, A_ nemške m cesarsko kral^cvzkc (merttka de!avtka ,trailka naj 8)u. a vst ro-ogrške vlade. Izjavljajo,. ^ ^ orodje, da d| t za «la so lojalni Ameriki in da ji bo-\ hod y induHtrijalno wpob,|ko> do pomagali do zadnjega z vsemi j v kateri J)odo deIavd saini izvajali sredstvi za zniago v boju za ujene.!komro)o ^ tovornami M*vu\. principe. Nadalje izjavljaj^ da j (.am. Jn njdniki y katerfh d se bodo borili za rešitev nuidjar- .... . .. , skega in drugih narodov izpcdl Samucl Llav,t ^ Pnpom.ul, da halmburške krone in za ustanovi-] fdauJa tcv demokratične republike in da ^Mia stranka in da pristopijo v l odo pomagali vsem narodnostim. a^ko i!t,a,,ki° Vii; m^dm re-ki žive pod avstrijsko in ogrsko dcinokraljc, kajti vlado pri zgradbi njihovih rarod- fe,avfa f ra!!ka ^ uostnili držav. ,a ****** rudikabuli strank. j t c se itompers uc pridruži strun- USTANOVITEV AMERIŠKEGA U k". "V '"'i ,'V '"V" "" !'" mnenju Luvitu delavstvo zapustilo. Po njegovem mnenju bo stranka postala zelo aktivna po vojni, kajti po vojni bosta dva razreda političarjev. En razred bo imperialističen in naklonjen militarizmu, drugi pa delu in organiziranju in razširjanju industrije. Stranka se udeleži državnih volitev v letu 1919, v letu 1920 bo pa obdržavala svojo narodno konvencijo. Zdravi razum nam pravi, da je; 1,500,000 dinarjev, sadje in so-treba preobrazili tla. Preorali bo- čivje (zlasti grozdje) 3,600,000 mo vso zeuiljo, da uničimo korcWdinarjev, riž (».">0,000 dinarjev, to-ninc in posejali bomo žita, da nc !>ak 6.000,000 dinarjev, opij; in bo škodljivo seme našlo prosto- mak 7,800,000 dinarjev", svilene ra in da bo nova koristna rastlina surovine 3 niiljoue kože, usnje, lahko vodila boj proti ostankom kožjihoviua 2,500,000. volna pol plevela. ; miljona in različni drugi preduie- Tudi Človeški družbi je treba ti 1 in pol miljona dinarjev. Od-prirediti tla, da se bo na njih la- jemalka žita je največ Turčija, hko.uspešno razvijala. epij se izvaža v Malo Azijo, Nein- Podlage je treba, potem ne bo!čijo in Ameriko, tobak v Nemčijo, strahu za stavbo. Ali brez funda ' Avstro-Ogrsko, Ameriko ia Ita-mentov ni nobena, zgradba ni<- ¡ij(», kole in kožuhovino je jv'ina-vredna. ;la skoro izključno Avstro-Ograka, lidini reanični nas^irotnik kupi- sadje Srbija, ovce Carigrad. V /inloizem. 44Sinto" pomeni bo duhovnov 'V Ta vera je sorodna kitajski, v.kateri igra vlogo češčenje. duhov (šin.) Japonsko ime je 4oduče o dolžnostih in pravicah,'ki jih ima po nabornem zakonu. Da se lokalni in distriktui odbori pri razred o vanju registriran-eev pravilno ozirajo na zahteve, do katerih misli registriranec, da je opravičen, je potrebno, da re-«ristriranec odgovarja pravilno na sTedovalee. Navadno pa ne časte j vso vprašolno polo, in mora biti zvezd samih, ampak duhove, ki pripravljen, da priloži vpraša In i vladajo na zvezdah. K tem pride-i poli vse potrebne zaprisežene iz-jo še razni duhovi vetrov, rek, go- jave in potrebna pojasnila. Prav-ra. «Ireves. živali, hiš, mest itd. ui uasvetovalni odbori so bili u-V marsičem nas ^spominja jt-1 stanovi jeni, da registrirunci luli-ponska vera tudi starogrških pri- ko to izvrse. po ve d k o bogovih, posebno V tem, Ti odbori imajo na razpolag» da simbolizira prirodne moči ii. j večino advokatov v svojih obči-prikazni v bogovih in polbogovih, j nah. Med njimi so taki ,ki govo-Značilno za sintoizem je to. da j re jezike v tujezemstvu rojenih časti duhove slavnih kne/rv, ju- registriram-cv. Registrirafici dOs nukov iu učenjakov; te duhove i- l>e nasvete in pomoč zastonj. Oni DELAVSGEKA ODBORA ZA TUJEZEMSTVO. talizma je socializem, ki se bojuje proti njegovemu sistemu in ki vodi boj sistematično. Edini razred, razred. ki more izvršiti ta boj, je delavski Delavstva se kapitalizem ne mire iznebiti. Njegove roke in nje- bijo po suhem, v vse druge dežele čez Solun, s katerim veže deželo železniška proga. Železniška mreža ima le 387 kilometrov dolžine. Različne kmetijske kulture so razdeljene na posamezne pokrd- nienujejo rcine. Japonec v isfi vrsti z nebom in zemljo, s solnccm in luno časti p« božje tudi duhove svojih prednikov. Kdor se je rv svojem živijeuju odlikoval z veliko hrabrostjo, učenostjo in dobrotljivostjo, pa ne pride kar sam med bogove: pravico postaviti koga med bogove ima mikado (cesar) s svojimi svetovalci. XI čudu torej, da -imajo sintto\>ki bogovi vse človeške prednosti in slabosti. Razvitih verskih in nravstvenih naukov sintoizem nima. Sintov-ski nravstveni nauki so pvzeti iz moralne filozofije Konfutsoja in Avstro-Ogrsko je šlo blago čez Sr- drugih kitajskih učenjakov. Kön- ne morejo prerokovati, kako bodo lokalni aH distriktui odbori odloČili v posameznih slučajih. Advokat je lahko le svetujejo *v splošnem in pomagajo registrirancu, da pripravi vse listine iu predloži svojo zadevo na inteligenten način lokalnemu ali. di-striktnemu odboru, da lahko' poda pravilno razsodbo. Na sedežu lokalnega odbora se vedno nahaja po en član pravnega nasvetovalnega odbora v času, v katerem se zahteva, da se izpol-nijo vprašalne pole. Priporoča se registrirancem. da se obrnejo do njih z zaupanjem za nasvete. Iz Washingtuno sc poroča, da je Social demokratična ligu Amerike, katere zastopniki so se mudili na posebni misiji v Evropi, organizirala postojanke v Milanu, Parizp in drugih mestih, z namenom, da sc tamkajšnji delavci jKiučc o resničnem stališču, ki ga zavzemajo ameriški delavci in so cialisti v sedanji vojni. Načrt za to informativno, nalogo je bil predložen potom komisije, ki sc je pred kratkem vrnila domov, predsedniku VVilsonu, ki ga je odobril. V odboru, ki ga je bila poslala Social demokrutičnu ligu v Kvr6' po, da preuči vojno situacijo in delavsko razpoloženje, so bili so-drugi John Spargo. Ch. K. Russell, A. M. Simons, J. Koepelin iu •f. I Iowa t. POSEBNOSTI ZNAMENITIH MOŽ. POT DO CILJA. Boj proti kapitalizmu more bili le tedaj uspešen, če sc vodi proti osebam, temveč proti sistemu. Posameznemu kapitalistu se ¡ii treba bati ne demokratične, ne re-publičauske politike. Ni se mu 1 ro- gove glave so mu potrebne kakor I J"1*- rofnr do,ine m Kko' mašipe, premog, ruda, bombaž itd. m ob vsnki rrki dobij° l,osol)-Vse male mojstre lahko uniči do pridelki ki jtli pri drugih sploh uidnjega. Če ne bi bilo to uniče-,ni ]v v n,a,i meri- skoro v VMcll val no delo tako enostavno, da Hc!kr«iih Novt> •^rb,.i<, 1,obi •nora prejalislej ......olnonia izv/-;/a 5,1 ,U(li sa(lJ(' ir splošno ruzšir-, siti, se ne bi kapitalizem ustrašil j^110- Najrodovitnejši ieruji so: o-nitl najbolj nasilnih udarcev pro-tkn^f ^kopija, kjer prevladujeta ti srednjim stanovom. Kjer zahte-|mflk 1,1 io,)ak- l)o,)ro Mfrt0Pal1 )c vajo njegovi interesi, je kapitali-,tm,i ]*u in k<>"<>PUa, potem sadje, zem vedno brutalen do skrajno- 1>0 »'»°if0 vinogradov, ki dajejo izvrstno grozdje; vina se .,. , .. t. • . i i malo prideluje. Tudi okrog Ku- Ali kapitahzemu 111 treba skraj-j 1 . 0 . , ...... , . -- maiiova ic mak glavni kmetijski nega napora, zakaj s svojim nu- ..,,,. , , . • ,. * n . . . pridelek, ki se kultivira radi opi- ra viiim razvojem popolnoma nc-'* ravno uničuje svovjo tnalo kou kurenco, ki ga večinoma že sedaj komaj toliko boli kolikor slona, če ?ra piči bolha. y Kdo naj sc bojuje za srednjo sloje proti kapitalizmu, kadar so popolnoma oslabljeni, Uadar so celo uničeni? Ali delavstvo se ne more uničiti. Delavstvo ostane, dokler je futseja in drugih kitajskih učenjakov. Konfutsejeva vera s** je razširila po Japonskem najbržc v tretjem stoletju. Ali kljub temu, da so jo najprej sprejeli z velikim . navdušenjem, še vendar ni nikdar globoko ukoreninila v ljudstvu. Veliko bolj pa je na m/-toizem vplival buddhizem, ki se je v sredini šestega stoletja iz Koreje razširil v prav kratkem času po Japonskem ter se razvil v trinajstem stoletju do največje materialne in duševne moči. V VELIKA EKSPLOZIJA. V tovarni T. A. Uillepsic and Co. v M organu, N. J., v kateri nabijajo granate, je nastala eksplozija. ki je zahtevala od 50 do 100 človeških življenj. . Po prvi eksploziji so sledile druga za drugo, ki so bile tako močne, da so pretresle bližnja mesta v okrožju desetih milj. Na ponočnciu delu je bilo 2.000 delavcev, ko je nastala majhna eksplozija, ki je ugasnila luči sintovskih svetiščih, ki jih i Ljudje so prenehali delati iu so imenujejo Japonci <4iniju'\ na- j bežali iz tovarne ob dolgi vrsti ha jamo preprosto mizo, ua kateri | poslopij. oK so bežali, so sledile stoji okroglo kovinsko ogledalo druge eksplozije, "gohej" — podoba svetlobe in i Prva eksplozija je nastala ob solca; na robovih ogledala so pri- 7:40 in o polnoči je bila tovarna ha bati ne protitrustovskih zakonov, ne zakonov za varstvo sred-1 potrebno človeško delo. njih slojev. j Zato je delavski razred tisti, ki Postave mu lahko napravijo ne-1 je poklican, da vodi in-izvrši boj koliko sitnosti — to je vse. rim | woti kapitalizmu, jih spozna, najde tudi pot, da se! Delavski razred pa je tudi tisti. ja, toda se tudi kot makovo seme. V letu .1905 in 1906 se je na !trgu v Kumanoveni pečalo okrog 28.000 ok (1 oka je 1.21 kg.) opija in 240,000 ok maka. vrst je zastopana znatno pšenica. Znatno jc tudi sočivno vrtnarstvo in sad i mogočni prečni tramovi, jereja. Živinoreja, zlasti ovce, ko-' Ljudstvo časti svoje prednike zc, pa tudi prašiči, ki se jih je ra- ob vsakoletnih praznikih z jedjo, di Turkov ni smelo rediti, je do- pijačo, z gleduliškimi predstava-bro zastopana. Hribovje okrog j mi, pantominami itd. Tudi roma* mesta je z gozdovi ohraščeno. Knu j nje je v navadi; a to navado so najrodovituejših pokrajin Nove j Japonci sprejeli ml huddhistov. Srbije je 50 kilometrov dolgo in 30 kilometrov široko Ovčje polji1 se vedno v plamenu. Kksplozija je najprvo uničila enoto 61, skupino poslopij, zgrajenih, iz lesa iu ubitih z valovito ploačevino, v kateri je bil anatol, razstrelivo., ki jim izpgne. Saj so v Evropi poizkušali z vsemi temi mericinaiui, «lavno prej nego so v Ameriki ro-«rovili Rooseveltovei. Imeli smo v Evropi zakone, ki so zahtevali, da mora vsakdo do- Erazem Rotterdamski, znani humanist, je dobil mrzlico, če je videl ribe. Slavni astronom Ty-ho de Brache se je zgrudil na tla če je zagledal zajca ali lisico. Mu-! prinesti dokaz sposobnosti, čel.oči rija Medieejska, velika ljubitelji- izvrševati kakšno obrt ali indu-ca cvetlic, je sovražila vrtnice, čelstrijo. jili je videla naslikane. Ivan II... čevljarji so sc nadejali rešitve, moskovski veliki knez, je omedlel ker bodo na tak način nemogoče če jc videl žensko podobo: pač j velike čevljarske fabrike. Kako mika prikazen pri moških. Ladi-' bo Rotšihl dokazal, da se je Izučil kralj poljski, jc zbežal, ka-, čevljarstva ? Krojači so bili prepričani, da vzcvete njihova obrt; kajti miljo-nar se ni nikoli učil krojiti hlače in suknje. ... ki mora prejalislej, če ne s pomočjo izobrazbe, agitacije, pa vsled bridkih izkušenj, spoznali, du je zanj svoboda v kapitalističnem sistemu nemogoča*. V njem mora dozoreti prepričanje, da je za njegovo osvoboditev in rešitev neizogibno strnioglavljcujc kapitalističnega sistema iu njega nadomestitev s socialistično družbo. trjeni papirnati koščki in dragoceni kameni ali pa krogla iz kamene'strele J; to naj pomenja čistost., velikost in moč ramov (duhov). Preti svetiščem pa stoji "torij, ' vislicam podobna vrata ¡skoro učinkuje kot T. N T. Vsa-iz dveh stebrov, vrh katerih leže i kih deset minut do desetih zvečer je bilo slišati drugo močno eksplozijo. Osem truiK'1 so že dobiji i/, po» drtin. Vrednost tovarne cenijo na $18,000,000. V tovarni porabijo na stotine ton T. N. T. pri nabijanju devet Sintovsko bogoslu/je ima pre- in tripalčnih granat, cej izrazit obrednik; duhovniki Tovarna obstoji iz mnogih po-s plosk vo 14,000 kilometrov. Glav-! nosijo samo za čas svoje službe i slopij, med katerimi so nekatera ni pridelki so mak in pšenica, pr» posebno obleko. Tudi pridi gu je jo, dolga nud sto jardov. V teh po- toda poslušalcev je vsakokrat i slopjih stoje lonci za topenje T. tudi ječmen in oves. Tu vzrejene ovce so vsled dolge in gosle volne no celem Balkanu znamenite. I v • • Najrodovitnejši kraj vsega ozemlja je okolica Končan, kjer so na več tisoč hektarjev riževa {Milja razprostrta,ki dajejo imeniten riž Kot bogato sadja je imenovati prav malo. Čast sintovskih duhovnikov je dadna, in mogoče tudi zato niso na glasu, da bi bili tako učeni, kakor so buddhovski duhovniki. Leta 1890. je bilo na Japor- \ N. T., ki ga vlijejo v granate. O vzrokih eksplozije se slišijo razne teorije, ali nnjbrže so vsi mrtvi, ki pozuajo prave vzroke. Živilska uprava je izvršila prvi dijv je snirl kako jabolko. Zakaj i so ne mu jabolka tako zamerila, tega nam pa zgodovina žal ne sporoča. Krivo Palanko, kjer rastejo češp-Kdor je resničen irasprotuik ka-lljc in jabolka. Najslavnejši vino-pitalizma ima torej le eno pol rodni kraj jc okolica Tikveša in Pridružiti se mora socialističir flajuc«, ki prideluje letno 40,00dl ponskem ji stranki, |wmafA»i ji mora v njenem boju. sodelovati mora pri pripravljenju nove družbe, v kateri bodo mogoče enake pravice. To je edina (H)t ; druge ni. metrskih stotov eroz ija in povečini izvaža. Poleg tega se tu kultivira mak, janež» sezrfm in bombaž. Kotlina okrog Uevgelija je središče sviloreje, pa tudi mak, skem 193,242 sintovskih svetišč in j udarec proti nagroinadeiiju živil, 14,717 duhovnikov pri desetih ko je v groceriji tvrdke Margolin raznih sektah. {senci Wa*ormaii zaplenila 6,200 Olavni sedež bmhlhizuia na Ja-¡funtov sladkorja. prodajajo jest vi- Kioto; svetišče pa raztresena po vseli japonskih on>. kih. Tako je bilo leta 1893. dva. najst huddbovških sekt, 71,839 svetišč, 36,247 kapel in 52,054 duhovnikov in 744 nun. Mrocerieti, ki ne nn drobno.imajo na mesee pravico do 1,900 funtov, sladkorja, tlroeerist, ki ima več sladkorja v zalogi, je izvršil k a/njivo dejanje. PROLETAEEC G - Madjarska republika. Med Mudjuri v Auieriki ne ji zitčclo širiti gi-Lmje za ustanovitev neodvisne ogrske republike iu u je priključitev k fedtraeiji» ki nuj bi oliscgu-republike uarodov ob Bultičnega do Crncgn morja. Madjarska republika naj bi sc organizira-|g,v prijateljskem sodelovanju s Cehoslovuki, Ju-goalovani iu ostalimi sosednimi narodi, ki se zduj bojujejo sa svojo neodvisnost in Žele skrušenje Avstrije, ker so njih eilji nedosežui, dokler obstaja habsburška monarhija. V novem gibanju Madjarov je mnogo simpatičnega iu podpiranja vrednega. Njega ideja ji v diametralnem nasprotju z ofieielno madjarsko politiko iu se mora v v*ski diskusiji popolnoma ločiti od nje. Stremljenje po sumostalni Ogrski in republi-čauski obliki je sturo. Živelo je davno pred letom 1848. Še v dobah turških vojn so se vršili boji in revolte za ločitev Ogrske od habsburškega cesarstva. Leta 1848. je ta boj dobil jasne obrise. Splošna revolucija, ki je takrat pretresala vso Evropo, je zbudila Madjare in našli so se sposobni ljudje, ki »o znali organizirati upor proti Unbsburžanom. Ustanovili so svojo vlado, nabrali dokaj močno in navdušeno armado, izrekli, da jc habsburška dinastija odstavljena, in proklamirali svojo republi- Avst rizika vojska je bila dolge» neuspešeua «oper ogrsko revolucijo« kateri je pač prihajalo v prid, da je imela Avstrija dosti opravka z italijansko vojno in da ji je revolucija na Dunaju iu po drugih krajev jemala sapo. I sodo Madjarov jc odločila ruska intervencija, ki je prisilila genera-. la o-stala ovira vsega svetovnega napredka. Bilo jc, tfakor da se ob mejah Turčije preneha Evropa; a vendar jc ne bi bilo mogoče imenovanja speeifič-110 azijske države, kajti najbolj vzhodne dežele, M so prišle mnogo kasneje v dotiko z zapadno et-vilizicajo, so pokazale življensko in razvojno silo, Kakršno bi v Turčiji zaman iskali. Turčija je bila urejena nu podlagi fevdalne* z* sistema, katerega logični vrhunec je.bil sultanov absolutizem. Razvoj zapadue Evrope v kapitalizem, v emancipacijo meščanstva in kmetov, v konstituc.ionalno državo, jc ni nikdar dohitel, l*adišah je ostal gospodar vseh gospodarjev, paše, uge in begi so ostali skoraj vsega mogočni gospo-dje v svojih manjših kraljestvih, ljudske nnisc pa *o bile brezpravne v vsakem oziru. Turški kmet je bil v teli razmerah velik revež; še m 110go hujša pa je bila usoda podjnrmljc nih narodov, zlasti krščanskih — gjavror. ne ver nikov —- ki so veljali Turku za nečiste kakor pa-rijsku kasta braminu, turškim oblastim pa za rajo, ki jo je Alah dal pruvoveruikom v hlapec vanje in se zaradi tega ne sme pritoževati in tudi ne Mine pričakovati, da bi zanjo veljale enake nr.i-viee. Absolutizem je v vsakem slučaju zopcrri; toda ee se druži s krvoločnostjo iu je absolutna oblast v rokah neusmiljenih okrutneiev, mora poslati neznosen ¿p provoeirsti odpor, tuoi če jc brezupen. Sultanova svtokrscija jc bila tako kruta in krviželjna, paše iu age so pa sledili zgledu svojega gospodarja, V krajih, kjer je bila večina prebivalstva nemohnuiednnskn, so bili to-»*j večji ali manjši boji na dnevnem redu, in 'Usi jc Turčija v krvi zatirala vsako gibanje, do-sler je mogla, »e vendar pred Evropo ni dala za tsjiti njena naraščajoča slabost, Ako bi bilo šlo le za vprašanje, če bo pt»djar oiljenini narodom kdaj mogoče, da se uspešno npro in osvobodi, bi bila vsa nevsruosl-ostalu lo-fcslna. Toda ko je Evropa začela simftrati Turčijo i« bolnega moža", jih je bilo takoj mnogo, ki bi Ogrsku država je postala imperialistična, (lasi ni imela niti kapitalistične podlage zu to. Nje-nu lustnu organizacija jc še fevdulnu in fevduluo osvojevalni so njeni cilji. Ko je začela Avstrija prodirati v Srbijo, je Ogrska tukoj "dokazivalu", da ima "pravico" do te dežele. > S tako državo bi bil vsak kompromis nemogoč. Sedanja Ogrska je kakor Avstrija železna zapreka uresničenju načelu o sauioodločevanju narodov. Sicer se je v sedanji vojni popolnoma iden-tificirulu z Avstrijo iu še bolj z Nemčijo iu tako je bilo treba presojati tudi njeno stališče. Zu reuli-zacijo demokratičnih idej« katerim nioru sedanja vojna prinesti zmago, je potreben konec Avstro-Ogrske kot skupne monarhije in konec obstoječe, Avstrije iu obstoječe Ogrske. I rogram, ki ga sedaj razvijajo Madjari v A-meriki, se. kolikor je mogoče soditi po dosedanjih "objavah v časopisih, bivstvcuo razlikuje od ofi-eielnc ogrske politike. Po tem zahtevajo Madjuri svojo republiko, in ker ogvore o prijateljskem sodelovanju s Cehoalovski in Jugoslovani, hočejo to republiko 1e za Mrtdjarc. Stremljenje zu nadvlado nad drugimi narodi, ki jo obsojajo v svojih resolucijah, odpade, iu ostane le lastna svoboda. Na taki |»odlngi bi moral biti sporasiim hi-ha k. Mršiti bi bilo pač treba inztta detaljnu vprs-šunju, katerih se sploh nikjer ne bo manjkalo. Tudi med Madjari iu «Jugoslovani ali pa med Madjari in Čehoslovuki se ne morejo potegniti luke meje-da ue bi ostul kakšen Slovan nu uiudjarskeni in kukšen Mudjur ua slovanskem teritoriju. AK rešitev tukib podrobnosti zuktevu le dobro voljo in resnično demokratičen čut. V stremljenju za sumostulnostjo svojega narodu dobe gotovo tudi Mudjari moralno podporo vseh tistih, ki se s poštenimi nameni bojujejo zn neodvisnost uarodov in zu demokracijo sploh. Druga reč je ideja "srednjeevropske federacije'*, ki naj bi obsegala narode od Litve do Bolgarske. Z m« d jurskega stališča jc ta pro pozicija kolikt»r toliko razumljiva. Jier se~AJudjuri najbržc boje osumljen ju v bodoči Evropi. Teritorij nove madjurske republike bi bil precej manjši kakor obseg sedanje in«d jurske d i zave; po krvi pa nima jo Madjari sorodnikov nikjer v soseščini. Zdi sc nam pa, du bi strah prid osamljenostjo lahko odpadel. če bi se ljudje le nekoliko bolj globok«» zamislili v novi sv«jt, ki se moru poroditi iz te vojne. Tudi madjarski rcpuhličanski program govori tako, kakor da bi bil po vojni potreben nekakšen trdnjavski nndp proti Nemčiji. V ušesih p« done VVilsontive be>ede, ki vzbujajo vse dru- Problem Turčije. bili radi nastopili njegovo deilščino. Dasi so imeli vsi tiStanicntniki vcealimanj različne vzroke iu nagibe, so imeli vendar skoraj enake cilje. Tudi tukaj se je pokazulo, da imajo v realni zgodovini interesi večjo veljavo od idealov. Pravično, torej tudi idealno bi bilo priznat i podjarmljeniui narodom pravico do svobmle. Se '►olj idealno bi bilo pomagnti jim do nje. Todu ko-listi posameznih evropskih držav so velevale drugače. Tu stu bili predvsem Avstrija in Kilsija. Zadnja jc že izza davnih časov upirala oči v Carigrad, prva v Solun. Še ljubše bi bilo pač eni in drugi dobiti, ves Balkan pod svojo oblast. Med o!>cma se jc razvila st rastlin konkurencu, ki je porodila vsakovrstne politične intrige. Temu se je pa pridružila še ljubosumnost drugih držav, ki niso hotele ostati brez profilu, kjer se dcILplcn. Nekaj časa jc vzajemna nevoščljivo*! eVro|>-skega imperializmu Turčiji daljšula življenje. Vsakdo se jc.1»al vseh ostalih. Strah pred splošno evropsko vojno, ki se je zdela neizogibna, če sc prične razpadati Turčija, je bbil za sultana blagoslov. Ali ta strah ni bil garancija~>.opcr vojno in jc držal Evropo lc v trajni ncrvozuosti ter pospeševal militarizem. Za narode pod padišahovim gospodstvom ni bila to nikakršna tolažba. Jarem je bil pretežak. jda bi se bil mogel trajno prenašati. Prišle so vojne za osvoboditev in Evropa jc bila na vulkanu. Uusija je nastopila kot zaščitnica svojih "pravoslavnih bratov"; verska enakost in narodna sorodnost je izvrstno služila za krinsko njenih sebičnih namenov. Da so imeli kljub temu egoizmu balkanski narodi korist od njene pomoči, se seveda ne da tajiti; ali druge sile v Evropi so postale nervozne, ker so se zbale, da bi ostale brez deleža pri delitvi plena. Sklical se je berlinski kongres. Turčija je bila zmanjšana, ali velik del neturškega prebivalstva je ostal pod njeno vlado. Rusija je ostala skoraj brez uspehu in je bilu užaljena. Avstriji je pa okupacija Ikisne in Hercegovine odprla pot na Balkan. » * Orientalno vprašanje ui bilo rešeno, ampak le bolj zamotano. Ljubosumnost raznih evropskih držav ui bila potolažena, temveč poostrena. Nevarnost se jc skratka povečala. Diplomacija jc neprenehoma stala ob brizgal-niči, posredovala in mirila, toda večne grožnje ni mogla odpraviti. Turčija sama se pa tudi ni nič naučila in je postajala lc od dne do dne boj., nesposobna za vsako reformo. Ahdul II um Id j" bil zmes strahu za svoje življenje iu krvoločne brutalnosti. V Armeniji, Maccdoniji in Stari Srbiji so bili mnsakri vsakdanji dogodki. V Evropi pa je postujala imperialistična tekma vsa ostrejša. Prva je agresivno nastopila Avstro-Ogrska f aneksijo Bosne in Hercegovine. Zdelo sc je že, da je evropska vojna neizogibna. Bosna sama jc bila na trnju; Srbija je bila razkačena, Turčija užaljena Mladoturki so bili baš izvršili svojo prese-netij.r.* revolucijo, ki je prvi čas kazala lepo perspektiv«/, v »<'>c..djnjem razvoju pa ostala brc/, vseh znatnejši* .oaledic. Avstrijska n nek sija je silno ugrožavals uiladoturški ugled, tembolj, ker gačue misli. Vojuu sc vodi sedaj zu poraz uvtokra-cije. Mi ne verjamemo, da se bo sklepal mir s Ha-heuzollerni, umpak z nemškim ljudstvom. Ako bi pustilu vojua Nemčijo tuko, kakršna jc, ne bi liiiu končana, temveč le prekinjena. Kadar pa pade pruska in uvstrijsku avtokracija in bo mogoče odpraviti vesoljni militarizem, izgine tudi strah pred Nemčijo in nc treba več graditi obrambnih zidov proti njej. Bil je kajzerski namen razcepiti Evripo z njegovo "Centralno Evropo". Naloga mirovne koli-, ference bo spojiti Evropo. Veliko bolj aktualna od fedcdacijc, ki jo predlagajo M ud juri, se uum zdi splosnu evropska federuciju kot integralen del "Zveze nsrodov", ene naj važnejših iu za bodoči mir najpomembnejših točk VVilsouovegs programa. Samo po sebi se razume, du se bodo morali vsi opravičeni interesi Madjarov vpoštevšuti. Mi ne zuhtcvunio oškodovunju uikogur. Prvič nas vodijo demokratična načela v vsem, iu ta m* ne dujo ločiti od pravičnosti. Drugič bi vsuko oškodovunje kateregakoli delu za sejalo kal nemira, iz katerega bi prejulislcj luhko nustala nevarnost nove vojne. Mudjuri ne segajo nikjer do morju. Ali neoviran dohod do svetovnih vodnih potov je v.dsnus-njih eusi potreben vsukeniu uurodu,ker se sicer ne moic rszvijuti njegovo gospodarsko življenje. Tudi Madjari morajo dobiti tak izhod, in če je potrebno zu njih izvoz in uvoz- morajo dobiti svoj kos svobode ob Jadranskem morju prav tako kakor ob Ornem. Ureditev teh vprašanj, čim se priznajo načela enakopravnosti iu demokracije, pa ue bo težko, ker se bo povs4»d izkazovala vjazem-liost interesov. Oe bodo Madjari potrebovali luke ob morju, bodo drugi narodi potrebovali svobodo ua Donuvi tudi tum, kjer teče po mudjarskem teritoriju. In podobno bo z drugimi vprašanji, ki se zde od daleč komplicirana, pa se vendar lahko ruz vozijajo, če se vzamejo splošni in solidarni interesi v pošt c v. Madjarski republikanci imajo vse naše simpatije v boju zu svojo bvoImkIo.Nič ne bi škodovalo če se že zdaj govori o posameznih vprašanjih, za kuteru lx» treba sporazumu. Čimbolj se pojasnijo sedaj tem manj opravka bodo povzročala na svetovni konferenci. O velikih državnih kombinuei-jah, ki bi mogle pomeniti nasprotja, se nam pa ne zdi umestno razpravljati, dokler jc upanje, tla sc uresniči NVi .onov predlog o Zvezi narodov, ki bi spravil več težav in konfliktov s sveta, kakor vsa-ku kombinacija držav, ki bi bila lahko le preveč ptdobna aliancam, kakršne smo poznali doslej. res niso imeli dovolj moči ¿n vojno z Avstrijo, ¿omoči za osvojitev Bosne iu Hercegovine pa tudi nc bi bili dobili nikjer. Turčijo je Avstriji» potolažila z denarno odškodnino. Srbijo pa z obljubo gospodarskih po-godnosti. Turško odškodnino jc bilo treba plačati v gotovini, obljube nc. V nciz]>olnjevanju obljub jc bila Avstrija že iztirjena. S takimi tolažbami se ni mogla odpraviti iztočna nevsrnost. Aneksiju Bosne in Hercegovine jo je moralu povečati. Srbija, če ni hotela riski-rati neenake vojne z Avstrijo, se je morala defi-irtivno odreči Bosni in Hercegovini, ali njen položaj je s tem postal obupen, ker jc bila gospodarsko ua milost in nemilost izročena Avstriji, od katere jc mogla pričakovati samo nemilost, milosti pa nič. S svojo brezobzirnostjo jo jc Avstrija prisilila, du jc iskala druge izhode. Nemoč Turčije je medtem postala očitna. Mladoturki so mogli odstaviti Abdul liamida iu ga nadomestiti z Mohamedom, modernizirati Turčije pa niso mogli. Tudi svojo vlado so mogli vzdržati le z uusils*vom. Avstriji st» sc morali po-t'sli za dcuur; Ituliji so morali skoraj brez odporu — kajti faktično bojevali so sc lc Beduini brez turške pomoči — prepustiti Tiipolitanijo. Za bal-l.anske uartnlc je bilo to svarilno znamenje. V raznih krajih Evrope je postul imperializem tlržuv-ita vera iu vsak čas bi sc bilo lahko zgodilo, da pisne ta ali ona silu ua Balkan, tla zadrgne brez-močni Turčiji vrat na svoj račun. Saj se ni mogla Turčija ubraniti albanske revoltc, ki se ni ozirala niti lis to, tla ima držsvs opraviti z zunanjim sovražnikom! Taka slabost je morala dražiti osvo-jevalcc: kakšni načrti se delajo na vzhodu so pa kazale take reči kakor nemška zgradba bagdud-ske železnice, ki je bila jasno znamenje kapitali-Ktieno imperialističnih namenov. Vse to jc pospešilo balkansko vojno. Vse lietur« škc države na Balkanu so iz gospodarskih razlogov potrebovale razširjenje teritorija: za nukatc-rs jc bil izhod na m«»rje življensko vprašanje. Vsaka je imela tudi nacionalne interese; znatne množice Srbov, Bolgarov in (irkov so še živele |a»tl turškim gospodstvom in povrh jc tlala Turčija še povod, da nastopijo te države zanje, z masa kri, ki st» sc izvršili nad Bolgari. Balkanski vojni se ne more odreči mnogo revolucionarnega značaja. Bolgarski in srbski če-lasi iu komitadži, ki so se neprenehoma bojevali > turškimi oblastmi iu s turškim vojsštvom, so bili pač revolucionarji. t'c tudi so igrale elinustične ambicije svojo vlogo v stvari, je bila prva balkanska vojna tudi podpora revolucije turških Srbov. Bobjorov in (trkov, 'n čc se nc bi bile balkanske države odločile vn vojno, bi bile morale pričakovati. da sc (»koristi \od dragi s turško slabostjo, pri če um r jo bila nevainost. tla izgube še one svojo neodvisnost. Akt» bi bila Evropa ob prvi balkanski vojni f.stala neinteftsirunu in resnično nevtralna, bi bil polt»žaj na Bulkanu dam s popolnoma drugačen iu prav verjetno je, tla nc bf bilo prišlo do sedanje vojne. Toda kako naj bi bili ostali nevtralni tisti, ki so sumi hoteli zasledovati stoje interese na BalkonU in sc buli, du bi konsolidiranjc balkanskih narodov prekrižalo \sc njih račune. Avstrija je prva pričelu d reza i i, ko jc spoznala, da nc zmaguje Turčija. Ona jc preprečila Srbiji izhodno morje. Ona jc izrabila željo ostalih držav po ohranitvi miru, du je preguuln Črnogorec iz Skudwi. S tem in pozneje z intrigami, v ka-,cre jc brez težav zapletla Ferdinanda Kobunga, jc povzročila, tla se je razbila balkanska zveza in vnela druga balkanska vojna. Balkanska zveza jc imela muogo pomanjkljivi iti, ali če nc bi bilo njeno življenje tako nasilno in predčasno zatrto, bi >c bila vslcd nujnosti razvila v krepkejši organizem, ki bi bil tudi v vojni obrambi vsega vpoštevanja vredna sila. katere nc l»i mogel niti kajzer prezirati. Razdejanje te zve-,,< j,, bila takorekoč prva Berchtoldova priprava za stdanjt» vojno; Tiszu mu je pri tem sckuntlirnl / vso svojo hudodelsko lokavostjo in najbržc je kajzer že takrat dejul tej zločinski akciji svoj lila* gosiov. Vpričo vseh teh usodept»lnih dogt»tlkov sč ni Ture i ja v svoji notranjosti hič izpreincnila. \ Ca-ri gradu imajo sicer na v kleše u parlament, ali mla-doturška vlada je de facto absolutistična iti na-> i Ist ve» je še vedno njeno glavno sredstvo. V Evropi nima več dovolj tujega ljudstva za masakrira-iije, zato jc postal ta šport v Armeniji'tem živahnejši. Krute izkušnje so pokazale, tla ne more narodov, ki so vsi kulturnejši od vladajočega; trajno držati v sužuosti; ali to jc ni toliko izučila, da bi bila uvedla vsaj najskormnejšt» avtonomijo. Edino, kar jc slorila, jc bilo priznanje nemške nadvlade, od katere jc zlasti Einer paša pričakoval čudeže. Takt» jc prišlo do sedanje vojne in Turčija je t stala enaka vzhodna kalamlteta, kakršna bila pri je. Kaj jc Nemčija obljubila Turčiji, tla se ji je brezpogojno vdinjala, ni znano. Ttala |»olagt»-ma morajo njeni vladarji spoznati, da so obljube Nemčije brc/, cene, ker jih ne bo mogla l»o-norirati. Brc* efektivne nemško protekcijc pa ne Im» /a Turči;o tlrugt», kakor likvidacija. Izstop Bolgarske iz četverozveze, ki jc odrezal Turčijo otl Nemčije, izpolnjuje en pogoj: angleške zmage v Mezopotamiji in Mali Aziji rea 1 i žira j o drugega. Turčija pride kmalu, mortla l»rctl splošnim koiiccm vojne, lahko v položaj, da bo morala brezpogojno kapitulirati, ali pa bo brez lega zasedena otl zaveznikov. In ua mirovni kou-tcrcnci nc bt» Protektorat Nemčije nič veljal. Tudi Turčiji sc ne bo pri sklepanju miru de-lala krivica. Toda resnična pravičnost bo za-sedanjo turško vlado se I o neprijetna. Kajti pravičnost mora biti splošna, priznati se mora torej tudi narodom, ki so bili d t »sle j podvrženi Turčiji. Kakor Avstrija bo morala tudi ona spoznati, tla ni ua svetu več pravice «ssuinjeVsnjs, In če obvelja zu vse |mmIjsrmljene narode načelo samoodločeva-nja, ne ostane Turčiji nič tlruzcga, kakor to, kar je resnično turško; tega jc pa v primeri z njeno «cdaujo posestjo zelo malo. Zlasti dva narmla bi se z vsemi silami upirala I »onov ni turški nadvladi. Prvi so Armenci, kate-(.Kouec ua 8. strani.) ^ _ irr, -jprpí e Iz sedanjosti v prihodnost. V poHMineznih razredih M ki iti so če*to ras-lične smeri po različnosti uaziraiija. temperamenta, življeuskega stališča posameznikovega in pa celih slojev. Moč vsakega poedinega razreda končno je bila vedno nekaj, se zelo ispremi-njajočega; stopala je ali padala, kakor in kolikor je njeno naziranje na dejanske razmere, njena odločnost in obseg njenih organizacij in njena važnost v gospodarskem vrvenju rasla ali padala. V bojih teh razredov, ki so (bili polni izpre-memb, .so razpadale polagomo stare, že nevzdrž-Ijive oblike, in so bile nadomeščene z novimi. Ni pa bilo vedno novo, ki je prišlo na mesto starega, tudi pravo; to bi moglo biti le, če bi dobili revolueijonarski razredi sami gosipodstvo in najvišjo družaibno prevdarnoat. Kjer in kolikor < časa tega ne bo, bodo zmeraj napake; pogosto-ma sc je izkazalo novo povsem ali deloma skoro prav tako nevzdržljivo, kot je bilo premagano staro. Čimbolj je pritiskal giwpodarski razvoj, tembolj je bilo jasneje ono, kar je zahteval in tem večja je bila moč revolucionarnih razredov, da potrebno izvrše. One uredbe revolucionarnih razredov, ki so bile v nasprotju z zapovedmi gospodarskega razvoja, so razpadle in se pozabile ; one uredbe pa, ki so bile potrebne, so zadobile hitro korene in jih pri staši stačega niso mogli več izruvati in iztrebiti. . Na takšen načiu je nastala doslej vsaka nova družabna uredba; takožvani revolucijski časi «o se razločevali od drugih časov družabnega razvoja le s tem, da so se ti dogodki otligrali potem le mnogo hitrejše v silnejše. Vidi sc, da se grade družabne oblike na drug način kot poslopja. Poprej izvršeni načrti ne pridejo v poštev. Danes torej, oziraje se na to izpoznajne, delati še "pozitivne predloge" za zgradbo države prihodnjosti, je približno prav toliko vredno in umetno, kot če bi pisali vnaprej zgodovino prihodnje vojske. Tok razvoja ni pa sicer neodvisen oil posameznih oseb. Vsakdo, kdor živi v družbi, ima nanjo večji ali manjši vpliv. Posamezne osebe, ki se odlikujejo vsled svoje nadarjenosti ali vsled svojega družabnega stališča, morejo vplivati na tok razmer celih držav skozi cela desetletja. Eni da pospešujejo napredek s tem, da pokažejo nove nazore v družabnih spojitvah, ali da jih?, poljudno raztolmačijo širokim plastem ljudstva. / ali s tem, da organizirajo revolucionarne razre- de, da združujejo njih moč iu povzroče, da se jo uporablja z ozirom na uanieu. Drugi zopet s tem, da ovirajo napredek, ko se v nasprotni smeri ti-veljavljaja. Prvi delujejo, da pospešijo razvoj, da bolest in žrtve, kar jih ta napravi, zmanjšalo; drugi, da razvoj zadržujejo, da pomuožujejo bolest iu žrtve, ki ih ta s seboj prinaša. Kar pa ne more nihče, niti najmogočnejši monarh uiti najgloblji mislec, t o je: smer razvoja določati po svoji volji iu oblike, koje ta zadobi, naprej pro-rokovati. Zato ui nič smešnejšega, kot zahtevati od nas: naj podamo podobo ''države prihodnjosti", za kojo mi stremimo. Tako smešna je ta zahteva, ki pa še ui bila nikoli stavljena ua kako dru«?o stranko^ da bi bilo brezkoristno toliko besedij napisati o nje, če bi ta smešna zahteva ne tvorila bas najresnejši pomislek, ki ga ga iiaši^fTasprot-ni ki širijo proti nam. Drugi pomisleki so pa še bolj smešni. Zgodovina sveta še ne pomni, da bi mogla kaka revolucijouarua stranka le prevideti, kajše svojevoljno določati, kakšne oblike naj'vspr^j-nie nova, od nje zaželjena družba. Za napredek je bilo že veliko pridolbjenega, če se ji je posrečilo, spoznati tendence, ki so vodile v to družbo, tako da se je zavedala svoje politične taktike, in je ni samo slutila. Več pa se ne more zalitevuti tudi od socialne demokracije. Ni pa bilo ¿e nikoli stranke, ki bi družabne-tendence svoje di^be tako globoko preiskala iu jih tako natačno pojiuila kot ravno socialno-demokratična. To iti njena zasluga, marveč njena sreča. Ima se zahvaliti za to dejstvu, da atoji nr. ra-mafo meščanskega gospodarstva, ki je prvo la-čelo znanstveno preiskovati družabne stike in razmere, in ki'mu je pripisati, da so se revolucionarni razredi, ki so porušili fevdalni proizvajalni način, veliko jasnejše zavedali svojih družabnih nalog, nego katerikoli revolucionarni rrz-red -pred nimi. Misleci socialne demokracije so na •pri preiskovanju družabnih razmer šli še globlje kot prednjimi meščanski ekonomi. Makovo delo "Kapital" je prkpoznano kot središč* današ-. nje gospodarske vede, iu prav tako v»soko, kak-orr stoji delo nad deli (^uesnava, Adama Smitha in Kikarda, stoji tudi socaina demokracija po nazoru in jasni svrhi nad nazori in svrlio revolucionarnih razredov h koncu 18. iu v počet k u lil. stoleta. Ce se socialna demokracija brani, podati v pregled spoštovanemu občinstvu prospekt države prihodnjosti, tedaj uimajJT meščanski pisatelji prav nič povoda, zasmehovati ja in sklepati iz tega, da ne vemo, kaj hočemo. Socialna demokracija vdii asnejše v prihodujosi kot so mogli tisti, ki so lomili kope za sedanjo družbo in njene uredbe, to so ekonomisti iu prosvetljenci, videti v svoji doibi. Kekli smo, more pač mislec spoznati tendence gospodarskega razvoja svoje dobe, da pa je nemogoče, da bi vedel za oblike, ki jih ta zavzame. Pravilnost tega stavka dokazuje eu *aui p gled na obstoječe razmere. Tendeiuc kapitalist ičnegalističnego proizvajalnega načiua so v v eh deželah, kjer ta go*podariueueiniste; iu kako so vendar različne države iu družabne uredbe različnih kapitalističnih dežel; kakšne so v Angliji, kakšne v Franciji, kakšne v Nemčiji in kakašne v Ameriki? Zgodovinske tendence de lavskega gibanja, ki ga je porodil obstoječi pro'-izvajalni način, so povsod iste, oblike pa, ki ih zndofbiva to gibanje, so pa v vsaki deželi posem-ue vrste. Tendence kapitalističnega proizvajalnega načina so seda natančno znane. Iu vendar nc more noben reči, kakšne oblike bodo zadobile v 10, 20 ali pa M letih —/pred postavljamo še, če bdo do tako dolgo sploh obstajale. Mi naj pa podamo sliko družabnih oiblik, ki pridejo po današnjem kapitalističnem proizvajalnem uačiuu! Tako sc zahteva od nas! , Ce zavračamo zahteve po predložitvi plana "Države prihodnjosti" in pa vseli onih določil, ki jih bo treba za to "državo", s tem seveda ni rečeno, da smatramo vsako, sploh vsako razmišljanje o socialistični družbi za brezvapešuo ali celo škodljivo. Brezvapešno in škodljivo je le delati določene pozitivne predloge za uvedbo in organizacijo socialistične družbe. Predloge za določene utvare družabnih razmer se more napraviti ¡e za okoliš, ki se ga more v času in proato-ru pregledati in o vladati. Pozitivne predloge more socialna demokracija napraviti le za sedanjo družbo, ne pa za ono, ki šele pride. Predlogi, ki segajo preko sedaaojsti, ne morejo računati z dejstvi, pač pa le z izmišljenimi pred stavami, zato so le sanje, ki v najboljšem slučaju ostanejo brez učinka. Če je njih stvaritelj nadarjen in pa dovol delaven, da ž njimi vpliva na duhove ljudi, tedaj vodi ta vpliv le v zmoto in v zapravljanje sil. i Saint 8imon: Opomba. Veliki francoski utopist Saint-¡Siuuw jc uaalediiji esej priobčil leta 1822. v čas-sopisu 'Organisateur." Deset let po Saiut-Simo-novi smrti ga je izdal njegov učenec'Olinde Rodrigues. pod naslovom "Parabola Saint-Simona." Wo je izšel esej, je prišel Saint-Simou pred porotnike. Da bi ovrgel obtožnico, je pisatelj pisal porotnikom štiri pisma. V prvem pismu pravi: "Ako sem razžalil koga, tedaj prav gotovo prineev kraljeve hiše ne, temveč ves današnji politični sistem. Ako sem storil pregrešek, tedaj le tega, da sem dokazal, da je način uprave javnih zadev zelo zaostal napram današnjemu stanju prosvete in pokazal muii smer, po kateri bi zgradili boijši socializem red . . V četrtem p*miu piše. "Ivra-Ijestvo mora prelomiti z obema aristokracijama, s katerima se je tako slepotno zvezalo. Zdiužiti se mora z,občinami, tla radikalno uniči politični vpliv kast, postaviti se mora na čelo vsega civilizacijskega gibanja . . . Svoje misli sem izrazil svobodno in trdno, kakor gre svobodnemu možu in čistr veati. Ali je res pisatelj teh pisem in "Or-ganisateurja" sovražnik deecle in Bouib» nov? To je vprašanje, na katero boste morali odgovoriti." Porotniki so odgovorili z "nc" in Sa« (t-Simon je bil oproščen. Zanimivo je to, da je bil Saiut-Sinion (Cluu-de-llcury de Rouvrov, grof Saint-Simón) poto mee najstarejšega francoskega plemstva. Njegova družina je segala v čase Karla Velikega. Esej je sedaj priobčil francoski sodrug dr. Ch. Rappoport v 520 strani obsegajoči knjigi "Nekoliko zgodovine." Knjiga jc izšla kot piVi zvezek široko zasnovane " Encyelopédie Socialiste," ki jo ureja sodrug Compčre-Morel v Parizu. Pričujoči Saint-Somonov esej kaže strastno ljubezen pisateljevo do svojega ideala, socialne pravičnosti in svojega utemeljenja socialne reforme glede na preduktivno delovanje množice. Vzemimo, da bi izgubila Francija nenadoma pet deset svojih prvih fizikov, petdeset prvih kemikov, petdeset prvih mdtematikov, petdeset prvih pesnikov, petdeset prvih slikarjev, petdeset prvih kiparjev, petdeset prvih glasbenikov in petdeset prvih pisateljev. Dalje: petdeset prvih mehanikov, civilnih in vojaških inženirjev, artileristov/ arhitektov, zdravnikov, kirurgov, lekarjev, mornarjev in tira rje v. Dalje: petdeset prvih bankirjev, trgovcev, poljedelcev, plavžarskih mojstrov, st.rojarjcv, bar-varjev, rudarjev, suknarjev, izdelovalcev bomha-ževinc, avilen in e platna, pločevinastih izdelkov, petdeset prvih graditeljev ladij, špediterjev, tiskarjev, g ra ver je v, zlatarjev in delavcev drugih kovin. Dalje: petdeset prvih zidarjev, tesarjev» mizarjev, kovačev, ključavničarjev, tiožarjev, urar-jev iu na stotiue drugih oseb najrazličnejših, tukaj navedenih stanov, ki so v znanosti, lepih u-metuostih iti umetnih obrtih najsposobnejši nakupa j tri tisoč prvih učenjakov, umetnikov in rokodelcev na Francoskem. (Z imenom rokodelec označujem navadno lc navadne delavce. Zaradi čkrajše označbe združtt- Narobe svet. jem s tem imenom vse one, ki se pečajo z n.ute-lklopni produkti, torej: poljedelce, tovarnarje* trgovce, bankirje ter vse delavce in nastavljene»*, ki so pri teh uslužbeni.) Ker ho ti možje oni Francozi, ki so v najvišji meri produktivni, ki izdelujejo najvažnejše izdelke, ki vodijo vsemu narodu najkoristnejša dela in ki delajo narod v znanostih, lepih ume'.-o stih in obrtih produktiven, zato so v resnici cve| francoske družbe, izmed vseh Francozov .so ti ležali najkoristnejši; ti prinašajo deželi največjo slavo, ti najbolj pospešujejo njeno civilizacijo in njen napredek. Narod bi postal telo buz duše in v tem trenotku, v katerem bi jih izgubil, postal bi manj vreden nasproti narodom, katerih tekmec je danes in bi toliko časa zaostal -u njimi, dokler nc bi bila izguba poravnana— doklci bi mu bila zrasla glava. Francija bi potrebovala celo generacijo, preden bi poravnala to nesrečo, zakaj možje, ki se odlikujejo z delom pozitivne koristiti, so prave izjeme, in narav« ni razkošna z. izjemami, še celo ne z izjemami take vrste. Pa Vzemimo drug slučaj! Francija bi obdržala vse ženialne može znanosti, lepih umetnosti in obrta, a bi Imela nesrečo, da bi izgubila en iu istj dan sledeče osebnosti: kraljevega brala, vojvodo augoulemskega, vojvodo bourbonskega, vojvodo Berry, gospodično Condčejevo. Iii da bi obenem izgubila: vse velike kialjes ve oficirje, vse državne minister, s portfeljcm iu brez portfelja, vse državne svetnike, vse i eferente, maršale, kardinale, nadškofe, škofe vikarje in kanonike, prefekte in podprefekte, ur. dni-ke v ministrstvih, sodnike in vrhutega še deset t i- t soč najbogatejših posestnikov od onih, ki žive gosposko. Ta nesreča bi Francoze prav gotovo užalo-siila, ker so dobrosrčni in ne bi prenašali z rav-nodušnostjo nenadne izgube velikega števila svojih rojakov. Ali izguba teh tridesettisoč indivi-dijev, katere smatrajo za najvažnejše v državi, bi ne povzročala žalosti iz nobenega drugega razloga kakor iz sentimentalnosti, ker ta izguba ne bi 1 ila politična nesreča za državo. Pred vsem zato, ker bi bilo kaj lahko nadomestiti izpraznjena mesta. Veliko je Število onih Francozov, ki bi bili zmožni izpolnjevati funkcije kraljevega brata tako, kakor jih izvršuje vi-sokorodni gospod sam. — Mnogo je onih, ki bi bili zmožni izpolniti mesta prineev z istim dostojanstvom, kakor jih izpolnjujejo prcblagorodni gospodje Augouleme, Berry, Orleans in Bourbon. Mnogo Francozinj bi bilo prav tako izvrstnih prineezinj, kakor so vojvodinjc Augouleme,, Berry, Orleans in Bourbons in gospodična Condčje-va. » Predsobe dvora so polne dvorjanov, ki bi bili takoj pripravljeni, da vzemo mesta visokih o-fieirjev krone; aamada ima vse polno vojakov, ki bi bili enako dobri vojskovodje, kakor so nsši sedanji maršali. Koliko koneipistov je enako vrednih z našimi ministri! Koliko upravnih uradnikov je bolj zmožnih, da bi vodili okraje, kakor so sedaj nastavljeni prefekti in popprefekti! Koliko advokatov je boljših pravnikov od naših sodnikov. Koliko Župnikov jc prav tako sposobnih, kakor so naši kardinali, knezoškofi, vikarji in kanoniki! Kar se pa tiče onih desettisoč bo- Iz NVashingtoua poročajo: I o uradnih vesteh jc avstrijska armada v Albaniji zašla v veliko past. Avstrijski vojni stan priznava, da se njegove čete naglo umikajo, ampak dvomljivo jc, kje najdejo izhod iz pasti. Ako se obrnejo jfroti Ohridskemu jezeru, je tam srbska armada, ki je že okupirala Skoplje. Skoplje leži veliko bolj proti severu in pot za izhod je tamkaj zaprta. Druga pot za bežečo avstrijsko armado bi bila čez KI Basan in Dibro, ali tamkaj so le pastirske steze za ovce in koze, ki drže po strmih hribih in globokih dolinah f za topove in druge vozove je ta pot nepro-dirna. Tretja pot drži v smeri proti Skadru, ali ta ni nič boljša. Oore, globeli z rekami in skalovitc puščave vsepovsod. Veliko vprašanje je torej, na katero stran sc obrne zajeta avstrijska armada v Albaniji, da uide iz pasti in reši večji del svojih enot. Drugo poročilo pravi, da bo Avstrija vsak čas primorana umakniti svoje čete iz Italije, ako se In» hotela braniti proti zaveznikom na slovanskem jug" r i Iz Berlina javljajo uradno, da je dr. YV. S. Solf, dosedanji kolonijalni minister, imenovan za ministra za zunanje zadeve. Matija Krzbergiklerikalni vodja, je državni tajnik brez portfelja. Socialist Bauer je državni tajnik za delo. D. Ed. David, socialist, je podtajnik zunanjega tajništvo. Admiral lliutzc. ki je žc resigniral. se je premislil in pridružil večinskim strankam ter ostane v ka- , hiuetu. Hintzejev; korak jc silno presenetil vse- nemee. Budimp€»štanski "Az Kst" poroča, da bo Češka v kratkem proglasila neodvisnost. List piše: "Člani češkega Narodnega odbora se'ne boje ječe niti smrti. Naredili so Že svoje oporoke in rešili vse svoje privatne zadeve. Neodvisnost Češke je zagotovljena. Vse priprave v Pragi so že dogotov-Ijene, člani nove vlade so že imenovani, državni program je ogtov in češki denar žc kroži pri-vatno." Iz Rima poročajo, da je Avstrija zopet prosila papeža Benedikta, da naj posreduje za mir v njenem imenu. Papež je pa zavrgel prošnjo. Iz Londona poročajo: Srbski vojni stan je poročal, da fio srbske čete zadnji petek okupirale mesto Vranje blizu bolgarske meje 50 milj sever-novzhodno od Skoplja. Več sto Nemcev je bilo tamkaj v je tih. Sovražnik se umiče v neredu proti severu. Iz Pariza poročajo: Angleške čete, ki so okupirale Leu* in bližnje premogovnike, so našle vse rcTvc uničene. Mesto je v razvalinah. Mestna hiša, cerkve in druga javna poslopja so podrta do temelja. Trajalo ho precej časa, preden, bodo francoski inženirji odprli zasute premogove rove. VA2NO ZA NAROČNIKE! Zakon zahteva, da mora vaak naročnik imeti liat plačan v naprej. Ne na naa, temveč na vaa je ležeče, če hočete imati vae številke Proletarca. Vi imate na svojem naalovu v oklepaju številko, ki pomeni, do kdaj imate liat plačan. Prihodnja številka lista je (579) in če je Vaša številka na naalovu taka ali pa še manjša, tedaj takoj obnovite naročnino, ker smo drugače po zakonu priaftjeni, da Vam ta« ko j uatavimo liat Zamenjati seveda pa ni a tcnii sanjarijami, ki jih je odločno pobijati, poizkusov, ki preiskujejo, kakašno smer bi smele in mogle zavzeti tendence gospodarskega razvoja, kakor hitro bi bile postavljene iz kapitalističnega na socialistično podlago. Ne gre sc tu zato, da bi se iznašli "recepti za kuhinjo bodočnosti", ampak da se znanstveno predejo rezultati, ki jih jc prineslo preiskovanje določenih dejstev. Preiskovanja take vrste niwo na noben način brez koristi, kajti čim jasnejše vidimo prihodnjott. tem primer-nejie bomo uveljavljali svoje moči v sedanjosti. Najpomembnejši misleci socialne demokracije so tako preiskovali in o uspehih poročali. V delih Karla Marža in Friderika Engclsa jc najti obilo rezultatov takih preiskovanj. Bebci nam je podal v knjigi "Žena in socializem" plod svojih raziskovanj. Podobno delo je na tihem izvrševal vsak socialist zase, kajti vsakdo, ki si jc nadel velik cilj, občuti potrebo, da je po mogočnosti na jasnem z ramerami, v katerih sc bo ta mogel doseči. In utvorili ter objavili so se najrazličnejši nazori, kakor je pač uplivala različnost gospodarskega naziranja, življemkega položaja, temperamenta, fantazije, poznanja drugih nekapitali-stičnih, zlasti komunističnih družabnih oblik. Te razločnoNti in protislovja ne motijo niti najnia-nje solidarnosti iu edinstvenosti socialne demokracije. Naj bo pdba še tako različna, kijo nai cilj različnim očem proza, samo da je smer ena-inista, po kateri gredo — enainista in prava — to je; za kar se gre. gatili, gosposkih posestnikov, prestati ne bo treba njihovim dedičem prav nobene učuc dobe, da bi znali sprejemati goste v salonu. Napredek Francije sc pospešuje edinole z razvojem znanosti, lepih umetnosti in obrta. Princi, visoki častniki, škofje, maršali, prefekti iu brezdelni posestniki pa 'nedelajo za razvoj 7Jia uosti, lepih umetnosti in obrti prav nič. Daleč so od tega, da bi koristili temu razvoju, nasprotno le škodujejo, ker se trudijo, da obdržc premoč, ki jo povzročajo negotove teorije, da današnjega dne nad pozitivnim znanjem. Škodujejo .narodovemu napredku, ker spodrivajo učenjake, u-metnike iti rokodelce z najvišjega inesta ugleda, ki jim gre po vsej pravici. Škcdujejo, ker uporabljajo denar na tak način, ki direktno ne koristi znanosti, lepim umetnostim in obrtu. Škodujejo, ker dobivajo leto za letom od davkov, ki jih plačuje narod, tri štiristo miljonov kot plače, pokojnine, gratifikacije, indemnitete itd. za dela, ki tiari d u nič ne koristijo. Vse to postavlja uajvožnejše dejstvo današnje politike v pravo luč. 1 je jo postavlja, kjer jo na prvi pogled razkrijemo v vsem obsegu: jasno dokazuje, čeprav posredno, da jc socialna organizacija nepopolna; da jc vlada nad ljudmi zvijačna in nasilna in da tiči človeška družba (politično) globoko v neiuoralnosti. Ker so učenjaki, umetniki in rokodelci, torej ed ini ljudje, katerih delo jc družbi pozitivno koristno in katerih delo družbo nič ne velja, podrejeni knezom in drugim vladajočim, ki niso dru-zega nič kot bolj ali manj nesposobni rutinjeji. Ker si oni, ki upravljajo javne zadeve, vsako ostalih narodnih odlik svoje prvenstvo le od slučaja rojstva, prilizovanja iu spletk iu sličnil», nia-lovrednih dejanj. Ker si oni, ki opravljajo javne zadeve, vsako leto rs zdele med seboj polovico davkov in ker cd denarja, ki si ga ne prilaste za lastno osebo, ne porabijo niti tretjine za korist onih, katere vladajo, » \ Vse to kaže, da je današnja družba res narobe svet: Ker je narod povzdignil za osnovno načelo, da naj bodo ubožci velikodušni napram bogatinom, in zato se morao djan za dnem oropati oni, ki imajo najmanj, enega dela svojih potrebščin, da pomnoiujejo izobilje velikih posestnikov. Iver imajo glavni krivci, tatovi splošnosti, oni, ki prikrajšujejo vse državljane in jim odvzemajo vsako leto tri do štiristo miljonov, pravico, d« kaznujejo majhne pregreške zoper družbo. Ker je nevednost, vražarotvo, lenoba in veselje nad razkošnimi veselicami dota najvišjih v družbi, med tem ko so zmožni, varčni in delavni ljudje podrejeni in jih uporabljajo le kot o rod-' j« Skratka, ker dobivajo v najrazličnejših opravilih nesposobni ljudje oblasti, da vodijo sposobne. Ker so poklicani v inoraličnem oziru uajne-uravnejši ljudje, da vzgajajo državljane k čednosti in z ozirom na izrekanje pravice, so postavljeni veliki krivci, da kaznujejo grehe neznatnih rtfnikoT. _ ^ .. ji AAAAAJ!>' J« s« z. VSEM KLUBOM J. NA ZNAK«! S Z Tajnike klubov J. 8. Z. prosim, uvažujejo ra sedaj sledeča na-» Vse v J. S. Z. spadajoče naje naslavljati v naprej, dokler ne dobe tajniki drugih navo-HI ,ledeči naslov Prank Petrich, 3387 N. HamHn Are. CHfCAftO, 1LL. 2. Redne članske znamke, katere iada J. S. Z. so po 20e vsaka; uarf$»jo klubi pri tajništvu Ji.S. / i/jla J. S. Z. so po 20c vsaka; to velja za naprej tudi za državo Ohio in Pen no, kjer so se vsled «dločlt ve drž. organizacije po-.Iražale. Ker naši klubi ne spadajo v naprej več v državne organizacije, ampak samo v J. S. Z., U podražitev čl. znamk odpade. Za redne znamke je pošiljati taj ništvu J. S. Z. i>o 20<- in ne več. 3. Oualne znamke, to so dve i pni, ki se rabijo z omožene člane in članice, ki opravljajo hišna de-U. stanejo po 2ftc komad za vse države. ... 4. Pravila, nove čl. knjižice in »-»tale tiskovine izda J. S. Z. kakor hitro dobi konferenca odbora alov. in srbske sekcije informacije o eni ali drugi — pred vsem Soeial Demokratični Ligi — u-iaer. socialist, organizaciji, ki i-ma z ozirom na vojno stališče, tako mnenje kakor naša J. S. Z. in ki bi se ji v tem slučajno naša zveza pridružila. O vsemu temu (sxio klubi obveščeni, kakor hitro ho to mogoče. 5. Vseh klubov dolžnost je, da pošljejo redno svoje prispevke in mesečna poročila. Znanrke, ki jih imajo klubovi tajniki na roki, naj jih razpečajo članom. Vsaka znamka na roki tajnika je vpla-rasa, in je tako porabna, kakor tiste, ki jih izda J. S. Z. C. Sodrugi! Dolžnost vsakega člana je, pridobivati nove člane v klub. Vrata za našo agitacijo so sedaj odprta na stežaj; vsepovsod se danes sliši beseda socializem. Treba je, da ga ljudje študi-l*jo, da ga bodo razumeli in vedeli, kaj hoče. Zima se bliža iu ta je bil vedno najpripravnejši pridobivanje članov v socialističen klub in nove naročnike za 44l*roletarcaM. — Naprej, na delo sa J. S. Z. in njena glasila! Hrvatskim in srbskim sodrugom priporočajte "Radničke Novi-iie'\ kterih naslov je 2296 Cly-boum Ave., Chicago, III. Tajništvo J. S. Z. Klubi, ki ao morda pošiljali dr pozitivnega dela ne bo manjkalo. 1 'ravi ki zaveden iwialiat nikdar ne omaga in to geslo . nam bodi sveto. A. Hogatay, tajnik. U8TNI0A UPRAVNI SIV A Mnogo naročnikov nas vprašuje, če bomo letos izdali 4 Družinski Koledar', in zakaj da ne o-glažujemo v listu kot prejšnja leta. Odgovarjamo, da "Koledar" izdamo tudi za to leto, vzrok da ga ue oglašamo v listu, pa ta, ker država zahteva od vsakega o-glasa poseben davek. Koledar ne bo nič manjši kot prejšnja leta in trdo vezan v platnicah, ('ena od-stane stara, vte stvari so pa mnogo dražje in vsak cent. ki bi ga plačali za oglaševanje, bi pomenil gotovo izgubo. Trednik je tako zaposlen, da bi potreboval dese: dobrih rok ,dela pa lahko saino z eno, in to je vzrok, da koledar še ni izšel. Ona za posamezen izti* je .p>0 centov. PoJftnino plačamo mi. Naroča se pri Proletarec, 4008 W. 31 st 8t., Chicago, 111. Listu v podporo. 7 Jacob Miklaučič, Willock, Pa. r*0e., Anton Goloba r, Ladysmitk, Canada 50c., Joe Anžiček, Detroit, Mich. $1.00, (Jasper Bašel, Wheeling, W. Va. 50., Frank Ra-taic, Forest City, Pa. $1.00, Frank C.ortu, Blaine, O. 20c., Ignac Smuk, Cleveland, O. 50c., Frank Rupnik, Forest City, Pa. 50c., M. Stihanncr, Hudson Heights, N. J. 70c. Skupaj..................$5.40 Zadnji izkaz.............79.72 Vsega skupaj........$85.12 Ohranite ai zdravje — kupite Zakladnički tajnik William J. McAdoo je poročil v pismu, da naj bo davčna predloga, ki princ, se v državno blagajno $8,000,-000,000, sprejeta v najkrajšem času. Kljub temu priporočilu pa menijo kongresni voditelji, da jc nemogoče sprejeti davčno predlogo v kratkem času. V pismu, ki je bilo naslovljeno na senatorja Simmonsa. predsednika finančnega odseka, jc zakladniski tajnik povdaril, da obstaja nevarnost za narodne finance, če ne bo predlo-?ja kmalu sprejeta. Nihče rre more dvomiti o tem, da je zakladniški tajnik najbolje poučen o finančnem položaju in da ima tehtne vzroke, zakaj priporoča, da naj bo davčna predloga kmalu sprejeta. Senatni finančni odsek pa meni, da je v davčni predlogi, ki jo je sprejela zl>or- ^^^ nica, več točk, o katerih je treba lavnim tajnikom mesečna poreči- : razpravi jati. V tem soglašajo sc- ia, naj to t bodoče opuite. NAZNANILO. Člane Jugoslov. Soc. Zveze *lub št. 211 poživljam da se polno številno udeležijo prihodnje klubove seje dne 20. okt. 1918 v navadnih prostorih na dnevnem redn za važna točka, katera se mora rešiti. Ob enem se opozarja' 4 .. , «odruge, da se bolj pogosto nde-j"tMja,ne kro^ kžujejo klubovih sej, in posvetijo nekoliko več zanimanja v organizaciji, kateri pripadajo. Bartol Yeraut, tajnik. natorji Simmons, Lodge.in Smoot. Senator Lodge je odgovoril na pismo zakladniškega tajnika z izjavo v petek, v kateri pravi, da stori odsek vse, kar je v njegovi moči, toda problemi so težki, ki jih ima rešiti. Odsek smatra, da je treba o nekaterih točkah v predlogi zasli-šati prizadete trgovske in indu- ČBTRTO POSOJILO SVOBODI UBBRTY BONDl •o za vaaoega delavca najboljša hranilni«*. Z nakupom bondov po j mujan io vladi Zad. driav pora-st* avtokraoije, pola« toga ¡9 pa denar varno in obraHMino nalo ten kot hranilna vlogi. Za vsak oent jamčijo Zodinjent države A merike Vprašajte za četrti Liborti bond pri tvoji organizaciji, ki vam da tudi vsa navodila glede izplačevanja. Storite to takoj! Proletarec Pozor, članstvo ranih «lovenakih društev Chicaga I Parihodn/) soboto popoldne se vr#I v dolenjem delu našega mesta velika patriotična parada, katere se bode udeležilo 32 v Chi-eagi živečih narodnosti. Ta para-dfi se bo vršila povodom 100 letnice obstanka države Illinois, povodom dneva Svobode in 42t>. spominskega dneva odkritja Amerike, ter povodom kampanje Vojnega posojila. Na seji zastopnikov raznih slovenskih društev, vršivši se dne 7. t. m. je bilo soglasno sklenjeno, du naj se vsa tukajšnja slovenska društva korporativno udeleže te velike parade. « Ako bo označeni dan počivalo vse delo v Chicagu, ail če tovarne n» bodo obratovale, naj se zbi rajo posamezna društva na svojih navadnih prostarih t lahko v dvo-ranah Mer naj ukrenejo tako, da se bomo zbrali v soboto, 12. t. m med 12. in pol eno popoldne na Van Buren in Canal St. (to-stran vode.) Točno ob pol eni odkorakamo proti Michigan Ave., kjer se l>omo pridružili glavni pa radni vrsti. Naša skupina bo pri deljena XIV. diviziji, ali \diviziji inozemcev", (Foreign Language División.) Društva, ki imajo svoje ameriške zastave, naj jih prinesejo s sabo. Če se torej ne bo delalo prihodnji soboto, naj se te parade gotovo udeleži sleherni Slovenec iz Chica ge. Slovenci so bomo priklonili skupini Jugoslovanov. O skrbo glede ncstbpa žensk v slovenski narodni noši ima v rokah M rs. Helena Kušar na 2058 \V. 23. Street. __ Za godbo in primerne napise bo tudi preskrbljeno. V slučaju pa da bodo ta dan tovarne dopoldne obratovale, naj vsako posamezno društvo iz naš»' slovenske naselbine izbere in določi nekaj svojih zastopnikov, ki iiaj se iatotako označeni dan zbirajo skupaj na Van Buren St., \v Canal St. med 12. in pol eno. Opozarjamo pa naše udeležence te parade, da naj bodo točni, kajti glavna parada se prične točno ob eni popoldne. Slovenski kampanjski odsek za Vojno posojilo. ■•p" seŽna meglena snov, razpršena po vnem vsemirju tja do najbolj ihI-daljenega planeta — Neptuna. te je tako in če »e je naša zem tja razvila iz te prvotne meglene tvarine, katera tvori sedaj aoinoe, potem starost zemlje ne more biti višja od 25 mlljouov let. lati način preračnnanja kaže nadalje, da se mora v teku 5 do 10 uiiljonov let soluce tako -zpo- j stiti, da ne bo moglo več izžareva-; ti toplote, ter bi naravno vsled o-hlajenega solnca tudi zendja pre-: nehala biti sposobna za življenje. Toliko samo o astronomičnem na-1 činu proračunjanja. < Jeologični račun pa .kaže po-1 vsem drugo lice,kajti uteni geolo-1 gi trdijo, da je naša mati zemlja i mnogo starejša. Nekateri pravijo, da znaša starost naše zemlje najmanj štirikrat po 25 mlljouov let, drugi pa trdijo, da je trajala doba, v kateri je naša zemlja postala ter se razvila da današnje oblike, do 250 miljonov let. Ta proračnu se pričenja, ko jc nastala prva skorja na remljski obli, kajti geologije se naslanja samo na trdo tvarino. ▼se prejšnje dol>e spadajo v a-stronomijo iu ne pod geologijo. Veda uči, da znaša starost počem ši od prvotnega začetka, ko je bita zemlja še meglena tvarina, najmanj desetkrat toliko/kot pa geo-logična doba. Paleontologična evolucija ali z i drugimi besedami, stopnjeviti ra-1_ zvoj zemlje do živečih bitij se naslanja na geologiČno primordi-alno'dobo, in nekateri znanstve- ■ niki trdijo, da je trajala ta doba J. najmanj 100 miljonov let. I" če-njak J. J. Joly je preračunal starost zemlje na podlagi množine soli, ki je raztopljena v morju. Računal je dobo, ki je pretekla, da jc morje absorbiralo sol, katera se je nahajala prej vsepov- j sod na zemlji med drugimi t vari-! nami, ter je prišel do zaključka, da znaša geologična starost zemlje približno 80 miljonov let. Profesor O. F. Becker se je posluže-1 ADVERTISEMENT MV. DELAVSKA Uatauovijeu* dat .0. avgusta 100t. PODPORNA ZVEZA Inkor por liana 22. apt lia lüoí v državi Pcuii. kluba Bamanje sodrugom aoc št. 45. V nedeljo dne 13. oktobra, se ho vršila seja našega kluba. Toč-ka, ki bo na dnevuini redu, je ne navadna, kljub temu pa zelo potrebna in važna za naše uadaijno delo v socialistični stranki. O podrobnosti o tem se bomo pogovorili na seji, zatorej vas prosim da pridete vsi na to sejo, da bodete Senat je sprejel predlogo, ki jo je sprejela že kongresna zbornica in ki ue dovoli anarhistom in članom enakih organizacij stopiti na ameriška tla. Predlogo pošljejo predsedniku v podpis. Iz New Yorka poročajo: Tobačne tvrdke Sumatra Tobacco corporation, Sumatra Tobacco Import corporation, American Cigar company, (Jeneral Cigar company, Inc., H. Duys and Co. I ml. in še štirinajst oseb je obtoženih, da so kršile Sherma-nov protitriistovski zakon. TAKOJ! V sedanji dobi gigantske borbe sta zdravje in eneržija velike važnosti Če torej ni vaša prebava v pravem redu, aU^Čejste slabotni, morate takoj vzeti Trinerjevo ameriško grenko zdravilno vino; vedeli zakaj gre. Seja se bo* vrši- to vino bo držalo v pravem redu la v S. N. Čitalnici na deseti cedi. ob drugi uri popoldne. Pv, Tajnik. vaš prebavni organizem. Triner jevo zdravilo je zelo užitno ker vsebuje prijetno grenka zdravil---na zelišča in naravno rdeče vino. Otaroland, 0. vlno *i pij«*», ampak zdravilo, Članom Slovenskega socialiatič-1 koic He mora ¿emati "«vodilu; n«ga kluba štev. 27, nažnanjam, Potcm «Hnkttje hitro ter za-4 «e vrši prihodnja seja našega»; nesljivo pri, raznih želodčnih ne-fcluba v nedeljo dne 13 t. m. sb, prilikah, zabasanosti, neprebavi, ^ dopoldan v novih prostorih v, Klavoboiu, nervoznosti, splošni ?lovenskem Narodnem Itoftiu. r-jRlaboilti d D»Wva se v vseh le-^elite se vsi in vsak naj pripe-1 komah po $1.10. — Ako ste tudi Ue še kakšnega novega člana. | vi eden izmed onih ki vedno trpi-Kerbomo imeli sedaj tako i*vrst-|j° v jeseni valed revmatizma, ali ne prostore ter ne bomo od no- nevralgije. spomnite we, da jc Triurnega nadlegovanj, je upati in nor je v Liniment ono zdravilo, ki teleti ter delati na to, da se naša vam bo prejrnalo vse bolečine. Je organiz,i< ija om i kak«»r šo ni-i tudi izborrn lek pri izpahkih, o- kd* poprej. Najglavnejša na na naloga bo sedaj, vsaj, za prvi čas, d« ■ pridobivamo novih članov, k* ae medsebojno poučavamo o •^ializmu, poleg tega se pa tudi tiskih oteklinah, i. td. V tekarnah sc prodaja po 35 in 65c, po pošti 45 in 75c. —- Joseph Triner Company 1333-1343 S. Ashland Ave., Chicago, 111. (Advertia.) iz Manague poročajo: Chamorro, predsednik nikaragu&nske republike jc izdal oklic na ljudstvo, da praznuje 12. oktober kot dan svobode. V oklicu priporoča, da naj ljudstvo kupuje zadolžnice četrtega posojila svobode. 0 STAROSTI ZEMLJE Starost naše zemlje se računa na dva načina, in sicer geologič-nim in astronomičnim potom. Zaključka glede starosti na podlagi teh računov sta popolnoma različna, vendar je pa gotovo, da a-stronomični proračuni nudijo bolj verjetno podmeno, akor pa geolo-glčJii in sicer raditega, ker jc a-stronomičen način proračunjava-nja daleko enostavnejši. Astronomičen proračun pričenja z osnovno trditvijo, da naša zemlja ne more biti starejša od solnca, kajti znanstvena teorija uči, da je solnce oče našega planetnega sistema. Ako %vzamemo podmeno, da je solnce velika žareča tekoča masa, katera se polagoma ohlaja z izržarevanjein, je mogoče na podlagi fizikaličnih zakonov zasledovati nje preteklo*! in prihodnjotst. Aztronomi Heimholt«, Newton ter še več drugih meni, da je bil sedanji solnčni svet pred bližno 50 miljoni ieti ob- Sedež: Johnatown, Pa. OLAVNI URADNIKI: Prrdaadnik: IVAN PROHTOR. 1008 Norwood R'd., Clavalaad. Ohio, rodpredaediak: JOB1P ZGi.KO, R. T. D. & Box 113, Wejt Newport, Pa. Glavul tajnik: BLAi NOVAK. 634 Mil« Str., Jobnatowa, P&. 1. Poni. tajnik: FRANK PAVLOVCIC, 034 Main 8tr., Johnstown 2 Pom. UJ.: ANDREJ VIDRIOH. 170 Mala St., Franklin, Con«inu.:2c ra Blagajnik: JOSIP ZELB. 6602 St. Clair Ava., Clevaland, Ohio. Pora. Blagajnik: ANTON HOČEVAR, R F. D. 2, Boz 27, Bridgeport. O ' NADZORNI ODBOR: Predaednlk nadaor. odhors: JOSIP PETERNEL, Box 95, Wlllock, Pa. 1.nadaornik: NIKOLAJ POVSE. 1 Orab St., Numrej IIU1, N » Pitt.v hurgh. Pa. 2. nadtornik: IVAN OROSELJ. 8S5 E. 137th St., Cleveland, Ohio. POROTNI ODBOR: Predaednlk porot, odbora: MARTIN OBERZAN, Box 72, East Mineral. Kana. . 1. porotnik: PRANO TBROPCIC. R. F. D. 3. Box 146. Fort Smith, Ark. 2. porotnik: JOSIP GOLOB, 1916 S. 14th 8t.. Springfield. IU. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSIP V. ORAHEK. 813 E. Oblo St., Pittsburgh, Pa. Olavnl nrad: 634 Main St., Johnstown, Pa. OAS NARODA.' URADNO OLASILO: 82 Corttandt Street, New York City. Cenjena drufttva,* oziroma njih urcduiki, ho uljudno profteni poAiljnti v»c oroiiloni na naslov «i. tajnika. V ahi aju, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega taj rika kak«' pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo uradu glavnega tajnika, «iu se v prihodnje popravi. val sličnega proračunjanja, ter ceni starost te zemeljske dobe na samo 50 miljonov let. f Ko ao pred par leti našli novo, prej povsem neznano tvarino — radij, so učenjaki pričeli računati na podlagi solnčnega radijskega izžarevanja, toda njihovi zaključki »o jako različni, kajti za to novo teorijo manjka doslej še predvsem jasnih dokazov. NAJBOLJŠI SLADOLED na l 'belo in drobno, dobite v domači trgovini "THALIA" ICE CREAM PARLOR 1223 W. 18th St. H.lizu Kutine Ave., v poslopju "Tliaiia" gledaliMa.) !>oxtnvljauut sladoled na pikrike iu zabave po najnižjih eennh. Posode /a nladoled posodimo brezplačno. KONCERT IN PLES n ■ ■ vsaki večer in nedeljo popoldan. Vseui rojakom se priporoèa za obisk Phone Canal 5568. WM. FRANCE, lastnik. (■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■IBOBCIi Liberty Bonde! Bolezen pomeni izgubo zaslužka in nove stroške. Ako se jc ogibate, zmožni boste kupiti več Liberty Bondov. Ognete se je lahko ako hranite čisto drobovje, katero daje polno moč delujoči krvi. Trinerjevo Grenko Vino je zdravilo v ta namen. Posebno sedaj ko se pre min ja sezona, sedaj izčistiic želodec in poživite izgoščeno kri v polno delovanje. Trinerjevo zdravilno je najza nesli ve jše in najo-kusnejše. Vsak lekar ga ima v zalogi i nee ga nima Vam gn lahko hitro dobi. Cena. $1.10. Ako trpite z revmatizmom ncvralgijo puti-ko. spahkom oteklinam itd. vprašajte za Trinerjev Liniment, najbolje zdravilo za omenjeen boleči-Itfod od '.Mjfl nt i|i?u.iti>j»v| o^ »n 4r> iti 7.rM'. Jos. Triner, Co. 1333-1343 So. Asi and Ave., Chicago, 111. Pravi socialist no smo biti resor-vist, ampak mora biti vedno aktiven vojak svojo stranko. Kdor nosi svojo prepričanje lo sam v sobi, no koristi nič no sebi, no svoji stvari. Prepričevati mors tisto, ki io niso prepričnni. Na|več|a slovenska zlatarska trgovina Frank černe 6033 St. Clair Ave., : Cleveland, Ohio rar BE30 Ur«, verižice, prstane, bro&ke, zapratnice, medaljonške, itd. Popravljamo ur« po nizki ceni. Podružnica Columbia Gramofonov in gramofonakih plošč slovenskih in drugih. Se prodaja na mesečna odplačila. PUit« po ccnik, kateri ae Vam poilj* braspla¿no. Najboljša blago. Najnižja cana. IBI E3C 3QE I [0 ir=ifjj| ■ VABILO NA VESELICO IN VINSKO TRGATEV Z « « ■ katero priredi ® ■ • ■ S JUGOSLOVANSKI SOCIALISTIČNI KLUB ŠT. 171 m I itTFi ,1 ■ « v soboto dne 12. oktobra t. 1. v Yukon, Pa. • ■ ■ ® Vstopnina za moake jc 5c, za ženske pa 10c. * Najuljudnejse vabimo v«a sosedna druatva in vse slovensko občinstvo, dn se te naAe veselice udeleže polno*tevilno, a ie posebno.vabimo vae rojake iz Yukon,Wyano, Fitz Henry,West Newton in Heiminie.Pn. Za točno in dobro poatreibo bode skrbel veselični odbor. Pridite vsi in ae zabavajte z nami. ODBOR! Pravi socialist hoče poznati te iavo, zapreke, uspehe in napredek delavskega boja. Na toj poti ga spremlja Proleta rec. Delavec, ki ne čita svojega glasila, jo( nepopoln delavec. On jc hlapec svojega gospodarja, nikdar pa in v nobenem oziru ne sam svoj gospod. MILWAUKEE, WIS Seje slovenskega soe. kluba se i vrievsak drugi in četrti petek v) mesecu v Ilirija dvorani", 30— 1st Ave. Ker so vedno važne stvari na dnevnem redu, zato Vas veže dolžnost, da pridete vsi na sejo. Pripeljite s sabo tovariše, ki se zanimajo za razredni boj in šc niso v organizaciji. John Lenko, tajnik. lilllifllHIVIIinillfSmilllllllimilllllliniltllllltlSIIIIIIHIVHIIMtmMIHMMHHIItflllllltfli MODERNO UREJENA j NARODNA KAVARNA IN RESTAURACIJA ( Domača kuhinja, svakovrstni kolači dobre pijače, turška = 1 kava, sladoled in sniodke. 5 Oprto po dnevu in po noči. Tel: Canal 1220. g j 2. RADNOVIC, | lastnik. 1149 W. 18th. Str. Chicago, III. ^tiiiiitiiiVHiviiiiiniiiitiiiiiiiiiiiiiiisniiiiitt; •iiiiiiiiiiiiiiniiiiiimmit»nmiii'iiiii«H PRIPOROČILO. Sodrug Louis Kvctlcr jc poto valni sostapnik "Prolctarca sa V3C države. Pravico ima, da n.ia zostop-.i v vseh rečeh, kar se tiA^ naročnine in oglasov. Coilrugc prosimo, da naj mu pri tem posln kolikor mogoče pomagajo. Upravniltvo Previdne gospodinje imftjo «loma v«iinn «no sMfctouloo Dr. RKHterievaf« PAIN-EXPELLER Zsnealjivo «rr In •&«. v ioknrnnh tu »srsvno«t o ! P. AO. PICHT RR A CO. 74-SO WatHIngtn« Sir««;, Nf% Vork N( V Bolgarska v novi situad)!. éé 99 (Konce s 1. strani.) stopa ta rod v vrsto tistih, ki se bojujejo za ideale demokracije, pa utihnejo morda tudi tisti nesmiselni glasovi, da "mora Bolgarska biti kaznovana" kakor da bi bilo pravično delati narodu krivdo, ker je bil tako nesrečen, da je despotizeni z njim delal, kar je hotel. Z Bolgarsko se ne sklepa separaten mir. Vprašanje, ki se tičejo nje, se bodo reševala in urejevala, kadar se bo sklepal splošni mir. In po VVil-sonovih besedah »e tedaj ne bodo "kaznovali" narodi, temveč se bo delila pravica, da se postavi, mir na njene temelje. To bo veljalo tudi pri reševanju jugoslovanskega v sfcloinega balkanskega problema. Nagla-šati važnost razmer na Balkanu bi bilo danes to liko kolikor nositi vodo v morje. Da ji» bodoči mir v Evropi v veliki meri odvisen od reda na Balkanu, je že vsakemu političnemu vajencu Jasno. Zaradi tega mora biti glavno geslo za se*ta»'0 novega balkanskega zemljevida Čim ubsolutuejši» pravičnost. Pravičnost napram vsakemu posameznemu narodu in pravičnost napram interesom vseh narodov sveta. Dokler je stala Srbija na eni, Bolgaisku po na drugi strani, so imeli gotovi enostranski interesi vsaj priliko, če tudi ne pravico da so zagovarjali načrte na korist ene in na škodo druge je edina slovenska revija v Ame-! rikl. "Čas" prinaša lepe pove-jsti, koristne gospodarske in go- stratii. Poslej bo to teže. Treba bo odkrito priznati, da so med Srbijo in Bolgarsko stari spori — ne spori narodov, temveč v prvi vrsti »pori dinastij. 1'podinoke nasvete, znanstvene zalit rešitev teh sporov ne sme biti na noben način enostranska, ampak treba bo napeti vse sile, da se doiene, kaj je pravično in se urede razmere nu tako dobljeni podlagi. Kakšna pa jc vpričo tegu naloga avstrijskih Jugoslovanov, predvsem Slovencev in Hrvatov? — Oni ne pripadajo ne Srbiji ne Bolgarski. Xjih interesi niso direktno odvisno ne od ene nc ml druge. Toda Jugoslovani so prav tako kakoi Srbi in Bolgari. Po narodnosti Jeziku, kulturi in tradicijah so jim eni in drugi enako blizu. In skupna, jopodovenaka stvar Jim. mara biti yafneiMi oil Npeciainc srbski ali posebne bolgarske. V sporu meTi obema so Slovenci fn Hrvati naraVi»i podedovale!. Da pa morejo nastopiti kot pošteni, bratski mešetarji, moraji odvrniti od sebe vsak suni pmtranovti iu ne le z besedami, temveč z deja ¡njem dokazati, da hočejo in morejo biti v svojem in skupnem interesu Jugoslovanov kakor tudi v interesu bodočega miru brezpogojno pravični na »be strani. rv« posojilne mortgage (msrkeče) In dajemo v ns-jem vam« hranilne predale. Hprejemo upiac za parobrodno potovanje v etaro domovino po vojni. kaspar state dank 1000 Bltse lsland Avenue, Ohicago, Zli. Kapital, vloge in prebit«* snsia nad #4,000,000. Kidney & Liver Remedy (Sevnrova Zdravila za obiati in j«t-ra). To j« izborno zdravilo za m«-hur. kadar imaU bol«čin« pri čanju vod«, tako tudi pn oti močijo posUlj«. To zdravilo odpra- CARL STROVER Attorney at Law* Zastopa na vwh »odUČih. Specialist za tožbe v odškodnina- "»ročila tudi izven mesta. MODERNA KNJIGOVEZNICA. Okuano, hitro in trpežno dela «s privatnike in društva. Sprejemamo St. lh zadevah, sob* 1009. 133 W; Washington Street. CHICAGO. ILLINOIS. Telefon: Main 3989. spué- iih. Id vlja zlatenico in vso zoprno sapo, zmanjiuje oteklino nog in laj&a hrb-tobol. Poskusite ga. Prodaja s« v lekarnah. C«na 76c in $1.85. w. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA Ali veste za letovišče Martin Potokarjat Ho7eda. To je "vil LAGK MU" s prostornim vrtom za izleta. Vodnjak z studenčno vodo na Martinovi farmi je poznan po Vsej okolici. Ogden Ave., blizo cesfne železniške postaje, Lyons, 111. Telefonska Številka 224 M. Imamo moderne stroj«. Nizke e«n# in požtena postrežba. . BRATJE HOLAN, 1638 Blue Island Ave., (Adv.) Chicago, III. Ur. W. C. ___LOUIS RABSEL. SHAJALIŠČE SLOVENCEV. Obleaterf, M. D m 460 grind m , imasKi. vis. Telefon 1199. Zdravnik za notranje bolezni in ranocelnik. ZdrnvaišSs or« i»kavn hrrzplsčna — pl«- Tiudnljnjo ugodnosti in pravice, ki! jih vživnjo banke, kst«re *o združene v ; Cloaiing llouse. Naivečis «invaiKka tiskarna v Ameriki je = Narodna Tiskarna= i i *Mt-M Blue lilsn« A Chlcafs, H». Mi tiakamo v Slovenskem, HrvaŠkem, Slovaškem, Češkem Poljakem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. "PROLETAREC" se tiska v naši tiakarni .................................. j/ADAR potrebujte druJtvene po* treMčine kot zastave, kape, ra- galije, uniforme, pečate in vse drugo obrnite se ua svojega rojaka Ko je imel bivši nemški kancelar grof von Hertling svoj zadnji govor pred glavnim odborom rajhstagu, smo omenili, da je spominjal na zadnji govor prejšnjega avstrijskega minintrakoga predsednika von Seydlcrja, ki jé patiel takoj potem, kt> je izbruWl svoj /oh"» v svoji znani šovinistično vsenemški fllipikl. V resnici ne jc Hertlingovn úso-tla izpolnila na enuk ñaéin; tisti govor, s katerim je dolžil Anglijo, Ameriko in vse razian kajzer ja. odgovornosti za vojno iu blatil vse sovražnike, je bil res njegovo politično slovo. Odstopil jc, ker je očitno tudi na Nemškem poutalo nevarno postavljati absolutno voljo ene osebe zoper veČino parlamenta. Pri njegovem odhodu mu služi za tolažbo lahko mazilo, s katerim je njegov kajzerski gospod ohladil rano, "odlikujoč" ga s prekrasnim in velevažnim redom Ornega orla in z lastnoročnim pismom, v katerem pravi božanski Viljem: " Spremojoč danes Vašo demisijo se čutim zavezanega, da Vam še enkrat izrazi svojo najtoplejšo zahvalo sa požrtvovalno zvestobo, s katero sle se v težkem času odzvali mojemu pozivu in kod odgovorni vodja vlade meni in domovini podali važno in uspešno službo. Kot zunanje znamenje mojega posebnega priznanja Vam podeljujem visoki red Črnega orla. Vedno hvaležni in naklonjeni Vam Viljem, I. R." — Besede tega pisma so najbržc odkritosrčne in prav zaradi tega * jih lahko smatramo za znamenje, da je ostal ttyli kajzerjskega veličanstva neizpremenjen kljub iz» premem ha in cata. Hertling je služil njemn In fa terlandu — najprvo njemu, faterlandu pa le vsled tega, ker je On sam faterlund. Skoraj ves rajh.s-tag je bridko obsojal Hertlingovo politiko, On jo imenuje "važno in uspešno". — Zdi se, da Viljem še ni bil dovolj tepen, da bi se izučil. Ivedsr se odvzamejo kaki banki te ugodnosti ali. če ni sprejeta v Cleraing Itouso una slednja za to dober vafok. Xh dragi strani pa je o banki, ki je ¿hmlen te zveze, Že to dovolj jn«en do« kn*, da- iina dobro imovino, da je njo« kr«dit dober »n da vo
  • • I Americas State Banka pa je tudi pod' dr/.avnim nedrorstvom in odda vsako lelo pet detajlirnnih r.^unov o stanju! Blinking Depnrtmentn države Illinois Napravite NAAO bnnko za VA&0 banko in Val denar bo varen in gs Inhko dvignete, kedar ga želite. Vprafajte za seznam nslih First Oold hipotek. Kakor tudi seznam $100.00 is 1000.00 zlatih hlpotoftiih hondov. F. KERZE CO., 2711 Soalli Mlllard Avenue. CHICAGO, ILL. Cenike prejmete zastonj. -s Vse dalo Qarsj»tirano. ..........a....................................t M Edini slovenski pogrebnik MARTIN BARETINČIČ »4 iltOAB STREET Tal. 1475 JOiNSTOlVN, f A. Zaupno zdravilo dela čudeže fckofo ie 30 let se Trinerjeva zdrsvila uspeftno tabijo z največjim zaupa njem. A to tudi radi pravega vzroka, ker zaupnost izdelovatelja zasluži popoluo zaupsnjo in čislanje od strani številnih odjemalcev. Malo povl Sanje cen je sedanj« potreb«, da se ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Brauilo smo se dolgo «oper draginjo na vseh itevHnih potrebščinah naših, 0 novi vojni davek nam je spodbil ie zadnji steber in morali smo eene nekoliko povijati. Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veliko več plačati za potrebščine, in tudi lekarja stane st>«r več, ni bilo mogoče draginji v okom priti. Zato pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemsleem vse ksr več pla čajo za nje. TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO torvj iuia tako zaupanje in vspeh med svetom, ker učini, da bol zgubi svoje Stalitče. Izmeti vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v ilodeu. Trinerjsvo Zdravilno Grenko Vino očisti ielodee in odstrani Iz notranjščine drobovja vse nabrano nepotrebne in strupene snov., ki so nekakien brlog rlotvornih tvaria zavirajočih pravilno delo vanje drobovja. Trincrjevi leki so prosti vsakovrstne nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreninice ter krssno žareče rndeče vino. V^z.devi zabasanosti, neprebsvnosti, glavobola, pol glavo-boln, nervozno.«, navadne slaboče, kakor tudi v želodčnih neprUikah, ki rade nadlegujejo Stiske ob prememhi «Itjn ali rudarje in druge delavec, ko delajo ,n vdihavajo plin, če rabite ta lok, boste našli v njem nepreeen- 1 jI vo v rodnost. Dobite je v vseh lekarnah. TRINERJEV UNIMENT prodrere vselej v koren bolečine, rato ps je zlssti v aluisju protina, sli evinatiz,««, uevralgO,, lumba^o, otrpelosti gležnjev in drugih, najhltrejža n gotova pomoč. Jako jc dobro tsdi v zadevah odrgnin in oteklin iL, utlZt* * ,VMV 10 - ma'anje ^ »o«- Dobit, jo v vseh • lz Curiha poročajo: Po vesteh, ki jih objavlja dunajski ofie.iozni Korrespodenz Bureatn je po odstopu kralja Ferdinanda bolgamki prestolonaslednik Boris prevzel vlado. Iz Santisgs poročajo? Čilska vlada pričakuje le še poročilo svojega mornariškega štaba, preden izroči tukajšnjemu nemškemu poslaniku potne liste. predsednik. AMERtftKE DRŽAVNE BANKE* Blue Islsnd Avr, vognl Loomis In IS. «sat«. TRINERJEV ANTIPUTRIN noM *•«»»- -•»« mnctoc 1918, Or«d PrU-P«.m. m« JOSEPH TRINER M A NtlFACTU RING CHEMIST 1333-1343 South A.hUnd Av.. Chicago, III.