SiuUi ij C/OZDNO QOSPODARSTVO SLOVENJ QRADEC OBVESTILA LETO V. — ST. 2 — MAJ 1972 CENA 1 DINAR V PRVEM TRIMESEČJU POSLOVANJE PODJETJA Rezultati poslovanja v letošnjem prvem trimesečju so zelo slabi in kritični. Zaključili smo z doslej najvišjo izgubo, ki je celo višja od izkazane izgube v zimskih mesecih leta 1970, ki je bila znana kot izredno huda in dolga zima. Za primerjavo prikazujemo končni finančni rezultat zadnjih treh zim: — letošnje leto znaša konec marca izguba 2,718.965 din, — v 1.1971 smo dosegli dobiček do konca marca 1,252.729 din, — vi. 1970 je znašala v istem obdobju izguba 1,317.287 din. V letošnjem letu je v prvem trimesečju nastala izguba predvsem iz dveh razlogov: 1. in sicer zaradi izredno nizke količinske prodaje lesa, čeprav smo izvršili že 28 “/o letnega poseka z izredno visokimi stroški. V treh mesecih letos smo iz obeh sektorjev prodali le 34.636 m3 lesa ali le 17 */» letnega plana. Prodaja je tako v zaostanku za 14.974 m3. 2. Osebni dohodki so v letošnjem letu zaradi spremembe pravilnika za ca. 5 D/» višji od letnega poprečja 1971, ki jih pa zaradi nizke realizacije še nismo ostvarili. Del izgube, ki je nastal zaradi neostvarjenih osebnih dohodkov v prvem trimesečju, je začasno pokrit iz internega rezervnega sklada osebnih dohodkov, ki je bil prenesen iz preteklih let. Količinski podatki V treh mesecih je podjetje izvršilo naslednje: — Posek je bil izvršen z 28D/o letnega plana ali 25.952 m3 od 92.184 m3 letno planiranih v državnem sektorju. — Odkupili smo le 18 °/o ali 16.774 m3 od 92.243 letno planiranih. — Iz obeh sektorjev pa smo prodali le 34.636 m3 od letno planiranih 198.441 m3 ali 17 »/». (Nadaljevanje na 2. strani) Predsedniku republike, Josipu Brozu Tilu. ob 80-leinici čestitajo delavci gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec A mam S*, mmmr l| lili Sl99£§B9HHifl REVIRNI VODJA RAZMIŠLJA DAN REVIRNEGA VODJA — OBLIKA IZOBRAŽEVANJA STROKOVNEGA TERENSKEGA OSEBJA — DOBER ODNOS S KMETI LASTNIKI GOZDOV — SKUPNA PRIZADEVANJA GOZDARJA IN LASTNIKA GOZDOV ZA ČIMBOLJSE GOSPODARJENJE Z GOZDOM Da bi delovne in strokovne probleme čimbolj timsko reševali, smo se gozdarji na GO Radlje odločili organizirati »dan revirnega vodja«. Ta dan smo določili z namenom, da bi se pogovorili gozdarji v okviru našega obrata na terenu, ker gre beseda lažje iz ust, o svojih delovnih problemih, razmišljanjih in predlogih. Ta dan naj bi bil kritična ocena dosedanjih akcij, spodbuda za aktivnejše delo v prihodnje. GO Črna in gradbeni obrat Radlje, ki izkazujeta naj večje izgube v treh mesecih, sta svoj interni rezervni sklad za osebne dohodke že prekoračila. Obratna sredstva in likvidnost podjetja Tudi naše podjetje ima probleme z likvidnostjo v prvih mesecih tega leta iz naslednjih razlogov: 1. Terjatve do kupcev so se sicer dinarsko znižale nasproti stanju konca leta, vendar z daljšo vezavo. Vezava (poprečna) se je povečala na 113 dni, kar pomeni, da nam kupci plačujejo poprečno šele po štirih mesecih (v lanskem letu po 3 mesecih). Stanje plačevanja se je v letošnjem letu poslabšalo pri našem podjetju predvsem zaradi splošne kompenzacije, ker nam kupci v zadnjih dveh mesecih sploh niso plačevali, rezultati kompenzacije pa so bili za naše podjetje zelo negativni. 2. Zaostala realizacija zelo negativno vpliva na likvidnost podjetja, posebno ker je tudi to glavni vzrok za nastalo izgubo podjetja. 3. Povečanje zalog v gozdu in povišanje akontacij kmetom (čeprav začasno) povzroča povišanje potreb po obratnih sredstvih. 4. Začasno koriščenje rezervnih skladov osebnih dohodkov zmanjšuje obratna sredstva. Zaradi znižanja nastale izgube podjetja in zaradi zboljšanja likvidnosti v podjetju so predlagani vsem odgovornim v podjetju naslednji ukrepi (našteti so le najvažnejši): — nujno je pospešiti prodajo in fakturiranje odpremi jenih količin lesa in storitev ostalih dejavnosti; — zmanjšati je treba zaloge v gozdu in na kamionskih cestah; — zaostriti izterjavo kupcev; — začasno je treba odložiti investicijsko dejavnost za tiste investicije, kjer še ni zagotovljenih sredstev, in tistih, ki se brez škode lahko začnejo izvajati v naslednjih mesecih; — pospešiti je treba pri bankah odobritev zaprošenih kreditov za obratna in za transportna sredstva. Kolikor se predvideni ukrepi ne bodo realizirali v dveh mesecih oziroma v glavnem do konca junija, podjetje ne bo moglo zagotavljati 100%» osebnih dohodkov in ne normalno poravnavo drugih obveznosti. A. Vrbnjak Enega takšnih dni smo preživeli 18. aprila 1972 v mojem revirju, v Planini. Jutro je bilo hladno, deževno, eno takšnih ki smo jih letos že kar vajeni Ni nas preveč mikalo v mokri svet, ne nas revirne vodje, niti ne naše goste z uprave, tov. Koželja, J. Potočnika in M. Potočnika. Toda šefovo prepričanje, da za gozdarjevo aktivnost dež ne sme biti ovira, nas je opogumilo, da smo se usedli v svoje konjičke in se z njimi odpeljali v Vuhredškem in Antonskem jarku na Vidmano-vo posestvo. Ta dan sem želela, da bi intenzivneje razpravljali o dveh temah, in sicer o intenzivnejši obdelavi posameznih kmetij in o negi prebiralnega gozda. I. Pod intenzivnejšo obdelavo posameznih kmetij mislim maksimalno možno angažiranje gozdarja — revirnega vodja pri reševanju problemov določene kmetije, posebno tistih problemov, ki zadevajo vprašanja gospodarskega razvoja posestva. Široko znanje, ki nam ga je dala šola, moramo znati aplicirati v praksi. Prepričana sem, da smo gozdarji na tem področju, kljub različnim mnenjem družbe, nosilci progresa pohorskih in koz-jaških kmetij. Gibljemo se med kmeti živimo z njimi, znamo prisluhniti njihovim prošnjam, radi uresničimo njihove realne želje. Gozdar naj bi s čim večjo mero strokovnosti manevriral v privatnih gozdovih, tesno sodeloval s kmetijsko pospeševalno službo, soodločal pri urbanističnih in arhitektonskih spremembah posestva oziroma zgradb. Revirni vodja naj bi odpiral vrata kmetijcu pospeševalcu in soodločal pri dodeljevanju investicijskih kreditov. Usmerjanje kmetov nazaj k primarni proizvodnji, to je živinoreji, je tudi naša, če ne predvsem naša dolžnost, saj je v večini primerov gospodarstev gozd edini vir dohodkov. Gozd je še vedno edini vir vsega napredka na posestvu, je investitor za ceste, elektriko, gospodarska in stanovanjska poslopja, kmetijske stroje in tudi za predmete osebnega standarda. Tako se na gozdnem obratu in v gozdu registrirajo vsi dogodki na kmetiji, kot so rojstvo, poroka, smrt, bolezen, nesreča pri ljudeh in živini itd. Izmed kmetij v mojem revirju je tudi Vidmanova, kjer so še mnogi neznani, pa zopet znani, toda nerešeni problemi. Razmišljanja o vključevanju revirnega vodja v probleme posameznih kmetij ter o odvisnosti kmeta od gozda veljajo vsekakor tudi za Vidmanovo gospodarstvo. Nekdanje veleposestvo s preko 200 ha gozdov, z velikim hlevom, polnim živine in z lastnim lovom se je skrčilo na velikost 46 ha gozda z lesno zalogo 180m3/ha (159 m3 iglavcev, 21 m3 listavcev) in prirastkom 4,9 m3/ha (4,4 m3 (Nadaljevanje na 3. strani) (Nadaljevanje s 1. strani) cena odvisna od strukture od- Zaradi tega smo povečali za- kupljenih sortimentov. Kolikor loge lesa v gozdu od 28.905 m3 ^ ^ s° 1° kmetje v po- na 36.866 m3, in to povečini v precju prejeli na roko, pnste- gozdu, kar nam povečuje po- jemo se nase storitve (prevoze trebe po obratnih sredstvih. itd-) znaša poprečna odkupna cena 248 din za m3. Vrednostna ali finančna Stroški za investicijsko vzdr- realizacija lesa in storitev ževanje so bili v prvih treh Zaradi nizke količinske pro- mesecih normalni in niso višji daje je podjetje doseglo v treh fL^^Tanf ' ~ mesecih tudi nižjo finančno letnega plana. SKoŽ di£ tTpomeni* Je Osebni dohodki in delitev 16!°/» od letno planirane. Poleg aonoana nizke realizacije od prodaje le- Skupno izplačani osebni do-sa so v zaostanku z realizacijo hodki s prispevki znašajo v ostale dejavnosti, kar je za treh mesecih 5,479.000 din ali zimske mesece normalno, kot 20 %> letnega plana. To pome- npr. gradbena dejavnost, trans- ni, da so nekaj nižji, kot znaša port, drevesnica itd. dinamika prvega trimesečja, Poprečne prodajne cene lesa vendar višji od procenta dose- so bile za podjetje dosežene v žene realizacije, kar prav tako višini 341 din za m3, kar je povzroča izgubo, točno v višini letno planiranih. Poprečno izplačani osebni Nižje cene od poprečnih v dohodek mesečno na enega za-podjetju sta dosegla GO Črna poslenega znaša v teh mesecih in GO Radlje. 1678 din (brez deponiranih OD .. in brez izplačanega dobička Stroški v treh mesecih p0 zakijučnem računu 1. 1971). Pri našem podjetju je speci- Poprečni osebni dohodki so to-fično, da so izredno visoki rej za 5 P/o višji od lanskolet-fiksni stroški (amortizacija, nih (vključno z variabilnim režijski stroški itd.), ki nasta- delom). V primerjavi z osebni-jajo v glavnem enakomerno ne mi dohodki v istem obdobju glede na doseženo realizacijo, lani (do 31. marca) pa so letos Prav to povzroča v zimskih osebni dohodki višji za 26 %». mesecih večje stroške, ki zna- Zvišanje osebnih dohodkov šajo že 20 %» od letno planira- za 5%» od lanskoletnih je bilo nih. Stroški so torej večji od izvršeno pri sprejetju novega realizacije, kar seveda povzro- pravilnika zavestno, vendar s ča začasno izgubo podjetja. pogoji, da si moramo prizade- Stroški odkupa lesa iz pri- vati tudi za bolj dinamično vatnega sektorja znašajo v prodajo v nesezonskih mese-treh mesecih 3,904.000 din ali cih, kar pa ni bilo izvršeno. 19 l0/i» letnega plana, kar je ne- Ostvarjen rezervni sklad iz koliko višje od količinskega prejšnjih let za osebne dohod-odkupa. Poprečna odkupna ce- ke je bil do konca marca kori-na, ki jo je kmet prejel v tem ščen v višini 1,520.720 din, ki obdobju znaša 233 din za 1 m3 pa pri tako nizki realizaciji v (po odbitku biološke amortiza- aprilu mesecu ne bo več zado-cije) in je za 14%» višja od stoval za 100% izplačilo april-planirane. Seveda je poprečna skih osebnih dohodkov. Izguba podjetja Skupna izguba podjetja v treh mesecih znaša, kot smo že omenili................................. 2,718.965 din. Od tega zneska je začasno pokrito z rezervnim skladom osebnih dohodkov za znesek neostvar- jenih osebnih dohodkov...................... . 1,520.720 din, tako da znaša nepokrita izguba.................... 1,198.245 din. Po ekonomskih enotah so izkazani naslednji rezultati: — GO Slovenj Gradec izguba 326.715 din — GO Mislinja dobiček 125.156 din — GO Ravne na Koroškem izguba 202.696 din — GO Črna na Koroškem izguba 951.283 din — GO Radlje ob Dravi izguba 378.505 din — GO Dravograd dobiček 154.054 din — gradbeni obrat Slovenj Gradec izguba 1,078.916 din — strojni obrat Slovenj Gradec izguba 293.423 din — turistična dejavnost (vlečnica Rahtel, Kopa in črna) izguba 7.501 din — uprava, projektiva, taksacija, počitniški dom (od obresti itd.) dobiček 233.864 din Vidmanova kmetija na Planini (Nadaljevanje z 2. strani) iglavcev, 0,5 m3 listavcev) ter z letnim etatom 127 m3 iglavcev in 28 m3 listavcev. Dobi gospodarskega razcveta je sledila doba stagnacije. Kmetija se je zadolževala, upniki so pritiskali na gozd. Kvalitetni nosilci prirastka so bili odstranjeni, ostala so manj kvalitetna drevesa in podkapniki, ki so marsikje prevzeli dominantno vlogo v sestoju. V boljšem noložaju so enodobni smrekovi sestoji, ki so imeli boljše startne pogoje. Sedanji gospodar jih je še v glavnem pravočasno rešil iz oklepa pionirjev. Vidmanova kmetija je torej dolga leta doživljala stagnaci-ve, da je na včasih tako mojo. To lahko dojame vsak, ki gočni kmetiji komaj lani zagorela električna luč, da je šele pred dvemi leti motorna kosilnica zamenjala koso, da do domačije, ki je potrebna adaptacije, še ni kamionske ceste, da je v hlevu še premalo živine in da krmna baza ni iz-korišena, da je v gospodinjstvu premalo pripomočkov za lažje opravljanje del. Meni, njihovemu revirnemu vodju, torej niso tuji njihovi problemi. Pomagala jih^ bom razreševati. Vem, da bo še nekaj časa njim kot mnogim drugim gozd predstavljal vir prepotrebnih investicij. To bo trajalo tako dolgo, dokler ne bo oživela sedaj zanemarjena, a nekdaj bolj razvita živinoreja. Dolžina tega časa pa je prav gotovo odvisna od politike družbe do te pomembne gospodarske panoge oziroma sploh do privatnega sektorja, od zrelosti in poučenosti ljudi s kmetije in od možnih investicij. V tem primeru si želim učinkovite kmetij sko-posneše-valne službe, želim timsko delo med kmetij ci in gozdarji. Vsi ti razlogi povzročajo oziroma zahtevajo intenzivnejše poseganje v lesno zalogo (v zadnjih 10 letih se je sekalo 173 m3 letno). Toda za takšno gospodarjenje obstaja utemeljitev: Dokler prihajam v gozd, ne samo z namenom, da bi nabirala lesno maso, ampak tudi in predvsem zaradi negovanja gozda, lahko neki prehodni čas iztisnem iz gozda več lesne mase, kot je predvideno z gospodarskim načrtom. Ko bom pa obšla ves gozd in bom pustila za seboj negovane sestoje, bo letni etat nekoliko časa manjši, bo pa njegova sortimentna struktura kvalitetnejša od sedanje. Tudi tokrat lahko ponovim že tolikokrat omenjeno zahtevo in potrebo po boljšem ovrednotenju kvalitetnih sor-timentov. Le z dosego tega cilja bo kronano delo gozdarja na področju nege. Omeniti moram važen čini-telj, ki me spremlja oziroma spodbuja pri mojem delu, odkar sem pred dvema letoma stopila v Vidmanov gozd: dober smisel mladega gospodarja za strokovno gospodarjenje v gozdu in za upoštevanje načel nege. Dobro pozna sedanje stanje gozda, znal mu je pomagati v času, ko mu je grozila propast zaradi agresivnosti nekvalitetnih listavcev, ki so se razbohotili po ekstenzivnih sečnjah. Pri odkazilu najdrobnejše osebke upošteva in ovrednoti kot okroglice. Želja mladih po napredku, njihov dobri posluh za gospodarno ravnanje z gozdom in moje simpatije do njihovega dela so rodile dobre odnose na relaciji gozdar — kmet. Takšne odkrite odnose bi si želela ustvariti prav na vsaki kmetiji. Različni razlogi so torej vplivali, da sem se odločila za intenzivnejše delo na Vidmano-vem posestvu. Dosti gojitvenih del je bilo že opravljenih, dosti jih je še čakalo. Po prvih vtisih, ki sem jih odnesla iz gozda, sem razdelila delo v njem po nujnostnih stopnjah na pet etap, in sicer: 1. na nego umetno zasnovanih mladij in gošč (teh je od skupne gozdne površine 17 °/'o); 2. na nego drogovnjakov (8 °/o); 3. na nego prebiralnega gozda (34 '°/o); 4. na nego skupinsko razno-dobnih sestojev (15'“/o) in na 5. nego ostalih drogovnjakov in debeljakov (25®/o). V glavnem smo delo v prvi in drugi nujnostni stopnji opravili v lanskem letu in smo zato porabili skupno 98 dnin. Skupna negovana površina obsega 11,7 ha. Če izključim od te površine obseg žetve (ta površina je že zajeta pri pogozdovanju), smo v lanskem letu negovali 21 »/o Vidmanovega gozda. II. Kot tretje nujnostno področje, v katerem bi se naj opravljala gojitvena dela, je prebiralni gozd. V njem se pa pojavijo problemi, takoj ko gozdar odkazovalec ni več zadovoljen s stopnjo intenzivnosti nege, ki jo lahko doseže z od-kazilom etatne mase. Da bom lahko osvetlila te probleme, naj obnovim nekaj glavnih bioloških značilnosti prebiralnega gozda: 1. Lesna masa je mešano enakomerno in stopničasto porazdeljena čez vso površino. 2. Osebki raznih starosti in debelin so kompozicijsko pestro- razvrščeni v skupinah (mladje, gošča) in posamezno (drogovnjak, debeljak). 3. V sestoju ni nobenih večjih praznin brez listnega zelenila. 4. Pomlajevalni proces ni nikjer za daljšo dobo prekinjen in ne pozna smeri. 5. Nihanje lesne zaloge je že na majhni površini neznatno, prirastek nikdar ne pade na ničlo. 6. Zaradi tega je že na majhni površini dosežena trajna maksimalna proizvodnja. 7. Po vsej državi se opravljajo vse gojitvene funkcije brez prostorninskega reda, in sicer pomlajevanje,^ vzgoja, oblikovanje in izkoriščanje. V prebiralnem gozdu imamo torej prav tako kot pri eno-dobnih sestojih opravka z vsemi stadiji, od mladja, gošče, drogo vnj aka do debel j aka. Omenila sem že, da so mlajši elementi primešani v glavnem skupinsko ali v šopih, starejši pa posamezno. Na osnovi teh ugotovitev lahko zaključimo, da moramo prav tu kot v eno-dobnih sestojih negovati vse stadije sestoja. Z odkazilom etatne mase sicer negujemo vse stadije, vendar ne dovolj intenzivno. Pri odkazilu v prebiralnem gozdu se na malem področju poslužujemo negativne in pozitivne selekcije. Pri uporabi negativne selekcije pa se pri odkazilu pojavijo elementi, ki jih še ne moremo finančno ovrednotiti. Pojavljata se alternativi: — ali bomo odkazovali samo tiste osebke, ki nam dajo sor-timente, — ali pa bomo dosledno z uporabo negativne in pozitivne selekcije odkazali vse, kar je s stališča nege potrebno. Mislim, da se je glede na želeno intenzivno gospodarjenje z gozdom treba odločiti za drugo varianto. Takoj ko se odločimo zanjo, nastane vprašanje, kako dosledno realizirati odkazilo. Obstajata dve možnosti: — odkazilo je treba organizirati tako, da se takoj odstranjujejo osebki, ki ne dajo sor-timentov; — odstranitev teh je treba organizirati po odkazilu vzporedno s sečnjo ali po njej. Prva tarianta pride v poštev takrat, ko gre za manjši obseg dela. Pri večjem obsegu se moramo odločiti za drugo. Pojavi se problem obeležbe teh osebkov: — lahko jih obeležimo pri odkazilu, — lahko pa neposredno vodimo izvedbo teh del. Če jih obeležimo pri odkazilu, lahko to delo opravi gojitvena skupina delavcev po sečnji in hkrati še dopolni seč- ni red. V privatnem sektorju pa lahko to opravi kmet sam brezplačno, lahko mu pa priznamo določeno nagrado za opravljeno delo. S tem načinom bi poudarili važnost negovalnih del v prebiralnem gozdu. Če imamo manj negovalnih skupin, bomo pri urejanju sami sodelovali. Ker zahteva to delo precejšnje strokovno znanje, ga brez poprejšnjih in-štrukcij ne moremo prepustiti delovodji. Poznamo v glavnem dva tipa prebiralnega gozda: — kmečkega z nizko lesno zalogo in — dobro ohranjenega z visoko lesno zalogo. Pogoj za prebiralni gozd z visoko lesno zalogo je močna zastopanost jelke. Le-ta prenaša zasenčenje in se pomlajuje pod večjim zastorom, to je pri večjih lesnih zalogah. Smreki v prebiralni obliki moramo dati precej svetlobe, zato mora biti zaloga s smreko nižja (pri pomlajevanju rabi več svetlobe). Dosedanje gospodarjenje v Vidmanovem gozdu je podiralo strukturo prebiralnega gozda in težilo k mešanemu skupinsko raznodobnemu gozdu, kjer bo prevladovala smreka. Močne sečnje so bolj pogojevale razvoj smreke kot jelke. Jelka v zgornjem sloju ni kvalitetna, zato se v precejšnji meri pojavlja med odkazanimi drevesi. S tem se še nadalje slabšajo pogoji za prebiralno gospodarjenje. V bodoče bom intenzivneje posegala v prebiralni gozd, dro-govnjake z že izločenimi kandidati in v tiste, ki še niso zreli za obrezovanje kandidatov. v mladja in gošče. Gospodarjeva zainteresiranost bo omogočila intenzivnejšo obdelavo vsega gozda. SKLEPI : 1. Gojitvena problematika, pestrost sestojev z dokajšnjim deležem drogovnjakov, potrebnih gojitvene obdelave, na drugi strani pa potrebe kmetije in zainteresiranost gospodarja so vplivale, da sem se začela intenzivneje ukvarjati s tem posestvom. 2. S svojim delom bom dosegla trenutno večje donose, ki bodo pozitivno vplivali na hitrejše reševanje gospodarske problematike posestva, na drugi strani pa z negovanimi sestoji ustvarila osnovo za kvalitetnejšo proizvodnjo lesa. 3. Razvoj posestva bo odvisen tudi od proizvodnje na kmetijskih zemljiščih, kar pa je odvisno od drugih že omenjenih dejavnikov. 4. Nujna je nega v prebiralnem gozdu, ki je zahtevnejša od nege v kulturah in zahteva večjo angažiranost revirnega vodja. Prizadevati si moram za čim boljšim sodelovanjem z gospodarjem in za njegovo zainteresiranost tudi pri izvajanju gojitvenih del v svojem gozdu (še posebej v prebiralnem). Revirni vodja: TONKA MODIC, inž. ENOTNO OCENJEVANJE ŠKODE V Kočevju, na Rogu in Gra-čanicah je bil 11. in 12 aprila 1972 seminar, na katerem smo se dogovorili o načinu, kako enotno beležiti na sestojih škode, nastale zaradi sečnje in spravila, ter o deležu, ki bi ga naj doprinesla posamezna gozdna gospodarstva ter posamezniki za to nalogo. Inštitut in poslovno združenje sta za vodjo naloge določila dr. Amer-ja Krivca. Podatke o nastalih škodah pri sečnji ter različnih vrstah spravila bi sistematično zbirali na vseh gozdnih gospodarstvih, nakar bi jih kasneje uredili in analizirali. Kot sem že zgoraj zapisal, Gozdna gospodarstva Slovenije že nekaj let zaporedoma organizirajo in vodijo mladinska pogozdovanja na osnovnih in srednjih šolah širom po naši ožji domovini. To akcijo je podprl tudi Zavod za šolstvo SR Slovenije. Tako smo bili gozdarji GG Slovenj Gradec tudi letos dolžni, da izvedemo to akcijo čim uspešneje na svojem teritoriju, kajti že v mlada srca je potrebno vsaditi ljubezen do gozdov in zavest, kolikega pomena so za splošno blaginjo. Za pogozdovanja so bili določeni predvsem višji razredi osnovnih šol (od 6. razreda naprej). Poleg neposrednega pogozdovanja so bila pripravljena še predavanja, predvsem ob ob- bomo škode obravnavali kot posledico sečnje, spravila v sestoju, to je po sekundarnih vlakah, ter spravila po vlakah, to je po primarnih vlakah. Za posamezna drevesa bomo škode ocenjevali kot zelo velike ali smrtne — drevo je potrebno takoj odstraniti iz sestoja, ker bi se sicer porušilo, preden bi se s sečnjo vrnili v sestoj ali bi bilo zaradi gnitja manjvredno. Srednje velike škode, katerih posledica je zmanjšanje prirastka in zmanjšanje tehnične vrednosti drevesa, bomo morali pri naslednji sečnji odstraniti iz sestoja, lahke poškodbe hodih skozi gozd. Tako so se učenci seznanili z dejavnostmi gozdarstva, kot so gojenje, izkoriščanje in urejanje gozdov ter gozdne gradnje. Vzporedno s tem so se seznanili tudi z opravili, ki jih srečamo v gozdarstvu, in to od gozdnega delavca do gozdarskega inženirja. Namen je bil, da bi našli nekateri mladi svoj poklic v gozdarstvu, da bi tudi oni s skrbnim delom in privrženostjo naravi posvetili svoje moči oblikovanju pokrajine. Poleg neposrednega prikaza gozdarstva je imela akcija tudi vzgojni namen. Saj danes bolj kot kdajkoli prej stopajo vedno bolj v ospredje neposredne koristi gozda, kot so rezervoar zdrave pitne vode, blaži-lec hrupa, čistilec zraka, oblikovalec pokrajine in mnoge pa ne vplivajo na prirast in kvaliteto sortimentov. Naslednji kriterij je velikost poškodbe, to je velikost odrgnine na deblu. Ocenjevali bomo tudi škode, ki bodo nastale na mladju. Namen naloge je, da bi v prvi fazi dobili opisne podatke o pogostosti, velikosti in pomenu škod, nastalih z različnimi načini, ter podatke o izvršitvi določenega dela, v naslednji fazi pa že vrednost škode, ki jo bomo lahko izrazili v dinarjih. Šele takrat, ko bodo znani ti in še nekateri drugi pokazovalci, bodo naše kalkulacije bolj točne. druge dobrine, ki postajajo v industrijski družbi vedno bolj pomembne. Zato se morda danes bolj zavedamo več kot 35 let stare prošnje gozda, ki je bila zapisana takole: Človek! Toplota tvojega ognjišča sem v mrazu zimskih noči, prijeten hlad v poletnem soncu. — Sleme sem tvoji hiši, deska tvoje mize, postelja, na kateri spiš, in les, iz katerega gradiš ladje. — Držaj sem tvoje motike, vrata tvoje staje, les tvoje zibelke in krste. — Jaz sem dobri kruh, cvet lepote in zdravja kraja. Usliši mojo prošnjo, ne uničuj me! Naj večno šumijo gozdovi domači... Mirko Izak Sedaj na primer dobro vemo, koliko nas stane m3 lesa, ki ga spravljamo ročno ali z zgibnim traktorjem, ne vemo pa, kolikšna je škoda, ki smo jo napravili na sestoju, ko smo spravljali les po sortimentni, debelni ali drevesni metodi. Udeleženci seminarja, bilo jih je več kot 30 iz vseh gozdnih gospodarstev, so bili zelo zadovoljni, da smo začeli z delom na tem tako občutljivem, važnem in do sedaj zanemarjenem delu. Ni naključje, da se je dela lotil dr. Krivec, ki je glavni pobudnik za uvajanje mehanizacije pri nas. Iz dosedanjih izkušenj je bilo ugotovljeno, da so škode v sestojih, kjer je bila skrbno izvršena priprava dela in delo nadzorovano, najmanjše pri uporabi debelne metode ali metode mnogokratnikov osnovnih sortimentov, ki jih lahko izvlečemo le s težkimi stroji. Po izkušnjah v Kočevju in na drugih gozdnih gospodarstvih je prvi vtis po končanem delu z zgibnim traktorjem zelo slab zaradi koncentriranih poškodb na sestoju in na tleh. Šele potem, ko so škode merili in ocenjevali od drevesa do drevesa, so ugotovili, da so zelo majhne in jih je veliko manj, kot je bilo videti sprva. Ker so se v Sloveniji v zadnjih letih zgibni traktorji zelo razširili in njihovo število še narašča, bomo pri ocenjevanju škod posvetili njim največjo pozornost. Opazovali pa bomo še škode, ki jih povzročajo traktorji FE-35, FE-58, holder Carraro, konji in ročno spravilo. Drago Zagorc, dipl. inž. gozd. TU SE RODIJO GOZDOVI Leta 1964 se je ob težavah pri dokazovanju o potrebi sodobne gozdne drevesnice rodila 15 ha obsegajoča drevesnica v Dobravi pri Muti. V drevesnici zraste vsako leto okrog dva milijona raznovrstnih sadik gozdnega drevja. Še predniki so nam na srečo oču-vali in mi varujemo kvalitetne semenske sestoje, iz katerih se drevesnica zalaga s semenom. Tako imamo od semena do drevesa razen redkih vrst, med katere lahko prištejemo duglazijo, rastline, ki so res vajene našega podnebja. Proizvodnja je dokaj modernizirana. Vse delo opravijo osem stalnih delavk, en traktorist in le med iskopom sadik še večje število sezonskih delavk. Okrog drevesnice v Dobravi, ki je poleg' drugega nadomestila prejšnjo drobnjakarsko proizvodnjo v mnogih malih in dragih drevesnicah, pa nastaja botanični park, v katerem je že sedaj nad štirideset vrst različnih dreves. Delo v drevesnici je precej naporno. Večino opravil je treba opraviti zgodaj spomladi, še v mrazu, in v mokrih jesenskih dneh. Kristl Waltl, Radlje MLADINSKO POGOZDOVANJE SKLEPI SAMOUPRAVNIH ORGANOV Na skupni seji delavskega sveta in sveta kmetov lastnikov gozdov dne 17. aprila 1972 so bili sprejeti naslednji pomembnejši sklepi: 1. 2. Delavski svet in svet kmetov lastnikov gozdov soglasno potrdita investicijski plan za leto 1972, kot je bil predložen. Prvotno je bilo po ZR za leto 1971 iz ustvarjenih sredstev razporejeno za investicije 1,247.966,17 din Po investicijskem planu pa je bilo dodatno razporejeno še iz sredstev: — nedržavnega sektorja — iz sredstev državnega sektorja skupno več kot po ZR ali vsega skupaj za investicije 30.000,00 din 549.433.83 din 579.433.83 din 1,827.400.00 din 37. ČLEN PRAVILNIKA O DELITVI OSEBNEGA DOHODKA NADOMESTILO OSEBNEGA DOHODKA MED ODSOTNOSTJO Z DELA ZARADI NEGE OBOLELEGA OŽJEGA DRUŽINSKEGA Člana Prejšnji pravilnik o delitvi osebnega dohodka je v tretji točki 36. člena dajal pravico do nadomestila osebnega dohodka med odsotnostjo z dela zaradi nege obolelega družinskega člana. Določilo ni omejevalo število dni, višina pa je bila 50 0/o od osnove. Po zakonu o zdravstvenem zavarovanju in obveznih oblikah zdravstvenega varstva, ki je objavljen v Uradnem listu SRS, št. 26, z dne 23. julija 1970, je osnova osebni dododek, ki ga je zavarovanec dosegel v letu pred letom, v katerem je nastal zavarovani primer. Sedanji pravilnik o delitvi osebnih dohodkov, ki ga je delavski svet sprejel na drugi seji 5. februarja 1972, ureja to pravico v 37. členu, in sicer v tretji točki. Določilo se glasi takole: »Za nego obolelega družinskega člana pripada samohranilcem bolniški dopust do pet dni. Ta dopust se prizna le, ko je delavec že izkoristil bolniški dopust, ki je za te primere urejen s predpisi o zdravstvenem zavarovanju. Nadomestilo je 80 !°/o' od osnove.« Razlaga: S prvim januarjem leta 1971 je področje zdravstvenega zavarovanja prešlo iz prejšnjega državnega urejanja na skoraj popolno samoupravno odločanje. Zavarovanci-delavci so združeni na našem območju v rizično skupnost zdravstvenega zavarovanja delavcev Ravne na Koroškem, ki obsega občine Ravne, Radlje, Dravograd, Slovenj Gradec in Velenje. Zavarovanci sami volijo samoupravne organe (skupščino, izvršilni odbor in komisije), sami sprejemajo samoupravne akte (statut in pravilnike), sami odločajo o prispevni stopnji, sprejemajo finančne načrte in odločajo o pravicah. V statutu, ki ga je sprejela skupščina zdravstvenega zavarovanja delavcev Ravne na Koroškem, je nadomestilo med odsotnostjo z dela zaradi nege ožjega družinskega člana urejeno v 45. členu ob souporabi 23., 46. in 47. člena statuta. Statut je objavljen v Uradnem listu SRS, št. 44/70, to vprašanje pa je urejeno na strani 929. Na osnovi statutarnega določila to podrobneje ureja pravilnik u uveljavitvi pravic iz zdravstvenega zavarovanja, ki ga je prav tako sprejela skupščina skupnosti delavskega zavarovanja in je objavljen v Uradnem listu SRS, št. 1/71, to vprašanje pa je obravnavano v členih 39. in 40. na strani 33. 39. člen pravilnika o uveljavljanju zdravstvenega varstva: »Nadomestilo osebnega dohodka zaradi zadržanosti od dela za nego ožjega družinskega člana: — za otroka starega do 7 let je do 15 dni, — za ostale ožje družinske člane do 7 dni.« 40. člen pravilnika o uveljavljanju zdravstvenega varstva: »Izjemoma se podaljša pravica do nadomestila: — za otroka starega do 7 let za 15 dni, — za ostale ožje družinske člane za 7 dni. Podaljšanje iz prvega odstavka dovoli na predlog zdravnika zdravniška komisija.« Razumljivo je, da o tej pravici v vsakem primeru odloča pristojni zdravnik. Zaradi tako urejenega nadomestila smo v našem pravilniku v 37. členu predvideli le dodatno pravico, in sicer bolniški dopust oziroma nadomestilo za izostanke od dela zaradi nege družinskega člana za samohranilce. Pravilnik daje samohranilcem še dodatno pravico do 5 dni izostanka z dela, če nastane takšna potreba in jo je tako ocenil pristojni zdravnik. Kot samohranilci so v tem primeru mišljeni naši delavci in delavke, si sami skrbijo za vzgojo iri vzrejo svojih otrok in nimajo v družini drugega pridobitno sposobnega družinskega člana. To pojasnilo navajam, ker so se posamezniki večkrat oglašali s pripombami, da jim ni jasno besedilo 37. člena in ne vedo, zakaj je v tem pravilniku urejeno drugače kot je bilo v prejšnjem. Jurij Sumečnik 3. Za transportna sredstva se po sprejetem investicijskem planu lahko najamejo investicijski krediti do višine 1,500.000 din. 4. Za turizem se dovoli najetje kredita v višini potreb, ki jih izkazuje investicijski plan, to je 7,420.000 din. 5. Pri skupno razpoložljivih investicijskih sredstvih za skladišče lesa v Otiškem vrhu je zajet tudi neizkoriščeni kredit iz prejšnjega leta v višini 646.142 din. 6. Delavski svet se strinja za preložitev začetka odplačevanja anuitet za centralno lesno skladišče od decembra 1971 na 1. december 1972. Hkrati se delavski svet strinja s podaljšanjem začetka vračanja oročenih sredstev lastne udeležbe pri najetju kredita za centralno lesno skladišče Otiški vrh od 1. junija 1972 na 1. december 1973. 7. Kolikor bi bilo možno med letom najeti še dodatne investicijske kredite, naj se najamejo (posebno za ceste). 8. Sveta soglasno potrdita devizno bilanco za leto 1972, kot je bila predložena. 9. Oba sveta sta soglasna, da je treba pristopiti k izdelavi elaborata o možnostih združitve lesne industrije in gozdarstva. 10. V komisijo za preučitev pogojev o možnosti združitve lesne industrije in gozdarstva so imenovani naslednji delavci: 1. Hubert Dolinšek, dipl. inž. gozd., predsednik, 2. Janez Gornjec, dipl. inž. gozd., član, 3. Jože Logar, šef GO Ravne, član, 4. Angelca Vrbnjak, šef računovodstva, članica, 5. Maks Sušek, šef GO Radlje, član. Celotna komisija šteje 10 članov, od katerih 5 imenuje delavski svet LIP Slovenj Gradec. 11. Delavski svet in svet kmetov lastnikov gozdov pooblastita direktorja podjetja, da sklene pogodbo z zunanjim sodelavcem pri izdelavi elaborata o možnostih združitve lesne industrije in gozdarstva. 12. Soglasno je sprejet akt o spremembi in dopolnitvi akta o sistemizaciji delovnih mest z dne 28. julija 1970 za delovna mesta centralnega lesnega skladišča Otiški vrh, obrata za gradnje in turistično dejavnost, opis delovnega mesta za tehnično kontrolo in pogoji za zasedbo delovnega mesta statistik pri sekciji za urejanje gozdov. Nadalje sta oba sveta mnenja, da je glede na nadaljnji razvoj turistične dejavnost potrebno razpravljati v komisiji za sistemizacijo delovnih mest o možnosti formiranja samostojnega turističnega obrata. 13. Delavski svet podjetja pooblasti šefa strojnega obrata Franca Vrbnjaka, da izdaja in podpisuje potne naloge za tovorna motorna vozila, last Gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec, v njegovi odsotnosti pa podpisuje njegov namestnik Ivan Waltl. Delavski svet podjetja pooblasti Marjana Kencijana, strojnega tehnika pri strojnem obratu, da izvršuje tehnično kontrolo, skrbi za tehnično brezhibnost vozil ter s podpisom na potnih nalogih to potrjuje. V njegovi odsotnosti opravlja navedeno delo Maks Ramšak, avtomehanični mojster pri strojnem obratu. 14. Izvoljena je 11-članska komisija za sistemizacijo, kadre, izobraževanje, štipendiranje in šolo za gozdne delavce (kolektivni izvršilni organ. V njej so naslednji delavci in kmetje: 1. Ivan Lekše, gozdarski tehnik — GO Mislinja 2. Peter Planinšec, dipl. inž. gozdarstva — GO Slov. Gradec 3. Branko Zavrnik, kvalificirani delavec — strojni obrat 4. Maks Nabernik, gozdarski tehnik — gradbeni obrat 5. Andrej Merkač, gozdarski tehnik — GO Ravne 6. Ivan Adamič, kvalificirani delavec — GO Črna 7. Hubert Dolinšek, dipl. inž. gozdarstva — uprava podjetja 8. Zdravko Vilar, gozdarski tehnik — GO Radlje 9. Drago Zagorc, dipl. inž. gozdarstva — GO Dravograd 10. Jožica Save, ekonomist — uprava podjetja 11. Alojz Marzel, kmet — GO Slovenj Gradec Sklicatelj: Ivan Lekše, predsednik delavskega sveta. 15. V komisijo za izdelavo programa in proučevanje pogojev za ustanovitev temeljnih organizacij združenega dela in ekonomsko upravičenost takšne organizacije so imenovani naslednji delavci in kmetje: 1. Maks Vončina, dipl. inž. gozdarstva — zastopnik aktivov ZK podjetij 2. Milan Čurin — šef GO Črna 3. Maks Sušek — šef GO Radlje 4. Janez Gornjec, dipl. inž. gozdarstva — direktor podjetja 5. Tone Modic, dipl. inž. gozdarstva — šef GO Dravograd 6. Branko Slavič, dipl. inž. gozdarstva — zastopnik sindikatov podjetij (Nadaljevanje na 6. strani) DEJAVNOST SINDIKATA V letošnjem letu na novo ustanovljen osrednji odbor sindikata gozdnega gospodarstva Slov. Gradec je imel 11. aprila 1972 tretjo sejo, ki so se je udeležili vsi predsedniki osnovnih organizacij z obratov razen zastopnik GO Radlje. Glavne teme sestanka so bile obravnavanje in pripombe na pravilnik o stanovanjskem gospodarstvu ter informacija z diskusijo na XXI., XXII. in XXIII. ustavni amandma ter temeljne enote združenega dela. V nadaljevanju seje so iznesli in obravnavali še naslednje aktualne teme, ki jih navajam v skrajšani obliki (kot sklepe): 1. Na kongresu sindikata rudarstva in lesne industrije Jugoslavije, ki je bil v aprilu v Opatiji, je tov. Jure Šumeč-nik v referatu nakazal problematiko gozdnega delavca v zvezi z benifikacijo delovne dobe. O tem se naj informira DS podjetja in se naj prek direktorja predlaga Poslovnemu združenju gozdarstva in lesne industrije Slovenije, da se skliče sestanek (eventualno na našem območju) vseh poslancev, ki so merodajni za raz- pravljanje in glasovanje o be-nificirani delovni dobi, da se jih konkretno seznani s problemom in dokaznim gradivom, ki je bilo zbrano , tako da je cena za dan za zaposlene 16 din, za nezaposlene zakonce in otroke 22,40 din, za otroke 8 din, za zaposlene zakonce 32 din, za tuje osebe od 12 let starosti naprej 52,80 din, za tuje otroke pa 26,40 din. Ugodnost za letovanje velja od najmanj 5, do največ 10 dni. V ceno ni vračunana turistična taksa in jo je treba plačati ob nastopu letovanja v domu, giblje pa se od 1 do 2,50 din za osebo na dan. Prijavo mora podpisati prijavljenec-upravičenec in jo oddati na upravi obrata do 15. maja 1972. Opozorilo: Prijavljenci za Filipjakov morajo ob prijavi vplačati polovico avtobusnih stroškov. Vsi prijavljenci morajo plačati polovico stroškov letovanja takoj ob prijavi in k prijavi priložiti blagajniški prejemek oziroma dati izjavo, da pripadajoči del 300 din, ki bi ga morali prejeti od podjetja v rekreacijske namene, pustijo za gostinske storitve v domu. Če skupni stroški znašajo več, morajo razliko do polovice doplačati. S to prijavo prevzame vsak prijavljenec vse posledice, če brez upravičenega vzroka ne letuje v domu in se mu vplačani znesek do polovice celotnih stroškov ne povrne. Tudi druga polovica stroškov za letni dopust mora biti plačana pred izdajo napotnice (pred letnim dopustom). Ugodnosti pri gostinskih storitvah imajo le člani kolektiva, upokojenci, otroci prijavljenca, in to do končanega šolanja, mož ali žena in oče ter mati, če ju prijavljenec vzdržuje. Vsi drugi veljajo kot tuji in plačajo polno ceno penziona. Napotnica ni prenosljiva na drugo osebo, ker taka oseba ne bo sprejeta v dom. Franc Pajžler ŽELITE POSTATI GOZDAR — GOZDNI DELAVEC Vpišite se v šolo za gozdarje, če ste končali šesti, sedmi ali osmi razred osnovne šole in niste stari več kot 18 let. Zdravnik v ambulanti za medicino dela v Slovenjem Gradcu mora prej ugotoviti vašo zdravstveno sposobnost za ta poklic. šola traja dve leti. Trimesečni teoretični pouk je v gozdarskem šolskem centru v Postojni in devetmesečni praktični pouk v oddelku šole v Radljah ob Dravi. Po uspešno končani šoli si pridobite poklic gozdarja. Pri gozdnem gospodarstvu se morate zaposliti vsaj za enako dobo, kot traja šola. Stroški teoretičnega in praktičnega pouka bremenijo gozdno gospodarstvo. Ce želite med šolanjem v šoli za gozdarje končati še sedmi in osmi razred osnovne šole, krije gozdno gospodarstvo tudi tovrstne stroške. Med šolanjem dobite delovno obleko in obutev ter vsa sodobna zaščitna sredstva. Mesečna nagrada v prvem letniku znaša 200 do 300 din z ozirom na uspeh, v drugem letniku od 300 do 400 din in več, sorazmerno z vloženim delom. Prošnjo vložite na Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec, izobraževalni center. K prošnji priložite prepis zadnjega šolskega spričevala in izpisek iz matične rojstne knjige. Prijave sprejemamo do 30. junija 1972. Takoj ko se boste prijavili, vas bomo obvestili o datumu zdravniškega pregleda in o začetku pouka. Marija Sekirnik, dipl. inž. gozd. RAZPIS NOVIH DELOVNIH MEST Poslovni odbor za gradnjo tovarne ivernih in oplemenitenih plošč v Otiškem vrhu pri Dravogradu razpisuje nova delovna mesta: 1. treh vzdrževalcev električnih naprav; pogoj: kvalificiran delavec s poklicno šolo elektro stroke in z najmanj tremi leti delovnih izkušenj; 2. treh vzdrževalcev strojnih naprav; pogoj: kvalificiran delavec s poklicno šolo mehanske ali kovinske smeri, z najmanj tremi leti delovnih izkušenj; 3. knjigovodja osebnih dohodkov; pogoj: ekonomski tehnik z najmanj dvema letoma delovnih izkušenj. Podjetje nima na razpolago stanovanj. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov LIP Slovenj Gradec. Rok za prijave je 15 dni po objavi v časopisu. Za vsa delovna mesta je predvidena dvomesečna poskusna doba. Nastop službe po dogovoru. Prijave z dokazili o navedenih pogojih pošljite na naslov: Lesnoindustrijsko podjetje Slovenj Gradec, poslovni odbor za izgradnjo tovarne, pod oznako »za razpis«. Tehnolog tovarne v izgradnji Saša Pirkmaier, dipl. inž. ZAHVALA Družina MORI, po domače Nehnikova, iz Mlak, št. 3, se iskreno zahvaljuje za pomoč pri štipendiranju našega sina Branka Morija v kmetijski šoli Šentjur pri Celju. Še enkrat prav lepa hvala celotnemu kolektivu Gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec. Družina Mori-Nehnikova OBVESTILA izdaja delavski svet delovne skupnosti gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec. Naklada 1400 izvodov. Komisija za urejanje internega časopisa: Jože Zorman, Andrej Sertel, dipl. inž. gozd., Ludvik Kotnik, dipl. inž. gozd., Metod Sekirnik, dipl. inž. gozd. Predsednik komisije in odgovorni urednik Jurij Sumečnik. Tehnični urednik Bruno Žnideršič. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk in klišeji: CP Mariborski tisk, 62000 Maribor, 1972.