INTERIER d.o.o.. trgovsko podjetje Hiško. ASkeičeva 1. Slovenija, teMac: 0608/21-876, 21-861, 22-090, 22-064 VALVASORJEVA KNJI SNICA IN ČITALNICA 68270 KRŠKO ekskluztvrti zastopnik in nosilec licence odkfcs* nasglas ČASOPIS ZA POSAVJE IN OKOLI ŠT. 28 • LETO XV • 16. NOVEMBRA • Poštnina plačana pri pošti Novo cena: 60 SIT OBMOČNA ENOTA KRŠKO A SITOGRAFIJA TISKARSTVO 6ERŠAK- KRŠKO 0608/21-992 Ivo Bizjak gost Našega glasa: Ombudsman na Odprtih ________straneh________ Kaj je in kaj ni delovno področje varuha človekovih pravic, kakšne možnosti ukrepanja ima in še kaj Krško, 11. novembra —V hotelu Sremič smo pripravili svojo prvo javno prireditev »Odprte strani Našega glasa« in naš prvi gostje bil slovenski varuh človekovih pravic, Ivo Bizjak. Žal so Martinov večer in verjetno tudi razdrobljenost ter majhnost ljudi v Posavju oklestila udeležbo, a tistim, ki so prišli gotovo ni bilo žal. Ivo Bizjak je prijeten sogovornik, iz katerega vejeta doslednost in delavnost. Že ob prvih pogovorih smo se domenili, da o strankarskem življenju in delu beseda ne bo tekla in v resnici za to tematiko sploh ni bilo nikakršnega časa. O sebi in svojem novem delu je naš gost zbranim poslušalcem povedal veliko zanimivega in izgubili so predvsem tisti, ki niso prišli v krški hotel. Če bi namreč sešteli samo posavske odvetnike, sodnike in ostale pravnike ter predstojnike različnih služb, ki nosijo oznako »služba z javnimi pooblastili« in ki pri kršitvah človekovih pravic posameznika lahko trčijo ob delo ombudsmana, bi v dvorani moralo zmanjkati prostora. Velika večina teh ljudi, da ne govorimo o strankarskih vodite- Ivo Bizjak v krškem hotelu Ijih, ki v našem večeru Odprtih strani večinoma niso videli niti možnosti za lastno promocijo pred javnostjo, zakonskih določil skorajda ne pozna. Nikar da bi jih poznali tako prodrob-no, kot nam jih je predstavil Ivo Bizjak. O vsem, o čemer smo se s prvim slovenskim ombu-dsmanom pogovarjali bomo v prihodnji številki Našega gla- sa pripravili podrobno informacijo. Nikakor pa Vam, spoštovani bralci, ne bomo v časopisu mogli nadomestiti prijetnega večera, ki ga je (ob glasbi in izborni Martinovi večerji) udeležencem »Odprtih strani« namenil naš sponzor, krški hotel Sremič. A če Vam onega prvega ni bilo mar, vam gotovo ne bo tudi drugega. (Ika) Obisk ministra Voljča v Posavju Posavje kot zdravstvena regija Uvajanje zasebne prakse v zdravstvu — Zavoda za zdravstveno zavarovanje v Posavju še ne bo Krško, 11. novembra - Minister za zdravstvo dr. Božidar Voljč je bil v petek na delovnem obisku v posavski zdravstveni regiji. Glavni namen obiska je bil ogled zdravstvenih domov in Splošne bolnišnice Brežice ter pogovor o problemih, ki pestijo zdravstvene delavce. Poleg ministra so bili na obisku tudi državna sekretarka dr. Dunja Piškur-Kosmač, državni sekretar dr. Janez Zaje, direktor ZZZS Franc Košir in tiskovna predstavnica Ministrstva za zdravstvo Anka Štrukelj- Fras. Po jutranjem prihodu v Sevnico si je minister Voljč s sodelavci ogledal zdravstveni dom, nato pa nadaljeval delovni ne predvideva. To se lahko zgodi šele, ko bo z zakonom o upravi država prevzela njihovo ustanoviteljstvo in ko bo pripravljen poseben zakon za tovrstne investicije. Do takrat pa je to naloga občine. Na dveurnem sestanku je bilo opaziti, da so med zasebnimi in javnimi zdravniki visoke pregrade, zato je dr. Janez Zaje, državni sekretar Ministrstva za zdravstvo, vse sodelujoče opozoril, da bi se zaseb-ništvo in javno zdravstvo moralo dopolnjevati in več časa nameniti pozitivnemu dialogu. Kar se tiče možnosti za ustanovitev zavoda za zdravstveno varstvo, minister dr. Voljč ni obljubil ničesar oprijemljive-' zdravstveno zavarovanje Krško in predsedniki zdravstvenih zavarovancev. V sejni dvorani v Krškem se je Ministrstvo za zdravstvo sestalo tudi s predstavniki javnih in zasebnih lekarn iz Posavja, ti so izrazili zadovoljstvo pri sodelovanju z občinami in le- karniško mrežo. Enodnevni obisk Ministrstva za zdravstvo se je nadaljeval v Brežicah, kjer si je dr. Voljč ogledal splošno bolnišnico in končal s pogovorom o problematiki bolnišnice, ki so mu jo predstavili brežiški zdravniki. (Monika Ban) Minister dr. Voljč med gostitelji obisk z ogledom zdravstvenega doma v Krškem. V sejni dvorani skupščine občine Krško so potekali pogovori o problematiki posavskih zdravstvenih domov, o zasebni praksi v zdravstvu in o možnosti ustanovitve zavoda za zdravstveno varstvu za posavsko območje. Direktorja Zdravstvenega doma Krško, dr. Rudolfa Ladiko, je zanimalo, kdaj bo država začela investirati tudi domove, minister Voljč pa je odgovoril, da sedanji zakon o investicijskih vlaganjih tega ga, direktor brežiške bolnice dr. Zorčič, pa je razložil, da je Posavje kot regija razpeto med dva obstoječa zavoda, to pa vsekakor ni dobro. Na pogovor so bili povabljeni tudi zasebniki v zdravstvu, vodstvo zdravstvenih zavodov, vodstvo sveta posavskih občin, predsedniki skupščin in izvršnih svetov, sekretarji za družbene dejavnosti občin Brežice, Krško in Sevnica, poslanci državnega zbora in svetnik državnega sveta, vodstvo območne enote Zavoda za —Soočenje županskih" kandidatov Žal dober namen, da bi organizirali javno predstavitev županskih kandidatov v posavskih občinah ni bil dovolj. Med pripravami so se pokazale določene težave, ki jih zaradi kratkega časa, ki je na voljo in nekaterih dodatnih zapletov ne bo možno odstraniti vseh. Zato smo sklenili ostati pri ponudbi kolegov iz Radia Brežice in se jim pri predstavitvah pridružiti. Predlagali so nam naslednji razpored razgovorov: 1. skupina: BREŽICE — ponedeljek, 21.11. od 16.10 do 16.55 ure — Vlado Deržič, Vinko Šušterič, Peter Zorčič, Jože Blažinč, Rok Kržan 2. skupina: BREŽICE — ponedeljek, 21.11. od 18. do 18.45 ure — Alojz Pavlin, Drago Sotler, Jože Avgustinčič, Teodor Oršanič, Jože Avšič 3. skupina: KRŠKO — četrtek, 24.11. od 16.10 do 16.55 ure — Tone Bučar, Silvo Gorenc, Danilo Siter 4. skupina: KRŠKO — četrtek, 24.11. od 18. do 18.45 ure — Branimir Vodopivec, Herman Kunej, Robert Kerin, Miha Rostohar 5. skupina: SEVNICA — ponedeljek, 28.11. od 18. do 18.45 ure — Bojan Šalamon, Jože Peternel, Breda Mijovič, Samo Hajtnik naprošamo vse kandidate, da si svoje obveznosti uredite tako, da boste lahko sodelovali na soočenju. In še kratka navodila: — V prostorih Radia se snidemo pol ure pred oddajo. —Vsi kandidati odgovarjajo na ista vprašanja modera- torja s tem, da vsak krog odgovorov prične drug kandidat — Čas za odgovore je omejen — od 1 do 1.5 minutej — poslušalci bodo lahko zastavljali vprašanja pred oddajo in ne med samo oddajo. Ob zaključku pa vas naprošamo, da morebitno odsotnost pravočasno opravičite. Radio Brežice Naš glas Narodu v korist Letošnje leto bomo zaključili z enim od zadnjih osamosvojitvenih projektov —- z izvedbo lokalnih volitev. Demokracija naj ne bi bila popolna, če nek del deluje na star, reforme potreben način. S temi volitvami se spreminja celoten sistem, kar pomeni hkrati postavljanje novih standardov. Odločitev volilcev o tem, kdo bo nabolj učinkovito reševal njihove lokalne zadeve, ne bo samo izbiranje politično najbližje ideje, ampak predvsem izbira tistih, ki so sposobni hitre izpeljave lokalnih projektov Lokalne volitve so trši oreh tudi zato, ker je veliko bolj pogost neposreden osebni stik med volilcem in kandidatom, in ne dajejo nobene potuhe ali možnosti za naknadni oz. dodatni poskus. Zato lahko mirne vesti zapišem, da se državne volitve prav gotovo dobivajo na račun lokalnih. Ko tako opredelimo lokalne volitve, se vprašamo, ali je tudi pri nas tako. Brez veliko razmišljanja pridemo do spoznanja, da tudi na lokalni ravni prevladujejo velike nacionalne teme, ki so nek nadomestek konkretnih lokalnih zgodb. In kako se bomo odločali občani? Bomo tudi mi preštevali, kolikokrat bo kdo ganjeno izrazil skrb za pridnega slovenskega človeka? Odločilno to ne more biti, saj je veliko pomembneje, kako in kdaj se bodo zmanjšale cene in povečala kakovost storitev, s čim, kdaj in kje se bodo gradila najemniška stanovanja za mlade družine, kako bo poskrbljeno za dodatna delovna mesta, kako zagotoviti vsaj minimalne pogoje za razvoj ljubiteljske kulture, športa in rekreacije itd. Kolikor bomo dobili odgovore na ta in podobna vprašanja, bomo vedeli, da gre za resne volitve in ne za pred-tekmovanje, ki bi omogočilo vstop v finalno dirko državnega ranga. Damjan Lah ti M KRŠKO CKŽ23 kratkoročna posojila posredovanje pri prodaji in nakupu nepremičnine Tel.: 0608/21 522 Tel.+Fax.: 0608/22 906 068/321 225 ELEKTOINSTALACIJE ELEKROMEHANIKA Dul*n Alfa ing. el s. p Ul 11. novembra 34 68273 Leskov« pri Krilcem Tel. 22-020 Dobra novica: Poslanec Jane in podpredsednik IS Kerin uspela Z amandmajem na proračun sta uspela krški občini zagotoviti prepotreben denar za dom upokojencev in galerijo. Ljubljana — Poslanec v Državnem zboru Branko Jane in podpredsednik krškega izvršnega sveta Robert Kerin sta pred sprejemom slovenskega KROV8TVO, TESARSTVO IN KLEPARSTVO ANDREJ ABRAM MDB 22 LESKOVEC. «22 -125 proračuna vložila amandma, po katerem so v sredstva, ki jih bo dobila krška občina vključili še 100 milijonov, potrebnih za dokončanje doma upokojencev in 10 milijonov tolarjev za Galerijo Božidar Jakac iz Kostanjevice. Večino teh sredstev je Kerinu ob svojem zadnjem ministrskem obisku v Krškem obljubila že Jožica Pu-har, a sedaj je bilo treba vseeno krepko poiskati vse možne poti, da sta zbrala dovolj glasov. Tako to v demokraciji pač je: lobiranje je treba znati uporabljati. (Ika) STRANKARSKA PREDVOLILNA NAŠ GLAS 28. 16. NOVEMBRA 1994 Kandidat SDSS za krškega župana _____Miha Rostohar_____ regijski koordinator SDSS za Posavje, zaposlen v šentjernejski Iskri S Krško, 13.novembra — Kakšna bo vloga novega župana in kakšne bodo njegove pristojnosti je vprašanje, na katerega že lahko odgovorimo. Drugačna, z drugačnimi in manjšimi pristojnostmi, saj bo večji del sedanje občinske uprave prevzela vlada RS. Kandidat SDSS za župana občine Krško je Miha Rostohar, psiholog, zaposlen v kadrovski službi v šenjernejski Iskri. »Ker sem kandidat socialdemokratske stranke se mi zdi potrebno in pomembno, da v samem začetku povem nekaj o stranki. O predsedniku stranke Janezu Janši in o nekaterih vidnejših članih, funkcionarjih in sodelavcih lahko skoraj vsakodnevno beremo v večjih državnih medijih, midva pa bi raje spregovorila o položaju in vlogi stranke v Krškem in ker sem tudi koordinator SDSS za Posavje, tudi o vlogi stranke v regiji«, je razmišljal g. Rostohar. »Stranka živi in dela v skladu s pravili, ki izhajajo iz krščanske kulturne in evropske humanistične tradicije. Social-demokracija v državah moderne Evrope pridobiva na ugledu, pozitivni trend pa je čutiti tudi v Sloveniji. Kdo je socialdemokrat in za kaj se zavzema? Predvsem za socialno pravično državo, pravno in demokratično družbo, kjer naj prevladujeta poštenost, sposobnost in znanje. Državo, kjer so ljudem zagotovljene vse državljanske in človekove pravice, državo, kjer mora vladati zaupanje v institucije sistema, državo, ki bo ljudem prijazna in ne tako odtujena in nepravična, kot je Slovenija Slovencem danes. Socialdemokrati želimo prispevati svoj delež demokraciji. Naša možnost so vsi volivci, saj prevladuje mnenje, da ljudje ne bodo več nasedali raznim praznim obljubam, da so končno spregledali, kdo je kdo v državi, da razni spreobrnjenci ne morejo ponuditi ničesar in da se le z novimi ljudmi lahko razkrijejo vse nepravilnosti, ki so državi povzročile ogromno gospodarsko in politično škodo. Če se vrneva in pogledava kako je v Krškem in naši občini, je treba povedati, da tisti, ki so pred volitvami 1992. leta obljubljali številna nova delovna mesta, v resnici ta delovna mesta ukinjali oziroma jih zaradi nesposobnosti in neznanja niso uspeli obdržati. Pošteno se mi zdi povedati, da smo v občini izgubili preko 1800 delovnih mest, gospodarska situacija pa je še ven-do zelo negotova. Mnoga podjetja še naprej propadajo, v novi občini bo odslej zelo malo denarja, grehe in napake Miha Rostohar •»i iz preteklosti pa bo skrajno težko popravljati. Mi v tem trenutku žal ne moremo in si ne upamo obljubljati asfaltiranja avtocest, novih šol ali sprememb, ki bodo v domeni državnih institucij. Vedno smo si prizadevali, da se ukinejo kva-zisamoupravni mehanizmi oblasti sedanjih, še vedno jugoslovanskih občin, v katerih se je večinoma izvajala oblast takratne ZK (seveda se do danes ni skoraj nič spremenilo, vpliv in moč sta še vedno v rokah posameznikov, zvestih prejšnjemu sistemu), zato čutimo potrebo po poštenem in odgovornem delu v novi lokalni upravi. Kot regijski koordinator socialdemokratske stranke v Posavju si prizadevam, da bi program naše stranke postal vodilo političnega in gospodarskega življenja mnogih, da se približa potrebam ljudi v občini in regiji. Stranka bo le tako lahko pridobila na zaupanju ljudi, ki nas bodo na volitvah tudi podprli,« pravi Miha Rostohar. Na koncu razgovora je naš sogovornik usmeril pogled v prihodnost, v pričakovanje novega, boljšega in uspešnejšega življenja, v prihodnost, ki naj bo vsem lepša in prijaznejša. »Veliko energije, moči in znanja bo potrebnega, da se vsaj ustavi propadanje gospodarstva, s tem pa tudi propadanje mesta in občine. V novi, bodoči občini, si bomo preko izvoljenih svetnikov ali morebitnega županstva prizadevali za pošteno, predvsem pa zelo gospodarno in socialno uporabo sredstev, tekočo porabo pa bi redno objavljali v lokalnih medijih, po potrebi pa tudi širše. Naj na koncu dodam, da za predvolilno obljubo in povolilno obvezo poudarjam predvsem naslednje: prizadeval si bom za zbliževanje in zbližanje ljudi v občini, prizadeval za večjo varnost ljudi in premoženja, za prijaznejše, bolj zdrave in ugodnejše pogoje za vse družine, za spoštovanje vseh ljudi v naši občini, in da bomo na svojo občino res lahko ponosni,« je zaključil Miha Rostohar, kandidat SDSS za krškega župana, (dama) Združena lista vabi Krška območna organizacija Združene liste socialnih demokratov organizira 16. novembra javno tribuno o slovenski kulturi, njenih težavah in perspektivah, ki se bo zgodila v Kostanjevici, v galeriji Božidar Jakac, v knjižnici Toneta Potokarja. Sodobna pota, razpotja in prihodnost slovenske kulture bo predstavil slovenski minister za kulturo Sergij Pelhan. Tribuno bo vodil ravnatelj Narodne galerije dr. Andrej Smrekar. Združena lista vabi vse, ki jih tema zanima, da se jim pridružijo. (pripravila nic) Ponovno v razvoj r Kandidat za župana: Silvo Gorenc Krško, 10. novembra: ZLSD je predstavila svoj program, katerega osnovne sestavine so aktivna politika gospodarske rasti, splošni družbeni razvoj in zagotovitev socialne pravičnosti v okviru demokratične pravne države. Izhajajoč iz teh temeljev in na osnovi sedanjih razmer v občini Krško, predstavlja območna organizacija ZLSD svoj program prihodnjega razvoja Krške občine, ki ga namerava uresničevati preko občinskega sveta in župana ter v sodelovanju z vsemi občani, ki bodo soglašali s cilji tega programa. Temeljna usmeritev obsega delovanje občine, gospodarski razvoj, komunalno in- frastrukturo, družbene dejavnosti. Program je zelo obsežen, obsežna pa je tudi problematika, s katero se bo srečevala bodoča občina. Za kandidata za župana so izvolili Silva Gorenca. Janez Kocijančič, predsednik ZLSD je na republiški konvenciji v Ljubljani povedal: »Skupaj z našimi župani in občinskimi svetniki bomo vztrajali na krepitvi moči nove občine. Vso nekoč občinsko premoženje naj se vrne občinam! Vse, kar smo državljanke in državljani zgradili s prostovoljnim delom in samoprispevki, mora postati last naših lokalnih skupnosti. Občina ne sme biti pastorka države, ampak njen enakopraven sogovornik.« (Lea Colarič) Združena lista Krška območna organizacija Združene liste socialnih demokratov organizira 16. novembra javno tribuno o slovenski kulturi, njenih težavah in perspektivah, ki se bo zgodila v Kostanjevici, v galeriji Božidar Jakac, v knjižnici Toneta Potokarja. Sodobna pota, razpotja in prihodnost slovenske kulture bo predstavil slovenski minister za kulturo Sergij Pelhan. Tribuno bo vodil ravnatelj Narodne galerije dr. Andrej Smrekar. Združena lista vabi vse, ki jih tema zanima, da se jim pridružijo, (pripravila nic) Odgovor SKD na besedilo Damjana Laha Komentar Damjana Laha v Našem glasu 9. novembra (Quod libet politike) je lahko primer, kaj se v Sloveniji dandanašnji dogaja. Način razmišljanja in sporočanja, kakršnega se loteva precej ljudi, ne bo Sloveniji pripeljal nič dobrega. Avtor enostavno pomeša denacionalizacijo, kolaboracijo, deklaracijo in nalepi predsedniku Slovenskih krščanskih demokratov Lojzetu Peterletu nekaj oznak, ki si jih ni zaslužil. Ne bi ga rad poučeval, toda precej stvari v zvezi z oglejsko deklaracijo ima povsem drugačno vsebino, kot jo predstavlja. Ravno tako novi opozicijski poslanec ni noben »domobranski nostalgik«, marveč človek, ki se še kako zaveda narodnoosvobodilne vojne in zgodovinskih pridobitev Slovenije. Smo že pozabili, kdo je bil predsednik vlade, ko je šlo dokončno in zares za slovensko samostojnost? Zato je povezovanje nekakšnega revanšizma, ki ga brez razmisleka pripisujejo krščanskim demokratom, in pogajanj za ureditev odnosov z Italijo naravnost perverzno in zavajajoče. Dve dejstvi sta namreč ta hip najbolj jasni: — nekorektno in za koalicijo neprimerno ravnanje predsednika vlade do ministra, — nepričakovan zasuk vlade v zvezi z oglejsko deklaracijo in kasnejše različne nepravilne interpretacije. Nič nimam proti kritični in analitični razpravi, toda kaj, ko je videti, da gre bolj za obračunavanja z eno politično stranko. Se menda kdo boji, da bo krščanska demokracija na lokalnih volitvah brez vpletanja prelomnih državnih tem premočno zmagala? Služba za stike z javnostjo SKD, Ljubljana Liberalna •• Slovenije Liberalizem ni dogma., lahko je le stvar temperamenta ali drža do drugih ljudi in do družbe. Zavedamo se, da svoboda brez pravic vseh občanov, brez polne zaposlenosti in brez reforme ostaja nepopolna. Ne obljubljamo vam več sonca, daljših dnevov in krajših noči, ker bo za to bo poskrbela narava in ne politika. Vemo, da lahko da vašemu in našemu življenju smisel: — varnejše življenje — zmanjšanje cen in povečanje kakovosti vseh vrst storitev — gradnja najemniških stanovanj za mlade družine — skrb za dodatna delovna mesta — odločnejše uveljavljanje Krškega v državi — motiviranje in zagovarjanje pogojev za izrabo proste- ga časa s športom in rekreacijo — zagotavljanje pogojev v ljubiteljskih kulturnih dejavnostih — zagotavljanje pogojev v dopolnilnem izobraževanju — lajšanje tegob starosti — motiviranje za humanitarno dejavnost — dograjevanje zavesti o pripadnosti kraju Odločitev o podpori ideje, ki prinaša konkretne rezultate je dejanje, ki ga vsak posameznik oz. posameznica sprejme v skladu z lastnim prepričanjem. V kolikor je vaše prepričanje podobno našemu je prav, da to izrazimo z odločitvijo ZA: — ROBERTA KERINA, kot župana občine Krško in — listo LDS, ki udejanja vaša hotenja. 00 LDS Krško mag. Drago FABJAN Odstop tajnika v OO SKD Krško V OO SKD Krško je prišlo do zamenjave tajnika Leta 1992 je strankin zbor potrdil za tajnika SKD Miloša Kukovičiča. S tajništvom v občinskem odboru je prevzel veliko nalog in odgovornosti ter jih tudi uspešno opravil. Istega leta je bil vodja volilne kampanje za kandidata v državni zbor. Največji projekt je bil prav gotovo 5. tabor SKD, kjer je kot član pripravljalnega odbora vodil informiranje, finance, dovoljenja in razne druge zadeve. Na 3. kongresu v Ljubljani je ekipa 00 Krško pod Kukovi-čičevim vodstvom prevzela celotno tehnično službo. Ker je bil tudi delegat skupščine, je skliceval poslanske klube pred sejami občinske skupščine, kjer se je bilo treba pogovoriti o pomembnejših točkah, dogovoriti za način glasovanja, sprejeti odločitve... Največ dela je bilo s sklicevanjem občinskih odborov, pripravami gradiva in materiala ter rednimi mesečnimi sejami. dal, ker se je 'akomulator izpraznil'. Potrebujem nekaj časa, malo politične abstinence, da se 'akomulator spet napolni'. Zelo težko je uspešno usklajevati delo v stranki in službo. Vse to je prevelika obremenitev. V tem času pridobivam nov poklic, pa tudi očetovstvo je velik razlog za odstop.« Kukovičič: »Res je, da mi organiziranje leži. Predlog za razrešitev te funkcije sem po- Na odboru so izvolili novega tajnika, in nedvomno bo ta s svojimi novimi zamislimi lahko uspešen. Dosedanji tajnik je predlagal Tomaža Petana, ki pravi: »Po prepričevanju vseh funkcionarjev sem to funkcijo sprejel, čeprav samo do rednega zbora SKD, ki bo po volitvah. Moj predhodnikje bil izredno delaven, treba bo nadaljevati z isto vnemo. Zavedam se, da je moja naloga sedaj izredno težka, vendar potrudil se bom, poskušal bom usklajevati vsa skrajna mnenja in prisluhniti vsem interesom v stranki,« je odločno pojasnil g. Petan. (Lea Colarič) Liberalna demokracija Slovenije, 00 Sevnica Objavljamo imena kandidatov za Svet občine Sevnica V volilni enoti št. I. (Blanca, Loka pri Zidanem mostu, Zabukovje) 1. Marjan Zidarič, Loka pri Zidanem mostu št. 56, strojni tehnik, Hidrometeorološki zavod Slovenije 2. Ema Gorišek, Podvrh 24, ekonomski tehnik, finančni knjigovodja v KIN PIC Sevnica 3. Jože Radej, Blanca 109, urar, samostojni obrtnik V volilni enoti št. II. (Sevnica) 1. Albin Ješelnik, Kajuhova 14, Sevnica, dipl. ing. agr., direktor družbe Mercator Sevnica 2. Anton Koren, Cesta na Dobravo 31, Sevnica, dipl. psih., direktor Območne enote Republiškega zavoda za zaposlovanje Sevnica 3. Marjan Kurnik, Naselje heroja Maroka 9, Sevnica, ekonomist, direktor Kopitarne Sevnica 4. Andrej Štricelj, Savska cesta 9, Sevnica, višji upravni delavec, organizator AOP v lekarni Sevnica 5. Oto Šket, Trg svobode 29, Sevnica, komercialist, direktor Stilles Primo Sevnica 6. Jože Vene, Savska cesta 21, Sevnica, lesarski tehnik, vodja servisne oz. reklamacijske službe v Tovarni pohištva Brežice 7. Jože Žveglič, Šmarska 24, Sevnica, viš. komerc, samostojni obrtnik V volilni enoti št. III. (Boštanj, Primož, Studenec) 1. Janez Levstik, Mrtovec 9 a, tekstilni tehnik, vodja PE krojenje v^Lisci Sevnica 2. Alfred Železnik, Boštanj 56, novinar, obrtnik 3. Albert Felicijan, Šmarčna 4, tekstilni tehnik, tajnik ZKO Sevnica 4. Janez Divjak, Dol. Orle 4, KV mizar, hišnik v W0 Ciciban Sevnica 5. Rudolf Dolenc, Dol. Boštanj 140, ekonomski tehnik, komercialist v MIKO d.o.o. Sevnica V volilni enoti št. IV. (Krmelj, Šentjanž, Tržišče) 1. Janez Valant, Kaplja vas 3, Tržišče, višji org. dela, direktor RUDA d.o.o. Sevnica 2. Milan Levstek, Krmelj 70, Krmelj, strojni inženir, upokojenec 3. Milan Jamšek, Kamenica 7, Krmelj, strojnik, vodja služb vzdrževanja v Mercator Sevnica 4. Štefan Bokal, Krmelj 20, Krmelj, upokojenec LDS 00 Sevnica maSgnOas GLASOVALNI KUPON ZA NOVEMBER '94 Glasujem za pesem št: .............................................. Naslov: Pošta: ...............Telefon: Moja glasbena želja: ........... Kupon pošljite na naslov: Radio Posavje — Studio Brežice Trg izgnancev 12, 68250 Brežice Karaolce Show 1994/95 Agencija Lukec prireja javno prireditev Karaoke Show 1994/95, kjer lahko vsi, ki to želijo, pokažejo svoj talent in dobro voljo. Projekt zajema tri predtekmovanja v dveh kategorija (do 15 let in nad 15 let) ter veliki finale. Prvo predtekmovanje bo 25. novembra od 17. uri na motelu Petrol Čatež, drugo predtekmovanje bo 23. decembra v hotelu Ajdovec Sevnica in tretje predtekmovanje bo 25. januarja prihodnje leto ob 17. uri v hotelu Sremič Krško. Veliki finale bo 17. februarja 1995 ob 17. uri na motelu Petrol Čatež. Zmagovalce v obeh kategorijah čakajo bogate praktične nagrade v skupni vrednosti 200.000 tolarjev. Seveda vabijo tudi vse vodilne osebe z gospodarskega, kulturnega in političnega področja, da pokažejo svoj talent, družabnost in dobro voljo. Informacije, prijave in izbor pesmi lahko dobite na telefon 22-200 ali v prostorih Agencije Lukec v Žadovinku 38 (bivši SOP). Rok prijave je do tri dni pred posameznim predtekmovanjem. (Galex) Glasbeni gost: John's apartmant ste, ki se ne slišijo, a so globo-koumni, pa piše Ivč, govorijo pa vsakdanjih problemih in radostih življenja. John's apartmant, ki je simbol Miranovega stanovanja, namerava material pred koncerti posneti. Po njihovih napovedih jih bomo lahko v prenovljeni zasedbi slišali v začetku leta '95. Po turneji jih bo vodil Dimitrij, 14-letno upokojeno prevozno sredstvo znam- ke moskvich, ki ga Vladimir ne proda za noben denar. Za tiste, ki mislite, da bendi kot so John's apartmant ne poznajo melodije in da so brez posluha, sploh ni res — Vladimir je nastopil na sevniških kara-okah in to zelo uspešno. Ivč pa se ob tej priložnosti zahvaljuje staršem in boljši polovici za moralno podporo. John's apartmant vas pričakuje na koncertih v naslednjem letu. (B.C.) Boštanj pri Sevnici, 12. novembra - Tokratni glasbeni gost oziroma skupina prihaja iz Boštanja. Gre za leto dni staro skupino, ki jo sestavljajo: bobni — Vladimir Jane (22 let) (če vas zanima, kolikšno nogo morate imeti za določen inštrument, navajamo tudi številke čevljev, ki jih nosijo), št. čevljev 44, bas kitara - Borut Bizjak (21), študent politologije, št. čevljev 42, lead guitar —Miran Radej (21), št. čevljev 41. V tej zasedbi je bend deloval eno leto in imel že tudi nekaj koncertnih nastopov. Pred mesecem in pol pa se jim je pridružil še vokal Janez Rime — Ivč (ex Dead smile in bobnar na probi pri Dr. Morena), star 18 let, iz Krškega, di- jak brežiške gimnazije in še mera za sladokusce — št. čevljev 42—43. Zdaj delajo na novo, od začetka. Vadijo v majhni garaži dvakrat tedensko pri Miranu doma in pravijo, da imajo v primerjavi z drugimi bendi še kar srečo z opremo in prostorom, saj večina v underground sceni vadi po zakloniščih, ker drugih prostorov ni. Zvrst glasbe, ki jo igrajo, je rock'n'- roll z malo distorzije (vprašanje je bilo sicer konkretno, a fantje niso znali točno odgovoriti), pravijo, da bo to presodila publika. So brez vzornikov, delajo striktno samo za svojo dušo in za to, kar jim je všeč. Glasbo pišejo sami, tek- Miran Radej, Borut Bizjak, Vladimir Jane in Ivč Rime Nas glas išče sodelavce Nudimo vam sodelovanje. Potrebujemo korektorje-lektorje (sloveniste), novinarje, fotografe in ljudi dobre volje, ki bi bili pripravljeni poročati o vsem, kar se dogaja v njihovem okolju. V začetku bo delo pogodbeno. Potrebujemo tudi akviziterje za prodajanje oglasnega prostora. Pokličite nas v uredništvo na tel. št (0608) 21—868 ali nam pišite na naslov: Naš glas. Cesta krških žrtev 23, 68270 Krško. Nagradna križanka knjigarne Sponzor tokratne križanke je knjigarna OPUS iz Krškega. Reševalcem bodo podarili tri nagrade, in sicer: 1. nagrada — Lepa Slovenija, barvna fo-tomonografija (besedilo Tone Pavček, fotografija Joco Žni-daršič); 2. nagrada — celoletna naročnina na revijo Pesniška tribuna; 3. nagrada — knjiga Silva Mavsarja Ključ za nuklearko. Rešitve pošljite do petka, 18. novembra ali jih oddajte v našem nabiralniku, naslov: »Naš glas« C.K.Ž. 23, Krško, s pripisom »Za nagradno križanko »OPUS«. V naše uredništvo je prispelo 68 križank, od tega 11 nepravilnih. Prispelo je tudi nekaj rešitev na dopisnicah, ki so žal neveljavne. V žrebanje bomo uvrstili le križanke, ki so izrezane iz časopisa. Rešitve križanke iz prejšnje številke — gesla: bela tehnika, Gorenje, Kenvvood, Ro-adstar. Po vodoravnih vrstah: bela teh, radian, avanti, ter, OK, kor, Ana, G, RA, ŽN, Odesa, Regica, rana, strateg, era, raven, VR, NJ, se, Bosna, Ja-ponke, Agir, Enid, okop, VE, lornjon, Kenvvood, Koo, dno, TM, Maja, Roadstar, rta, Ika. Nagrade so prejeli: Renata Ašič, NHM 23, Sevnica prejme bon v vrednosti 3.000 SIT, Tilka Turšič, Župeča vas 54, Cerklje ob Krki prejme bon v vrednosti 1.500 SIT in Martin Predanič, Loče 3a, Dobova pa prejme bon v vrednosti 1.000 tolarjev. Čestitamo! Nagrade lahko dvignete v trgovini Electronic na Obrežju 43. S seboj prinesite izvod časopisa Naš glas in osebni dokument za identifikacijo. Opus Krško \ * 0$ I: ¦¦ *, i j ZVlPlO MEMOtt ŠPAMA 0SIP NA SLIVNICI GOKOVJE SLOVAŠKI V PESNIK-, ».AZIJI j/)HKO NOVI 7ESM-neUT TEK v NARAVI IR tvje i ime PLIN BREZ »NJA *, \\ 'j* > 1 1 4' i VRSTA KAMNINE p.1* tjutezen m ŽIVAGA AfbRZAVA JEZCRO VI CA • ^•¦^s^- ijMH -^Pr*^» STROKO* ZA VINO AKPNON /NO. tosruHA RADIO rv SIOVEN AT.SEKA »ERSKA ENOTA ZA TEŽO VIETNAMA ZtRAK rastlina KELVIN ˇ ZAVETNIK krojač., i/tme. in asBES AfRiS. TEZIK. SU+lUPi otmtm-mie-6EN/KA NEPTUNU idest ŽENSKO IME pat*• m khaju&i °LE»EN* SUMiV žRkcev ^olonel ANNO SL. JEZI-fRANO. PAtfC GOSPOD RAZSTAVIŠČE NATRIJ RAZPA-DA-Nje J4PioQ zuačjo Glivo natrij iSSEMA IGRA VIBUSHO ototzme KANTON „v ŠVICI ^^s-v**?^*??^. mine. PEVKA, JUSIČ jutovsri KtA/J n«w : NOVA ZAVEZA aeijoha MM AHCtlU 9*v$m- | K.ISIK. PALAČA VlNbKS AižMER iteuSlli PILOZOf, muuEL *_HHI > III 0UY tOMAČE svkno IZSON' vztmt-nostoa j&i \ Si pour IN ft/li, HENRIK KALIJ T PBVI UTALEC bAtlLO bOKTOg. KITAJ IBA%LK> GtblO pesnik PiOSč. MERA KdNBc POLOTOK HA vrsta % AMEtCIJ STAŠ SLOVAN HBtoBSO 3fA-N ŽENSKO IMS 1 osvei. napitek 1 1 1 KASLOVAc ČUSTVA PESNIK RUSKI pisatelj. firnoni v INblJI hoGitlJA NEBA KONICA, VRM P/UP 10 KMETIJSTVO NAŠ GLAS 28.16. NOVEMBRA 1994 Higienska proizvodnja mleka Viri okužbe mleka pri molži Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo republike Slovenije je izdalo svetovalne liste o higienski proizvodnji mleka. Mleko je najpopolnejša naravna hrana pod pogojem, da njegova izvirna sestava ni spremenjena. Da bi proizvajalci mleka dosegli ta cilj, morajo zagotoviti največjo možno higieno v vseh postopkih pri molži in po njej ter takojšnje učinkovito hlajenje mleka po molži. S prvim ukrepom preprečimo okužbo mleka z mikroorganizmi, kajti predvsem ti povzročajo večino nezaželenih sprememb v mleku in tako zmanjšajo njegovo hranilno vrednost in užitnost. Z drugim ukrepom omejimo možnost razmnoževanja tistih mikroorganizmov, ki so kljub skrbnim higienskim postopkom prišli v mleko. Le z obema ukrepoma je mogoče zagotoviti visoko kakovost mleka, pri čemer dajemo še poseben poudarek higieni. Najpogostejši viri onesnaževanja z mikroorganizmi so črne točke, ki jim moramo posvetiti vso skrb, da se čim bolj izognemo okužbam mleka. Prvi pogoj za higiensko pridobivanje mleka je čist, svetel in primerno urejen hlev. V nasprotnem primeru so v njem številni viri, iz katerih mikroorganizmi lahko pridejo v mleko. Vsaj uro pred molžo v hlevu ne smemo krmiti sena ali druge krme, s katero se dviga prah, kajti s tem se poveča število mikroorganizmov, ki potem zaidejo v mleko pri ročni in strojni molži. Zaradi istega vzroka pred molžo tudi ne nastiljamo, ampak le odstranimo onesnažen nastil v blatni kanal tako, da pri tem ne dvigamo prahu. Močan vir okužbe so lahko umazana stegna, trebuh, vime in rep ži- Plodnostne motnje pri govedu vali. Dobro urejeno stojišče veliko prispeva k snagi živali. Molznikova obleka mora bitk snažna in oprijeta, lasje pokriti. Tudi roke so lahko vir okužbe. Močan vir okužbe je lahko vime, predvsem seski. Mikroorganizmi prodirajo skozi se-skovni kanal in tako nastane mastitis. Da z mlekom iz seskov ne okužimo mleka iz notranjosti vimena, pomolzemo prve curke mleka v posebno posodico in ga nato zlijemo v blatni kanal. Za okužbo mleka so najnevarnejše površine, ki so z mlekom v neposrednem stiku. Molzna posoda mora biti izdelangfiz kovine, ki je mleko ne najeda ter je odporna proti čistilnim sredstvom in udarcem. Sesne gume s starostjo izgubljajo prožnost, nastajajo razpokice, v katerih mleko zaostaja. To je odlično gojišče za mikroorganizme, ki potem prehajajo v mleko pri naslednji molži. Temeljito je treba očistiti notranjost molznega vrča, posebno pozornost pa nameniti pokrovu, predvsem tesnilu in žlebu, v katerem leži. Čista mora biti tudi zunanjost vrča. Pri mle-kovodnem sistemu so poleg molznih enot za okužbo posebno nevarne pipe na mle-kovodu, spojnice in sam mle-kovod, posebno če je dolg. Tudi drugi opremi mlekovod-nega sistema je treba pri čiščenju, čeprav je obtočno — avtomatizirano, posvetiti vso skrb. Za doseganje kakovosti je potreben trud in vsakodnevna skrb. Trud bo poplačan z boljšo ceno mleka za kmetovalca, manjšimi stroški za mlekarne, boljšo kakovostjo mlečnih izdelkov in večjo potrošnjo zadovoljnih kupcev. (Pripravila Lea Colarič) Krška tržnica Tržnica je bila tudi to soboto dobro založena, kar kaže veliko število prodajalcev in tudi zadovoljnih kupcev. Cene so bile različne, nekatere višje, druge nižje glede na pretekle tedne. Cene so bile naslednje: jabolka 70, pomaranče 180, mandarine 170, banane 120, hruške 150, grozdje 150, limone 200, ananas 270, orehi (jedrca) 1200, paradižnik in paprika 300, krompir 20, solata 250, radič 180, korenje 140, koleraba 150, por 250, fižol (zrnje in stročji) 300, jajca 17, pesa 120, česen 250 in cvetača 280 tolarjev. (Galex) Sevniška tržnica Sevnica, 14.novembra — Cene sadja in zelenjave na sevniški tržnici: pomaranče 195 SIT, mandarine 160, limone 220, grenivke 200, kaki 220, kivi 260, jabolka 30, hruške 200, grozdje 240, nashi 220, banane 120, suhe slive 350, fige 75, dateljni 500/pol kg, pistacija 300 SIT/ 25dkg, kostanj 150, arašidi 250, orehi — jedrca 1000 SIT/kg. Paradižnik, paprika in malancane 250 SIT, solata 200 (radič 280), cvetača 220, por 200, čebula 100 (11 kg — 770 SIT), česen 300 (10 kg — 2400 SIT), petršilj 300, kumare 200, korenje 140, fižol 280, krompir 40 (30 kg - 900 SIT), jajca 18 SIT. Ajvar 280 SIT/I, med 500 SIT/1, sok 540 SIT za 9 litrov, (dama) Brežiška tržnica Bogata ponudba sadja, zelenjave in mlečnih izdelkov je na kratko slika dogajanja na tržnici v Brežicah. Cene pa so naslednje: peteršilj in por 300, korenje 120—150, cvetača 250, zelje 60, rdeče zelje 100, zelena solata 200, mehka solata 300, ohrovt 150, brstični ohrovt 250, radič 200, čebula 120, česen 400, črna redkev 130, hren 600, kislo zelje 150, kisla repa 170, pomaranče 130—180, limone 200, banane 100—120, jabolka 70, kivi 300, grozdje 200—230, mandarine 160, kostanj 120, orehi 1200, liter mleka 60, kilogram sira 700, kilogram skute 280, jajca 20 in med 400 tolarjev. (Galex) Prašičji sejem v Brežicah V soboto, 12. novembra, so pripeljali 240 prašičev, starih do tri mesece, prodali pa so jih 120 po ceni 290-315 SIT/ kg žive teže. Nad tri mesece starih so prodali 70 po ceni 220-270 SIT/kg žive teže, lastnika pa jih je menjalo 25. (nic) I Rejci govedi se dostikrat pritožujejo nad slabo plodnostjo krav. Najpogosteje se to pokaže v preganjanju v rednem tri tedenskem ciklusu. Drugih sprememb zdravstvenega stanja ni opaziti, krava ima normlen apetit in količino mleka. Pri pregledu rodil s spekulumi v nožnici ni nujno opaziti očitne sprememe. Ma-terični vrat je normalno rožnato rdeče barve. Pojatvena sluz, ki je pri zdravih rodilih stekleno obarvana, kaže komaj opazne belkaste nitke ali krpice. V nekaterih primerih pa pojat-vene sluzi skoraj ni opaziti. Lastnik pove, da seje krava že večkrat pregonila. Pri zdravljenju takih primerov s spiranjem maternice, se šele takrat pokažejo večji ali manjši prameni »gnoja«, ki je bil zaprt v maternici. Če ni proces že preveč zastaran, je po enem ali dveh zdravljenjih že pričakovati uspešno obrejitev. V drugem primeru pa je vedno pojatvena sluz nezdravo obarvana le v nijansih. Pri takšnih kataralnih vnetjih je skoraj vedno zdravljenje uspešno že po eni sami trapiji. V praksi se je pokazlo, da gre pri kravah, ki so se pregonile več kot trikrat, v večini primerov za Razgovor in družabno srečanje SKD zgoraj opisano obolenje. Seveda so pri neplodnosti lahko prisotne še razne druge bolezni. Odprto gnojno vnetje rodil, ko se gnojne obloge obilno izločajo iz rodil, opazi že lastnik sam. Tudi tu, kakor pri drugih bolenih, je zelo vžno, da pride do zdravljenja čimprej, saj je uspeh tako bistveno boljši. Dogaja se tudi, da se krava po telitvi več msecev ne goni. V grobem sta za to dva vzroka: — pomanjkanje hrnilnih snovi (lakota) organizma (lačna ste-riliteta) ali pa — nepravilen proces na jajčnikih. V večini primerov gre za t.i. »persistentno« rumeno telo (CL persistance). Uspešno se ga da odpraviti z »injekcijo za gonjene«. V okviru občinskih proračunskih sredstev za pospeševanje kmetijstva so do konca leta ostala sredstva za zdravljenje sterilitete govedi. V tej zvezi že poteka program zdravljenja omenjenih, težav. Lastnik participira s 30% sredstev, ostalo pa gre iz občinskega sklada. Kmetovalce pozivamo, da izkoristijo to ugodno možnost. Veterinarska postaja Brestanica Cigler Tomaž, dr. vet. med. Predstavitev sadjarske zadruge Posavja Znano je, da posavski sadjarji pridelajo več kot 30% slovenskega sadja in to na dobri četrtini površin. To pomeni, da imamo zelo intenzivno zastavljeno proizvodnjo. Prodajo svojih pridelkov so imeli kar solidno rešeno, saj so večino sadja prodali na zagrebški oziroma hrvaški trg. Z novo-nastalimi razmerami se je ta trg za nas skoraj zaprl. Del sadja so sadjarji prodali direktno, delno pa so bili kooperanti posameznih TOK-ov. Proizvodnja je v zadnjih letih močno narasla in sadjarji so ugotovili, da morajo storiti odločilen korak v smeri trženja. Dolgo smo razmišljali in hodili v razvite sadjarske dežele, da bi se naučili njihove tehnologije in seveda tržne organiziranosti. Velika večina evropskih sadjarjev je organiziranih v specializirane zadruge. Imajo velike sposobne hladilnice in urejeno skupno trženje. Nekateri posavski sadjarji so se avgusta 1993 odločili, da ustanovijo Sadjarsko zadrugo Posavja. Za ustanovitev zadruge se jih je odločilo 35, skupaj so imeli čez 70 ha sadovnjakov. Čez nekaj let naj bi bilo v zadrugo vključenih že 70 do 80% posavskih sadjarjev. Prevladujejo jablane, sledijo hruške in breskve, nekaj pa je tudi jagod. Poleg nasadov imajo tudi drevesnice, sušilnice sadja, proizvodnjo lesene embalaže. Sedaj jih je 45 z 92 ha sadovnjakov. Člani Sadjarske zadruge Posavja kupujejo tudi hladilnico od Kmečke zadruge Brežice. Hladilnica bo v končni fazi imela kapaciteto 2000 ton. Vsak član bo za nakup hladilnice prispeval 10000 DEM po hektarju, za kar bo imel zagotovljenih 20 ton hladilnega prostora. Zaradi bolšega poslovnega efekta ustanavljajo novo družbo skupaj z Zadružno kmetijsko družbo d.d. iz Ljubljane in Kmečko zadrugo Brežice. Člani vidijo poslovno perspektivo v zadružnem poslovnem sistemu in ustreznem strokovnem povezovanju. (Pripravila Lea Colarič) Brežiško kmetijstvo danes Brežice, 8. novembra — Ob 17. uri se je v Posavskem muzeju pričela svečana otvoritev razstave — Brežiško kmetijstvo danes, zadnje v vrsti manifestacij v počastitev občinskega praznika. Odprta bo do 14.novembra. Razstava je bila namenjena vsem, ki o kmetijstvu želijo zvedeti kaj več. Kmetovanje v tem prostoru ima dolgo tradicijo, nanj pa so na tej razstavi spominjali listi iz arhiva Marije Sušnik. Videti je bilo nekaj priznanj, ki so jih brežiški kmetij-ci »zaslužili« v primerjavah z ostalimi proizvajalci. Predstavljali so rastlinsko proizvodnjo, blagovne znamke iz področja rastlinske proizvodnje, dopolnilne dejavnosti na kmetijah, nekaj posnetkov iz dejavnosti kmetic, živinorejsko proizvodnjo, blagovne znamke živinoreje... Razstavo Brežiško kmetijstvo danes, je odprl sekretar Tone Cerjak, ki je povedal: »Narod, ki nima spomina, se vedno znova uči. Ohranjanju spomina naj služi ta razstava. In morebitnemu novemu izzivu. Ta razstava je unikatna. Na uspehe smo lahko zelo ponosni. Vsebina, kvaliteta in količina našega programa ob praznovanju občine Brežice pa sodijo v sam vrh.« Povdaril je tudi, da se vsi zavedajo naravnih danosti, ki jih nudi Brežiško-krška kotlina. Zato hitijo s koraki naprej. Lega in relief, pa tudi ljudje omogočajo dobro proizvodnjo. Društvo kmetic Brežice je na stojnici prikazalo nekaj domačih izdelkov, podjetje HPG pa je razstavilo sadike, ki se jih je lahko tudi kupilo. (Lea Colarič) Zdole, 12. novembra: Ob 19. uri se je v dvorani Bena Zupančiča pričel razgovor z ministrom za kmetijstvo in gozdarstvo dr. Jožetom Oster-cem, ki so ga pripravili SKD — občinski odbor Krško in krajevni odbor Zdole. Gospoda Oster-ca so povabili z namenom, da se z njim poveselijo ter mu predstavijo svoje poglede na razvoj kraja in da jim bo iz svojih bogatih izkušenj osvetlil mnoge nejasne vidike razvoja podeželja in vasi. Narod je za krščanske demokrate ključna vrednota za obstoj Slovencev. Tesno je povezan s poseljenostjo Slovenije, z ohranitvijo kulturne krajine, obdelane dežele, z urejenimi vasmi ter vaškimi centri. Največ lahko k temu prispevajo kmetje in zaradi tega je ta sloj deležen posebne pozornosti krščanskih demokratov, skrb zanj pa je poglavitna naloga te stranke. Dobro se zaveda, da opravlja- jo kmetje ob pridelavi hrane še nekater druge pomembne naloge, ki jih nekako enačijo s predelavo hrane. Te naloge ohranjajo deželo urejeno in kultivirano, zemljo rodovitno, tako da bo na njej možno pridelovati hrano tudi za naše potomce, da bo mogoče uveljaviti sonaravno kmetovanje. Torej usklajevanje z naravo in zagotavljanje ob pridelovanju hrane tudi oskrbo naroda z zdravo pitno vodo in številnimi drugimi naravnimi dobrinami, ki omogočajo preživetje. V stranki se zavedajo, da je hrana najmočnejše orožje in da nihče ne more tako kakovostno opraviti nalog na področju vzdrževanja kulturne krajine in obdelane zemlje kot lahko kmet. Zato je potrebno ozavestiti čim večje število Slovencev, ne glede na strankarsko pripadnost, da se bodo zavedali pomena kmetijstva, gozdarstva in kmeta. Zlasti je pomembno povezati gozdarstvo in kmetijstvo, ker sta bila v preteklosti po nepotrebnem ločena. Kmetije pa brez gozda praktično ni. Zato mora kmet obvladati tudi umno gozdarjenje. Prizadevali so si in uspeli, da je predmet gozdarstvo ponovno uveden v programu kmetijskih šol. Prav tako, da bi ponovno zaživele v Sloveniji kmetijsko-gospodinjske šole. »Zato smo in bomo krščanski demokrati podpirali tudi vlaganje v znanje in vzgojo. Ni dovolj, da šola samo uči, tudi vzgajati mora«, je še pripomnil g.Osterc. (Lea Colarič) Konjereja v Posavju Na licenciranju konj so se pogovarjali o preteklosti in prihodnosti konjereje. Poglejmo, kaj pravijo. Jože Kramer.tajnik Posavskega konjerejskega društva Krško: »Posavsko konjerejsko društvo je bilo ustanovljeno v začetku leta 1992 na pobudo svetovalne službe in na željo rejcev s tega področja. Naša prva naloga je bila povezati rejce. Z licenciranjem se bo konjereja prav gotovo še bolj razširila. Torej, najprej moramo povečati število konj in najti večje, skupinske pašnike. Le tako bodo kmetije s konji imele določene rezultate in zaslužek. Vlado Pacek, odkupovalec živine: » Letos imamo velike težave v odkupnimi in prodajnimi cenami. Lani je država pokrivala delne stroške izvoza, letos pa jih je zmanjšala skoraj na minimum, kar ne zadošča za pokritje stroškov. Na trgu se za italijanskega kupca z vseh strani ponujajo žrebeta in konji po nižji ceni, ker so rejni stroški manjši. V zadrugi in klubu posavskih konj si prizadevamo za pridobitev izvozne stimulacije ali sredstev v drugačni obliki, da bi proizvodnja in odkup nemoteno tekla.« Miroslav Lazanski, izvoz-uvoz Dobova: »Ukvarjamo se z rejo in izvozom konj na italijansko tržišče, predstavljamo 70=L slovenskega izvoza konj. Žalostno je, da se država mačehovsko obnaša do rejcev konj. Konje imajo le še ljubitelji, in še to brez večjih koristi.« Magister Rus, vodja republiške selekcijske službe za konjerejo je povedal, da je komisija po kriterijih, ki so predpisani z zakonom, ocenila vse žrebce kot pozitivne. (Lea Colarič) [ NAŠ GLAS 28.16. NOVEMBRA 1994 SEVNICANOM ZA PRAZNIK 11 Ob občinskem prazniku in 30-le t ničišole Mednarodni kulturni dan na osnovni šoli »Savo Kladnik« v Sevnici Sevnica, 10.novembra — Ob občinskem prazniku in 30. obletnici šole v sedanjem poslopju so v vodstvu šole skupaj z učenci pripravili »Dan odprtih vrat« oziroma Mednarodni kulturni dan, na katerem so poleg sevniških učencev sodelovali tudi njihovi avstrijski in madžarski vrstniki. Mednarodno sodelovanje šol že dolgo ni več le beseda, marsikje so prvi stiki prerasli v poglobljeno strokovno delo. Osnovna šola »Savo Kladnik« iz Sevnice je prve stike z av-stijsko Ubungshauptschule der Padagogischen Akademie (Vadnica predmetne stopnje osnovne šole na Pedagoški akademiji) iz Gradca navezala leta 1991. Skupina učencev, ki se je fakultativno učila nemški jezik, si je začela dopisovati z oddelkom iz Gradca. Jeseni 1992 so odšli na povabljen obisk k svojim vrstnikom, spomladi 1993 pa so jih gostili v Sevnici na mednarodnem kulturnem dnevu. Začeli so se tudi uradni stiki med vodstvoma obeh šol in učitelji, šoli sta postali partenerski šoli. Nekatere skupine učiteljev izmenjujejo materiale, učbenike, ideje, sev-niški učitelji so jeseni 1993 hospitirali na graški šoli in izmenjali izkušnje. Letos spomladi je šola iz Gradca razpisala likovni natečaj pod naslovom: »Vojna, upanje, toleranca, mir.« V projektu so sodelovale štiri šole: ALTALANOSISKOLA iz SZEN-TGOTTHARDA, GYAKORLO ALTALANOS ISKOLA iz GYO-RA, obe šoli iz Madžarske, osnovna šola iz Sevnice in graška šola. Iz te prireditve velja omeniti nastalo potujočo razstavo, ki bo na ogled v vseh šolah udeleženkah. Tokrat so v osnovni šoli v Sevnici za učence štirih šol pripravili zanimivo, predvsem pa delovno srečanje, ki je potekalo pod geslom: »Kultura in šport združujeta ljudi.« Učenci so se udeležili kulturnih delavnic, katerih vsebina je bila ljudsko izročilo. Preiskusili so se v ličkanju koruze, lončarstvu, tkanju, poslikavanju keramike, pletenju košar, aranži-ranju cvetja, prepevali so narodne pesmi in plesali. Ker živimo v času, ko se otroci dnevno soočajo z vojno v neposredni bližini, v času vse večjega nasilja in nerazumevanja, je še posebno pomembno, da znamo mlademu človeku pokazati, kako je s kulturo in športom mogoče graditi razumevanje in toleranco, (dama) Turistična poslovalnica Sevnica MARKETING - TURIZEM An.o. SEVNICA Čestita občanom Sevnice ob občinskem prazniku, ter se priporoča za obisk v poslovalnici! PREŠERNOVA ULICA 2, 68290 SEVNICA 9 0608/81-647 Kulturna dvorana v Tržišču Slavnostna seja Skupščine _____občine Sevnica_____ Slavnostne seje se je udeležil minister za promet in zveze Igor Umek, medtem ko je predsednik države Milan Kučan prisotnim poslal pozdravni telegram Tržišče, 12.novembra — Sklicateljica slavnostne seje, predsednica SO Sevnica Breda Mijovič je še zadnjič v tem mandatu povabila občane k obeležitvi praznika občine. Sprejem gostov je potekal pred obnovljenim Gasilskim domom v Tržišču, slavnostne seje pa se je med drugimi povabljenimi gosti udeležil tudi minister Igor Umek, saj so ravno v tem času v Tržišču zaključili t.i. II. fazo telefonije oziroma priključevanja novih telefonskih številk. Slavnostna seja je bila tudi priložnost za podelitev priznanj in medalj Dušana Kvedra-Tomaža. V pozdravnem slavnostnem govoru je Breda Mijovič opozorila, da so v dani situaciji skupaj z izvršnim svetom dosegli, kar se je doseči dalo, večina zastavljenih nalog pa je tudi uspešno zaključenih. Predsednica je ob zaključku seje podelila tri priznanja in deset medalj. Občinska priznanja so prejeli: sevniški dekan, g. Tone Hribernikj Lojze Motore in GD Tržišče. Medalje pa so prejeli: Lojze Anzelc, Minister Igor Umek se je udeležil slavnostne seje SO v Tržišču Franc Hruševar, Marjan Jam-šek, Karate klub Sevnica, Ana Močnik, g. Janez Miklič, Ida Stušek, Boris Starina, Jože Ribič ter Anton Škrajner in Janez Hohkraut skupaj. Omeniti velja, da smo lahko med slavnostnim dogodkom spremljali tudi kratke dokaj posrečene veseloigre v priredbi tržiških šolarjev. Ti so skušali pokazati, kako misli in živi današnja mladina, kakšni so odnosi s starši in kakšna je družba, v kateri živijo, (dama) Ravnateljica OŠ »Savo Kladnik« ga. Anica Pipan je zadovoljna povedala, da je delo v »delavnicah« potekalo uspešno, da so učenci vneto in skrbno ustvarjali, da je bila že v zasnovi projekta in med pripravo idejna in vodilna misel ekologija in naša narodna kultura, tako daje bilo življenje in delo na šoli obarvano značilno slovensko. »Povedati moram tudi to, da smo pred kratkim v uporabo dobili športno dvorano, ki pomeni velik korak naprej ne le v pogledu športne vzgoje, pač pa tudi širše. Uradna otvoritev bo v soboto. Ostaja nam še vedno premajhna šola, saj pouk na nižji stopnji poteka dvoizmensko Nekje do leta 2000 naj bi izpeljali gradnjo nove osnovne šole. Na koncu bi rada izrekla pohvalo vsem učencem in učiteljem za lepe, enkratne ideje in dosežke ter se zahvalila SO Sevnica za zgledno sodelovanje.« (dama) NOVA LEKARNA V SEVNICI Odprta je nova zasebna lekarna - apoteka LEKAQNA"Pod Sv. Rokom" v Sevnici, Drožanjska cesta 68 V njej lahko dobite: - zdravila na zdravniški recept - zdravila, ki se izdajajo brez recepta - veterinarska zdravila in dodatke h krmi - sredstva za osebno higieno - otroško prehrano - kozmetiko svetovno priznanih firm - domaČe mešanice raznih čajev - različna olja - destilirano vodo POSEBNA PONUDBA - biohrana po želji - vse za diabetike - vinska apoteka - ortopedski pripomočki - akcijske prodaje s posebnimi popusti do 15% - po dogovoru dostava na dom - svetovanje Lekarna je odprta vsak dan od 8. - 13. ure in od 15. - 19. ure ob sobotah od 8. - 13. ure Z vami in za vas LEKARNA"Po4 Sv. Rokom" BREDA DRENEK - SOTOŠEK speč. mr. ph. 68290 Sevnica, Drožanjska 68 Tel.: 0608 81 656 Čestita prebivalcem, poslovnim strankam % in podjetjem občine Sevnica ob občinskem praznika! J- Stanetova 8,68290 tel. 0608/81-379 V prazničnem vzdušju Otvoritev športne dvorane v Sevnici Slovesnosti so se udeležili mnogi vidnejši predstavniki iz gospodarskega in političnega življenja občine in države Med proslavo ob otvoritvi športne dvorane: Predsednik IS SO Sevnica Joško Kovač, predsednik DZ Jože Školč, predsednica SO Sevnica Breda Mijovič in ravnateljica OŠ Anica Pipan Sevnica, 12.novembra — V okviru občinskega praznika občine Sevnica je bila ena izmed številnih slavnostnih prireditev tudi otvoritev nove športne dvorane. Predsednik državnega zbora Jože Školč je po končanem otvoritvenem govoru ključe dvorane predal ravnateljici OŠ Savo Kladnik Anici Pipan. S tem dejanjem je bila nova sporna dvorana tudi uradno odprta in predana svojemu namenu. Kako potrebna in pomembna pridobitev za osnovno šolo, mesto in občino je nova športna dvorana v Sevnici, smo lahko slišali med pozdravnim govorom ravnateljice osnovne šole Anice Pipan. Kot je dejala, bo odslej veliko lažje. Učenci osnovne šole jo bodo lahko uporabljali pri pouku telesne in športne vzgoje, na voljo bo tudi mnogim športnim društvom, glede na primernost in ustreznost pa se LDS bodo v njej verjetno vsaj občasno odvijale tudi večje prireditve. Predsednik IS SO Sevnica Joško Kovač je na kratko opisal potek vseh del v zvezi z gradnjo, povedal je, da je investicija težka 120 milijonov SIT in da je za dokončno ureditev notranjosti in za nakup notranje opreme potrebnih še okrog 20 milijonov SIT. Del manjkajočih sredstev bodo skušali pridobiti od ministrstva za šolstvo, del pa iz občinskega proračuna. Bogat kulturni in športni program, ki so ga ob otvoritvi pripravili učitelji in učenci osnovne šole, so si ogledali tudi: Janko Strel, državni sekretar Ministrstva za šolstvo in šport, Niko Žibret, svetovalec ministra, Branko Jane, poslanec v DZ, Toni Koren, direktor zavoda za zaposlovanje OE Sevnica, Breda Mijovič, predsednica SO Sevnica... (dama) v Sevnici Jože Školč med sevnžškimi člani Predsednik Državnega zbora se je sestal s predstavniki sevniške liste LDS za občinski svet Sevnica, 12.novembra — Uro pred uradno otvoritvijo nove športne dvorane v Sevnici, se je predsednik Državnega zbora v hotelu Ajdovec sestal s predstavniki občinskega osbora LDS in nekaterimi predstavniki liste te stranke za decembrske volitve v nove občinske svete. Predsednik občinskega odbora te stranke Alfred Zelez-nik je uvodoma crfejal, da so k evidentiranju kandidatov za občinski svet pristopili nemudoma, po združitvi treh strank 20. oktobra. Na svoji listi imajo sposobne in prekaljene ljudi. Prešnji predsednik IS SO Sevnica Marjan Kurnik se je zavzel za urejeno financiranje novih občin. »Sevniška industrija je večinoma predelovalna. Nikoli ni prosila za kakšno pomoč, boli pa nas, da nekateri, npr. železarne, jedo iz državnih jasli, mi pa jih le polnimo s prispevki«, je menil M. Kurnik. Janez Levstik, prvi na listi v III. volilni enoti, sicer pa vodja krojilnice v Lisci je poudaril, da bodo osrednje naloge občinskih svetov tiste, ki so jih že doslej reševali po krajevnih skupnostih. Albin Ješelnik, sicer direktor sevniške družbe Mercator, kandidira za občinskega svetnika v sevniški volilni enoti, je Jože Školč me pozdravnim govorom v novi športni dvorani v Sevnici kritično govoril o denacionalizaciji. Mercator je namreč pomembni proizvajalec sadja in izvoznega hmelja. Nasadi, v katere so veliko vložili, so v najboljši rodnosti, na kmetijskem ministrstvu pa za to sploh nimajo posluha. Jože Školč je na koncu omenil številne naloge, kiso še pred Državnim zborom. Kandidatom Liberalne demokracije na bližnjih volitvah pa je zaželel predvsem volilnega uspeha, (pripravil: dama) NAŠ GLAS 28.16. NOVEMBRA 1994 ŠPORT IN REKREACIJA 12 ROKOMET Interier Krško in AFP Dobova med osmimi četrtffinalisti rokometnega pokala Slovenije Rokometaši Interierja in AFP Do-bove so z uvrstitvijo v četrtfinale rokometnega pokala Slovenije dosegli lep uspeh. Ob ugodnem žrebu ima-sta obe ekipi možnost za uspeh tudi . v četrtfinalu, kjer bodo nastopile še drogoiigaški ekipi Grosuplja in Šešir-ja iz Škofje Loke ter prvoligaši Pivovarne Laško, Gorenja, Preventa in Primorskih novic. (Jože Arh) KOŠARKA v in omogočil Bogoviču, da v zadnjih -sekundah še drugič premaga domačega vratarja Jovanoviča in zagotovil zmago Interierju. RK Interier: Imperl, Keše, Papež 2, Iskra 1, Kukavica, Deržič S. 6, Mašič 2, Deržič I. 1, Urbanč 1, Bogovič 6, Kozole, Dragar 1. (Jože Arh) RK Kodeljevo t RK Interier Krike 18:20(7:8) Ljubljana, 8. novembra — Ekipa Interierja je prišla na gostovanje dobro pripravljena, predvsem pa po zmago. Taktika globoke obrambe, ki jo je postavil trener Kokalj, se je pokazala kot zelo učinkovita, saj so igralci Kodeljevega težko prišli do strela. Poleg odlične igre v obrambi se je na začetku tekme odlikoval tudi vratar Imperl, ki je ubranil nekaj nevarnih strelov in sedemmetrovko. V napadu pa so igralci Interierja zapravili nekaj priložnosti, tako da se je prvi del končal z minimalnim vodstvom 7:8 za Interier. V drugem delu so se na začetku bolje znašli domačini, ki sta jim pomagala tudi slaba sodnjka. Vendar tudi to ni bilo dovolj za zmago domačih. Krčani so v da-njih desetih minutah spet zaigrali neprebojno obrambo, Bogovič pa je pri rezultatu 18:18 zadel prvič. Napad domačih je presekal Igor Deržič RK Slovan : RK AFP Dobova 21 : 20 (8:11) Ljubljana, 9. novembra — Igralci AFP-ja Dooove so proti ekipi Slovana zapravili,pnložnost, da zmagajo tudi v povratnem srečanju osmine finala rokometnega pokala. V prvem delu so nadigrali domačine in ga zanesljivo dobili. Tako je bilo tudi večji del drugega polčasa. Pred zadnjimi minutami so vodili s štirimi zadetki prednosti, vendar pa so zaigrali neodgovorno in domači igralci so jih kaznovali s štirimi zadetki ter na koncu tudi zmagali. Zmaga Slovana z golom razlike je bila premajhna za napredovanje. Tako so se na koncu veselili igralci iz Dobove, ki bodo nastopili v četrtfinalu rokometnega pokala. Najboljša pri AFP-ju Dobovi sta bila strelec Mijačinovič in vratar Denič. RK AFP Dobova: Denič, Dapo 3, Mijačinovič 9, Voglar 1, Ogorelc, Ži-bert, Glaser 4, Kranjc, Pavkovič, Ke-kič, StojakoviČ 3, Kuhar. (Jože Arh) Vratar Denič — zaslužen za uspehe Dolovčanov. RK AFP Dobova :RK Drava Ptuj 28:23(14:9) Dobova, 12. novembra — Rokometaši AFP-ja Dobove so dosegli še eno pomembno zmago v boju za vrh v 1. slovenski rokometni ligi, čeprav njihova igra ni bila prepričljiva. Nastopili sos poškodovanim Mijačino-vičem in Deničem, kar se je pokazalo v igri. Na trenutke so igrali odlično, potem pa so spet popustili, da so se jim borbeni gostje po vodstvu s sedmimi zadetki približali na samo tri. Kljub temu je prepričljiva zmaga povsem zaslužena ter dobra vzpodbuda pred sobotno tekmo s Pivovarno Laško. Z odlično igro se je ponovno izkazal vratar Denič, ob njem pa še zanesljivi strelec Glaser in StojakoviČ. Več kot 600 gledalcev je na koncu zmago domačih pozdravilo z aplavzom. RK AFP Dobova: Marcola, Dapo 5, Mijačinovič 9, Kekič, Voglar 1, Ogorelc, Žibert, Glaser 7, Kranjc 2, Denič, Pavkovič, StojakoviČ 4. (Jože Arh) RK Interier: Dol pri Hrastniku 33:15(14:8) Leskovec, 12. novembra — Pred 100 gledalci sta se v leskovški športni dvorani srečali ekipi Interierja in Dola pri Hrastniku. V dvoboju dveh neenakovrednih nasprotnikov so domačini zanesljivo zmagali, zadetke pa so dosegli vsi igralci, ki so stopili na parket. RK Interier: Imperl, Keše 1, Papež 5, Iskra 6, Levičar 1, Urbanč 7, Masič 3, Deržič, Urbanč D., Bogovič, Kozole, Dragar 2. (Jože Arh) Sah Pokal Milana Ma jena Sevnica, 8. novembra — Na OŠ Tržišče je potekalo šahovsko tekmovanje za Pokal Milana Majcna v počastitev praznika občine Sevnica, katerega se je udeležilo 12 ekip in 36 posameznikov, ki so tekmovali v ekipnem delu po švicarskem sistemu na 5 kol in posamični konkurenci. Ekipno je zmagala ekipa Triglav Krško v postavi Šitnik, Kos, Božič in Ahmatovič pred ekipo SK Milan Majcen (Povše, Mesojedec, Kuzmič, Lazič) in drugo ekipo Sevnice (Kav-šek, Kolman, Šorli, Derstvenšek). Sledijo ekipa Blas, druga ekipa Krškega, Svoboda Krmelj, Društvo invalidov Sevnica, Lisca Sevnica itd. Med posamezniki je 1. mesto osvojil Igor Šitnik pred Tonijem Kosom (oba Triglav Krško) in Bojanom Kuzmičem (ŠK Milan Majcen). Sledijo Povše, Mesojedec in Rokvič. (Janko Blas) Sevnica, 12. novembra — V zadnjem 5. kolu druge slovenske moš-tvene lige — vzhod je ekipa Rokada Lendava postala prvak in se uvrstila v prvo slovensko šahovsko ligo — vzhod. Šahisti ŠK Milan Majcen so v gosteh premagala Velenje z rezultatom 5 : 1 in pristali na 4. mestu v končni razvrstitvi. Šahisti Martona iz Leskovca so igrali z Mariborom 3:3 in osvojili 12. mesto. (Janko Blas) Kraljevič in Ademi nastopata v reprezentancah Slovenije V slovenskih košarkaških ligah je trenutno premor, zaradi nastopa reprezentančne A selekcije na kvalifikacijskih tekmah tekmah za nastop na Evropskem prvenstvu leta 1995 v Grčiji, selekcija do 22 let pa je na turneji po ZDA. V obeh selekcijah igrata košarkaša iz ekipe Interier Krško. Za A selekcijo nastopa Mario Kraljevič, v selekciji do 22 let Habib Ademi. Ekipa Interierja premor do 3. decembra, ko se bodo pomerili v Litiji z ekipo Litus (dosedaj ob Interierju še edina neporažena), izkorišča delovno, saj se zavzeto pripravljajo za to srečanje. Poleg redne vadbe bodo v petek, 18.11., odigrali prijateljsko tekmo z A1 -ligašem Kraškim zidarjem iz Sežane. Dogovori za prijateljske pa so še vjteku z Litostrojem Slovanom in hrvaškim prvoligašem Ben-stonom, Savinjsko Polzelo in Sa-texom iz Maribora. Kaže, da se kljub prekinitvi prvenstva, v leskovški športni dvorani obetajo zanimive tekme. Prijatelji košarke vabljeni! (Jože Arh) KK Ekipo Jonče : KK Brežice 65:77(32:41) Ljubljana, novembra — Brežičani so na gostovanju tekmo pričeli zelo dobro in povedli ter si do konca prvega dela priigrali prednost devetih točk. Po odmoru so domači zaigrali bolj zavzeto in počasi zmanjševali prednost, vendar pa se Brežičani niso dali presenetiti. Z zanesljivimi meti od daleč (devet trojk) so domače nadigrali in na koncu zasluženo zmagali. Za dobro igro je potrebno pohvaliti vse igralce, še posebej pa sta se izkazala Antolovič in Rozman. KK Brežice: Vujovič, Pinoza, Antolovič 30, Horžen, Rozman 26, Strgar, Jalovec, Rostohar 2, Ogorevc, Mar-četič 1, Krošelj 17, Kajba 1. (Jože Arh) Streljanje Sodniški seminar v Leskovcu Leskovec, novembra — Strelsko društvo Leskovec in sodniška organizacija Strelske zveze Slovenije sta v prostorih delavnic pod posebnimi pogoji (VDC) pripravila seminar za strelske sodnike. Seminarja se je udeležilo 5 sodnikov iz Črnomlja, 6 iz Sevnice, po trije iz Brežic in Trbovelj ter 13 sodnikov iz Leskovca. Na seminarju so sodniki pridobili licenco za sojenje v naslednjih dveh letih. Pokazalo se je, da so prišli sodniki na seminar dobro pripravljeni, saj so vsi opravili izpit. Na novo je izpit položilo 13 sodnikov. S pridobitvijo licence za sojenje se bodo precej znižali stroški sojenja, saj lahko II-gaške tekme sodijo domači sodniki, ki so zato usposobljeni. (Jože Arh) Sevnica, novembra — V prijateljskem srečanju sta se pomerili drugo-ligaški ekipi Heroja Maroka iz Sevnice in Leskovca. Zmaga je zasluženo pripadla mladim strelcem iz Leskovca z rezultatom 1648 : 1642. Heroj Marok: Petrin 532, Umek 557, Hrovat 553. Leskovec: Bencin 550, Mlakar 545, Zorič 553. (Jože Arh) NOGOMET Druga slovenska mladinska liga NK Svoboda: NK Beltrans 2:5 Brežice, oktobra — Brežiški mladinci so zasluženo ostali doma brez obeh točk. Strelca za Svobodo sta bila Juričič in Škof. (Pilip) Tretja slovenska liga — vzhod NK Svoboda: NK Slovenj Gradec 2:0 Brežice, oktobra — Na sokolskem stadionu so gledalci videli dobro predstavo oz. neposreden boj za obstanek v ligi. Gostje niso bili kos razigranim domačinom. Le dva ze-detka v mreži nista pravi prikaz igre na igrišču. Strelec obeh zadekov za Brežičane je bil Podvinski. Za krajši komentar o stanju v brežiškem nogometu smo zaprosili trenerja članske in ekipe mlajših dečkov Cirila Kolešnika: »Menim, da trenutni rezultati brežiškega nogometa niso odraz sedanjega dela, ampak odraz (ne)dela prejšnjih let. V nogometu se ničesar ne da narediti čez noč, kajti to je dolgoročen posel. Štiri točke članske ekipe, dobre igre in še dva kola do konca jesenskega dela prvenstva so upanje za naprej, na uspešen boj za obstanek. Vendar ne bo tragedija, če bomo v prihodnji sezoni igali v četrti ligi, kajti nogomet v Brežicah je pognal globoke korenine. Priča temu so tudi številni otroci, ki vsak dan vadijo na našem igrišču. Za prihodnost brežiškega nogometa se ni treba bati.« (Pilip) Tretja slovenska liga — vzhod NK Renkovci: NK Svoboda 3:1 Renkovci, novembra — V12. kolu kljub optimističnim napovedim Bre-žičanom ni uspelo osvojiti niti točke. Ekipa iz Renkovcev, ki je v sredini prvenstvene razpredelnice, je bila premočan nasprotnik. Tako so Brežičani pred zadnjim krogom ostali na s štirimi točkami na 11. mestu, skupaj z ekipo iz Slovenj Gradca. (Pilip) MNZ Celje - člani NK Krško : NK Unior Zreče 1 :2(0:1) Krško, oktobra — V zadnjem (10.) jesenskem kolu prvenstva je domača ekipa gostila prvouvrščeno ekipo. Gostje iz Zreč so dokazali, da so zasluženo prvi na lestvici in iz Krškega odnesli obe točki. Strelec za domače je bil Savnik. (Pilip) MNZ Celje — kadeti NK Papirnic«: NK Svoboda 10:3 Krško, oktobra — Radečani so zaradi zasedenega domačega igrišča gostili brežiške kadete kar v Krškem. Žal pa je bila tekma le še ena slaba predstava brežiških igralcev, ki so sicer zabeležili tri zadetke: Panič, Hečimovič in Markovič. (Pilip) MALI NOGOMET Klub malega nogometa Allo, Allo Caf e Pole Mali nogomet ima v Krškem zelo bogato tradicijo. O tem pričajo številni malonogometni klubi, ki obstajajo ali so obstajali na krškem območju. Klub malega nogometa Allo, Allo Cafe Pole je ustanovljen leta 1980, pod imenom Cafe bar M. Pod tem imenom je deloval do leta 1987 in v tem času osvojil čez 150 pokalov za prvo mesto na raznih malogonomet-nih turnirjih in občinskih ligah. V krški občini, V Posavju in delu Dolenjske ni bilo tako uspešnega malo-nogometnega kolektiva. Obdobje 1980—87 bo z zlatimi črkami vpisano v zgodovino krškega malega nogometa, zahvaljujoč malonogome-nemu klubu Cafe bar M. Leta 1988 se je klub preimenoval v MNK Palermo in je imel do leta 1990 še vedno glavno besedo v Posavju. V tem času je prišlo do zamenjave generacij in v letu 1991 se je klub reorganiziral in se registriral kot Klub malega nogometa Allo, Allo, ki si je v letu 1994 dodal ime generalnega sponzorja. Pod imenom Allo, Allo Cafe Pole se klub v sezoni 1994 vključuje v ligo MNZ Celje. Prvi nastop v organiziranem li-gaškem tekmovanju pod patronatom NZS je bil več kot uspešen: drugo mesto v konkurenci desetih najboljših malonogometnih klubov v celjski regiji. Boljši je bil samo KMN športkiub iz Velenja, državni prvak v malem nogometu. Plavanje Zagreb, 13. novembra — Dvajset plavalcev PK Celulozar se je udeleži -lo 22. mednarodnega plavalnega mitinga, na katerem je nastopilo okoli 270 plavalcev iz Hrvaške, Slovenije, Madžarske in Italije. Krški plavalci so osvojili 11 odličij: Gregor Povhe (zlato, srebro, bron), Maša Ivanovič (srebro, štirikrat bron), Kristina Herako-vič (srebro, dvakrat bron). Ostali plavalci so večinoma izboljšali svoje rezultate ter lahko pokazali, da kljub slabim pogojem (nimajo pokritega bazena) odlično delajo oz. trenirajo, tako da lahko od njih v novi sezoni veliko pričakujemo. Naslednje preverjanje pripravljenosti bo naslednji vikend v Celju in Grazu. (Galex) KMN Allo, Allo Cafe Pole je moderno organiziran in vzorno voden klub. Na čelu je predsednik in trener ekipe Goran Ivič, tehnični vodja in generalni sponzor je Borut Pevec, podpredsednik Božidar Andrejaš, tajnik Slavko Križnik, člani predsedstva so Slavko Krajec, Rajko Berič in Zvonko Trampuž, predsednik nadzornega odbora pa je Stanko Kavčič. (Pilip) Galero: Allo, Allo Cafe Pole 3:1 Slovenske Konjice, oktobra — V zadnjem, 9. krogu jesenskega dela prvenstva MNZ Celje v malem nogometu so krški igralci gostovali pri ekipi Galera in izgubili s slabšim nasprotnikom. Zelo slabi pogoji za igro, asfaltno igrišče, slaba razsvetjava in dež sta onemogočila normalen potek tekme. Tako so Krčani v jesenskem delu prvenstva zasedli 4. mesto s 50-odstotnim izkupičkom. Ostali rezultati: Stravs — Juventus Maco 1:5, Goldhorn — Športkiub 3:7, Aranžerji — Behar 12:3, Dnevi želja — Rebus 6:0. Vrstni red: Juventus Maco (Šentjur) 17, Športkiub (Velenje), Dnevi želja (Velenje) 11, Allo, Cafe Pole (Krško) 9, Araneri (Laško) 9, Goldhorn (Laško) 7, Galero (Slovenske Konjice) 6, Rebus (Logatec) 5, Stravs 4, Behar (Velenje) 4. (Pilip) PLES Ljubljana, 13. novembra — V Festivalni dvorani je v organizaciji plesnega kluba Kazina potekal kvalifikacijski turni, ki se ga se je udeležilo šest plesnih parov krškega plesnega kluba. Najboljši rezultat sta dosegla med pionirji Jaka Piltaver in Tina Korber, ki sta osvojila 7. mesto v standardnih plesih. Med mlajši mladinci sta Sebastjan Vodlan in Urška Klakočar zasedla 2. mesto v latin-skoameriških plesih in 5. mesto v standardnih plesih. (Galex) MNZ Celje — st. dečki q-^> NK Svoboda : NK rf^-Odred (Kozje) 5 :3 Naši športniki Posavja za leto 1994 V uredništvo smo prejeli le sedem glasovnic, za katere ste se odločili vi, dragi bralci. Upamo pa, da se bo to število kmalu vsaj podvojilo, če že ne kaj več. Trenutno je med športniki v vodstvu Gerhard Lekše; Igor Kranjc, Toni Kos, Dejan Župane, Marko Stopar in Robert Grojz-dek pa so prejeli po en glas. Pri športnicah ni uspelo nobeni pridobiti več kot en glas, na lestvico pa so se uvrstile: Petra Radišek, Maša Ivanovič, Antonija Leskovšek in Natalija Repec. Med ekipami ste glasovali za Rokometni klub Interier Krško, Rokometni klub AFP Dobova, Revolver Shooting club Krško, Karate klub Brestanica in Karate klub Sevnica. Prispelo je nekaj glasovnic, na katerih ste glasovali le za eno rubriko z glasovnice. Če ne veste, je dovoljeno glasovati tako za športnika, športnico in tudi ekipo. Sicer pa je to vaša izbira. Pričakujemo čim več vaših glasovnic, med katerimi bomo ob koncu leta izžrebali deset srečnih nagrajencev. Upoštevali bomo samo glasovnice, ki bodo izrezane izčasopisa in ne fotokopiranih. Pošljite jih na naslov Naš glas, CKŽ 23, Krško s pripisom »Naši športniki«. (Galex) Brežice, novembra — V zaostali tekmi 3. kola prvenstva so brežiški starejši dečki premagali vrstnike iz Kozjega. Lepa, prava prvenstvena tekma, lepo športno vzdušje so osnovne značilnosti tekme. Strelci za Brežičane so bili Štrucl, Bukovin-ski, Vukosavljevič, Erban in Lubšina. (Pilip) MNZ Celje — st. dečki NK Šentjur: NK Svoboda 7:2 Šentjur, oktobra — V zadnjem kolu jesenskega dela zaslužen poraz brežiških starejših dečkov. (Pilip) MNZ Celje - ml. dečki NK Šentjur: NK Svoboda 2:1 Šentjur, oktobra — Po ponovnem porazu najmlajših Brežičanov znaša njihov jesenski izkupiček samo 6 točk od 20 možnih. (Pilip) NK Svoboda: NK Kob Ford 3:2 Brežice, 12. novembra — V zadnjem 13. krogu jesenskega dela prvenstva vili. SNL — vzhod so domači nogometaši prikazali lepo predstavo. Premagali so ekipo zgornjega dela razpredelnice in s tem osvojili nove točke, s katerimi je vrnjeno upanje na možnosti brežiških nogometašev. (Pilip) GLASUJEM — za našega"športnika ..... — za našo športnico ...... — za ekipo (moško ali žensko) Priimek in ime ........... Naslov ................. Kraj ................... Športni napovednilc 16. november ob 17. uri — Sevnica Predstavitev dela selekcij RK Lisca, govor predsednika kluba in tekma RK Lisca : RRK Pivovarna Laško. 18. november ob 16,30. uri - dvorana pri OŠ Brežice Telovadna akademija: nastop telovadcev in telovadk TD Sokol Brežice ter brežiških športnih razredov, nastop telovadk Hrvatskega Sokola iz Zagreba, nastop slovenske reprezentance z evropskim Aljažem Peganom, nastop telovadk iz Vrhnike v športno-ritmični gimnastiki in svečana podelitev priznanj. 18. november ob 19. url - Posavski muzej Brežice Otvoritev sokolske razstave in razvoja športa v Brežicah. 18. november ob 19,30. uri - Leskovec Prijateljska košarkaška tekma KK Interier: KK Kraški zidar 19. november ob 17. uri - Gimnazija Brežice Prvenstvena košarkaška tekma KK Brežice : KK Unika TTI Postojna NAŠ GLAS 28. 16. NOVEMBRA 1994 13 Kronika -. ,M ®?&%MWŠ@&ii Okradla pešakinjo Na Drožanjski ulici v Sevnici sta dva neznana moška obstopila I.D., stanujočo Pod vrtačo 17, in ji zagrozila z besedami: »Daj denar ali ode glava!« Oškodovanka je enemu takoj izročila bankovec za 1000 SIT, nakar sta moška od -šla. Policisti iščejo moškega, visokega okoli 175 cm, star približno 27 let, ima svetlejše lase, ki segajo do ramen, oblečen je bil v kavbojke in jeans jopič in obut v modre športne copate. Hudo telesno poškodovan Na regionalni cesti Krško—Brežice, izven naselja Dolenja vas, se je v prometni nesreči hudo telesno poškodoval K. J. iz Brežic. Voznik je vozil v smeri Brežic in med prehitevanjem vozila PTT podjetja zapeljal na levo banki-no, zaneslo ga je po nasipu, nato pa je trčil v reklamni pano. Voznik je po nezgodi sam odšel v brežiško bolnišnico, kjer so ugotovili, da je zadobil hudo telesno poškodbo. Iz Operativno-komunikacij-skega centra UNZ Krško smo tako kot vsak teden dobili poročilo o dejanjih, dogodkih in pojavih na območju UNZ Krško. Zabeležili so manjše število kršitev pri prestopanju državne meje, zgodili sta se dve prometni nesreči, zasegli so nekaj kosov orožja, bilo pa je tudi nekaj manjših tatvin. Konopljo je imel kar pri sebi 9; novembra je ob 7.50 z vlakom št. 158 iz Hrvaške v Dobovo pripotoval M. T., rojen 1973, ki živi v Zagrebu. Pri opravljanju mejne kontrole so pri njem našli vrečko z okrog 10 g posušene konoplje in še škatlico z enako vsebino. Vinjen gost razgrajal V četrtek je F. B. iz Zabukov-ja pri Sevnici v vinjenem stanju obiskal nekaj lokalov, kjer je razbijal inventar in žalil za- Na cesti med Drnovem in Krškem so v ponedeljek takole nalagali (odvažali) tovornjak, ob njem pa je bilo polno železja. Očitno je zapeljal s ceste in tole je vse kar je ostalo. (Foto: B. C.) poslene in goste. Ker je obstajala bojazen, bo s kršitvijo nadaljeval, so ga pridržali. Našli pištolo Pri vstopu v državo na MP Slovenska vas je policist pri redni kontroli notranjosti vozila v predalu armaturne plošče, vgrajene nasproti sopotniko-vega sedeža, našel pištolo znamke VZOR-50, kalibra 7,65 mm z nabojnikom, v katerem je bil en naboj. Pritihotapila v V. S. in D. T., oba državljana BiH, sta peš prestopila državno mejo s Hrvaško na polju med MP Obrežje in reko Savo. Patrulja PP Brežice ju je zalotila na regionalni cesti, cca. 400 m od ceste proti Jesenicam na Dolenjskem. Po pregledu dokumentov so ugotovili, da sta mejo prestopila nelegalno, zato so ju odpeljali k sodniku za prekrške. Ples, ples, ples Spet spektakel — glasba, mladost in pozitivna energija Razgreto občinstvo v Kostanjevici V Kostanjevici se je oktobra spet zgodil Ples. Vesoljna Kostanjevica je drla v kulturni hram. Po premoru smo spet dočakali celovečerno predstavo. Ozadje uspeha nam je pomaga la razkrivati Lucija Kuntarič, vodja in duša ne samo plesne skupine Harlekin. Precej časa se že ukvarjaš z odrom. Kostanjevičani so imeli vedno priložnost srečevati tvoje recitale in kabaretne predstave, na deske si spravi- vedno nekako stoične, ne moreš jih preobli kovati. Glasba ali kar koli drugega je samo navdih za to, da nekaj napraviš. Telo pa je izziv, da z njim nekaj počneš. Zmes plesa in tehnik. Tvoje plesalke so se ves čas menjavale. Zdaj pa si si uspela vzgojiti dokaj stalno zasedbo — Harlekin — skupino izjemno nadarjenih in delovnih deklet, s katerimi si ogromno dosegla. Jih boš uspela obdržati? Dekleta iz plesne skupine Harlekin z mentorico. la veliko idej. Si se zavestno odločila za gledališče? In zakaj si se posvetila ravno plesu? Šlo je v bistvu za mojo željo, za nekaj v meni. Ljudje imajo različne konjičke — zbirajo znamke, hodijo jezdit ali kaj podob nega — meni pa je všeč oder in občutek, ki ga daje. To imamo nekako že v družini in brez tega ne vem, kaj bi. To je neke vrste magičen svet. Ples je na nek način moja karma. Težko bi rekla, da je šlo za naključje; pravzaprav sem ves čas težila k plesu, k telesnemu izrazu, k temu, da z gibanjem nekaj poveš. Bolj kot k čemu drugemu. Nikdar me ni veselila igra ali režija. Sploh ne. Besede so se mi zdele S temi dekleti smo skupaj že od njihovega četrtega razreda, to je štiri, pet let. Z letošnjo Poletno plesno šolo, kjer smo se začele ukvarjati z jazzbale-tom in sodobnim izraznim plesom, se nam je odprla neka nova dimenzija, novo obzorje. Lahko bi se nam zgodilo, da bi stagnirale, se omejile ... Tisti teden v Novem mestu je bil garaški. Dekleta bi se lahko hodila na Krko kopat, pa so se vendar odločila za to. Res je bilo naporno, vendar sem ugotovila, da ni dovolj, kljub temu, da plešemo že pet let, smo na tem področju popolni začetniki. Tako zdaj sama hodim v Novo mesto k Fredu Lasserju na ure plesa. Moram se izpopolnjevati, da bom lahko več dala dekletom. Šla bom tudi v Ljubljano v jesensko plesno šolo. Sicer pa upamo, da bomo gospoda Lasserja, svetovno znanega koreografa, ki bo eno leto v Sloveniji, dobili za kak teden tudi k nam, v Kostanjevico, da bi imele z njim treninge same. Če bomo našli kak termin in nekaj denarja, bi želeli pova biti še neko gospo iz Maribora, ki se ukvarja z afriškimi plesi. Še vedno bomo ostale pri showdancu, ker je to za publiko najbolj privlačno in tudi komercialno uspešno. Gre za to, da dekleta izpilijo svojo plesno tehniko, da so njihovi gibi lepši in izra zitejši, pa tudi za razširitev repertoarja. Če želimo priti tako daleč, kot na primer na Dneve plesa v Ljubljani, moramo slediti aktualnim tokovom. To pa je trenutno sodobni izrazni ples. Več ko lahko ponudiš, bolj zanimiv si za občinstvo. Kako se lotevaš takih predstav? Tematsko? Ne vedno. Sobotna predstava je prikaz enoletnega dela, vse točke so nastale letos, sproti, ta nastop je razkril naš repertoar, ki sega od čistega plesa do modernih tehnik, na primer tehna, in modernega izraznega plesa. Tak večer je pač predstavi tev skupine. Tisti, ki so se že imeli priložnost seznaniti z vašim delom, vedo, da je Harlekin boljši od marsikatere plesne skupine. Kakšne koristi je vam prinesel komercialni prodor? Začele smo z ničle. V tem letu pa smo uspele dobiti za okrog 300.000 SIT kostumov in si pokriti stroške plesne šole, upamo pa še na toliko denarja, da bi lahko povabile Freda Lasserja v Kostanjevico. To je za naše razmere ogromno denarja. Deklet je vendarle dvanajst in porabimo precej. Denar je v glavnem od nastopov, sponzorja je težje dobiti. Človeka moraš prepričati, da se mu splača vlagati Športna poštna torba Celjani (ne)bodo prvaki Evrope Ves teden po tekmi z Madžari se je veliko pisalo in govorilo o neuspehu rokometa-šev Celja, ki so se že po dveh tekmah poslovili od Evrope. Bilo je tudi veliko glasnih ugibanj, kdo je več in kdo manj kriv za neuspeh, nekdo je bil celo zamenjan. Sam sem prepričan, da je bila lanska sezona »finale« te ekipe oz. nekaterih igralcev. Letos pa se je zgodilo nekaj, kar je koncept igre in posameznikov popolnoma porušilo. Naj le pregledajo zapisnike. Kdaj je dal Iztok Puc le en gol na tekmi? In če so ga kupili zaradi enega gola in zaradi gledalk, ki bodo (?) prišle na tekmo, je to zgrešena investicija. Dovolim si ta primer ena- čiti z ljubezenskim parom pri 20 oz. 25 letih. Nenadoma eden od njiju oddide k boljšemu »ponudniku«, čez 20 let pa se želi vrniti na domači teren. To ne gre. Ali je drugi že oblikoval svojo družino ali pa je potujoči izgubil vse kvalitete, ki jih je imel pred leti (v opisanem primeru pred petimi leti). Dolgo sem igral nogomet, še več se ukvarjam z organizacijo prireditev, zato vem, kaj se dogaja v ekipi, ko se vanjo vrne šampion. Ima le še ime, volje in ambicij pa ne. Če se motim, naj me kar popravi Celjan ali pa pravi Leskovčan. Lojze Šribar Trg borcev 3 Leskovec Trla baba lan, da ji mine dan (noč) vate, vendar je za ples ljudem težko dati denar. Vem pa, da bo šlo zdaj vedno lažje. Morda bomo prišle celo tako daleč, da bom dekletom lahko dala honorar — ali vsaj nekaj malega. Krajevna skupnost poleti ni pokazala nikakršnega zanimanja za naše stroške s poletno plesno šolo. Odnos do naše skupine je v takih primerih mačehovski, za kako prireditev pa vedno prav pridemo. V Novem mestu smo vzpostavile krasno kombinacijo z Dolenjsko turistično zvezo. Ko bodo kam šli, nas bodo vzeli s seboj. Vidijo, da so dekleta dobra, pa imajo v Novem mestu tri plesne šole. Zanimive so in imajo dušo, vendar doma ni čutiti naklonjenosti; kraj nanje ne znajjiti ponosen. Ze ko so bila dekleta v četrtem razredu, sem opazila, da so zelo dobra generacija. Prvotna ekipa je ostala, odpadali so prišleki, ki jih niso mogli dohajati. Dekleta so, kar se tega tiče, izredno ambiciozna, čeprav si morda ne upajo razmišljati o tem, da bi si s plesom služile kruh. Za kaj takega moraš biti hudo pogumen, sploh v našem okolju. V Sloveniji se tako uspeva v večjih centrih, ko so tudi starši vse drugače ambiciozni. Ali tudi zato ni več tovrstnih predstav? Mogoče. Tega spektakla nisem naredila zaradi ljudi, temveč ker so dekleta tako želela. Strašno rade namreč nastopa-. jo in se hočejo kdaj pa kdaj pokazati tudi doma. Tudi sama bi rada videla v Kostanjevici več dogajanja, vendar ne tako, da bi bilo vse odvisno samo od nas. Lepo bi bilo videti še kake druge skupine, kot na primer Machu Rjcchu in koga podobnega. Nima smisla vedno igrati bele vrane. Če hočeš uspeti, moraš biti zelo energičen in strašno vztrajen. Ljudem manjka vztrajnosti, nekateri pa se svojih ci- Že veliko let se vstajam pred pol peto uro zjutraj in pri opravilih v kopalnici poslušam radio. In zdi se mi, da vrtijo na Radiu Slovenija vsako jutro isto ploščo. Zakaj? Vse se vedno začne po istem kopitu. Najbolj me moti to, da so prepričani, da je program le zaradi tistih, ki so celo noč spali, sedaj jih pa oni pomagajo buditi (jim odpirajo oči). Če jih pa čas ne preganja, naj se pa še malo pokrijejo. Te besede so izgovorjene stokrat na teden. Kaj pa ostali, ki celo noč delajo, ali tisti, ki že hitijo v hleve k živini. Za te še nisem slišal, da so bili v programu omenjeni. Ali pa enkrat na mesec, ko jaz radia ne poslušam. Drugi uspeh je naštevanje nastopajočih tisto jutro, kot da resnejših poročil ni (o športu šele ob 7. uri, pa še to, če Olimpija zmaga). Povejte tudi kdaj, kdo je vratar v vaši hiši, kdo bo kuhal malico, kako je ime snažilki, električarju. O teh nikoli nič. Ti (zanje) niso pomembni. Tretji problem je oddaja za otroke ob 6.50. Dobro, čez teden vstajajo prej zaradi odhoda v šole, v soboto in nedeljo pa tega ni, zato mali dlje pole-žijo, spijo. Oni na radiu pa trmasto po domače, pa če posluša kdo ali ne. In zgodi se, da nihče ne pokliče (čeprav voditelji to želijo), in zanje je delo uspešno opravljeno. Popravila se je oddaja o športu ob 5.50. Prej je g. Stane Urek dejal: »Vzemite v roke prodni kamen, brisačo, knjigo ali palico,« kot da imamo vse to v spalnicah ali dnevnih sobah vedno pri rokah. Sedaj so te oddaje bolj informativne, kar je tudi prav. Prej, pred leti, bi se morali tisti, ki so (menda) telovadili ob 5.50, vstati prej in se pripraviti, »ogreti«, ker so bile vaje velikokrat pretežke. Videti je, da na radiu nikoli ne poslušajo svojih oddaj (izdelkov), če bi, bi se nekatere oddaje (navade) odpravile ali pa spremenile. Lojze Šribar Trg borcev 3 Leskovec Sola ni šala ~,~~,~"~,,~~—~~~,~~' Matura bo za vse enaka Dijaki četrtih letnikov bodo letos prvič eksterno preverjali znanje za celo Slovenijo. V to preverjanje bodo vključene gimnazije in štiriletne tehnične šole. Matura bo za gimnazije in tehnične šole enaka. Vendar je priprava različrfa. V gimnaziji imajo za predmete, ki jih bodo imeli na maturi, določenih več ur kot v tehničnih šolah. To torej pomeni, da imajo boljšo podlago kot ostali. Na vprašanje: Zakaj, so dobili odgovor, da imajo dijaki, ki končajo tehnično šolo, že poklic, gimnazijci pa ne in da je pač pomembno, da se bodo lahko vpisali na fakulteto. Res pa je tudi, da dijakom (ki so se vpisali v maturitetni program) šola brez mature ne bo priznana. Res je sicer, da bi se lahko dijaki vpisali v programe za zaključni izpit, vendar — ali ne potrebuje Slovenija ljudi z visokošolsko izobrazbo, ne pa samo s srednješolsko? (K. S.) m?S^^?jk Lakom 61273 Skma> TA 060*72-117 poHctuntvo MRC-KRŠKO Fn O6OS/22-70O Mob 0609/61 Vil« v Ob kofetku » Srečanje s človekom, ki ima Osebnost in tisto nekaj, čemur pravimo format: S sarajevskim neuspehom so papežu ubili dušo! « pravi Rosario Caccamo, kije pripravlja/obisk pontifexa maxima v Bosni in ki sije kot morebitni možni kupec ______________________ ogledal Vidempapir. Krško, oktobra — Gospod Rosario Caccamo je dokaj droban mož, a hudo se bo ukanil, kdor ga bo sodil po videzu. Je lastnik oglasnika »Porta portese«, ki izhaja dvakrat tedensko v Rimu in ima naklado 120.000 izvodov. Svoj časopis tiska v lastni tiskarni in razlaga: »Ob torkih je časopis nekoliko tanjši, vendar ima ob petkih 200 strani.« Svoje podjetje je gradil postopoma, sedaj bi ga rad izpopolnil z linijo za proizvodnjo papirja. Izvedel je za Videm in tja je bil namenjen na razgovor, ko nam je srečanje z njim organiziral Krški župan Danilo Siter. Videli smo tisti »tanjši« časopis in zagotovo v Sloveniji ni tako obsežnega časopisa. Prsti samodejno otipljejo zelo tanek rotopapir in v zavest, vajeno razmišljanja o tipografiji, prodre spoznanje, da so tudi črke drobne. Kakih sedem pik, kvečjemu manj. Časopis je nabit z informacijami. Sami mali oglasi in po eno ali dve osminski propagandni sporočili na vsaki strani. Časopis je zavarjen v PVC vrečko, v katero je dodan še kak barvni prospekt. Gospod Rosario: »Prvi sem (po intuiciji) prišel na zamisel, da je možno živeti od časipisa, ki bo objavljal brezplačne male oglase. Vsi ostali so prišli za menoj, tudi največji svetovni oglasniki, kot je »La sequnda mano« v Buenos Airesu ali oni v Rio de Janeiru. Porta Portese je sedaj star osemnajst let. Prej sem bil novinar in zato še vedno nisem opustil navade, da v njem objavljam svoj — politično zelo vpliven — uredniški komentar.« Kako kaže z Vidmom? »Če sem pošten, je tovarna v Krškem malo prevelika za moje potrebe in vse okrog nje je nekoliko preveč zapleteno. Misliti moram na svoja podjetja, imam osem družb, ukvarjam se s turizmom, televizijo, v lasti imam več kot 40 m dolgo tiskarsko linijo ... Slovenskemu turizmu pomagam navezovati stike z Italijo. V Krškem me zanima predvsem stroj za proizvodnjo 35-gramskega papirja, ker za svoj petkov časopis potrebujem čisto tanek papir, saj je že itak debel kot knjiga. Mislim, da bo ta tanki papir počasi postal iskan po vsem svetu. Vsekakor me tovarna zanima in bi si jo rad ogledal, nimam pa časa, da bi skrbel za tako veliko reč. Bomo videli po razgovorih v Vidmu in pri meni v Italiji.« Gospod_Rosario govori slovensko: »Ženo imam Slovenko, tu mi je všeč in kadar koli sem imel čas, sem prišel sem na počitnice. V Rimu sem ekonomski tajnik Papeškega slovenskega zavoda, vsako zadnjo nedeljo v mesecu imamo sveto mašo za vse Slovence, ki tam živijo.« Sicer pa je gospod Rosario (kot se temu reče) zelo blizu vatikanskim strukturam. Toliko blizu, da očitno sodeluje tudi s papežem Janezom Pavlom II: »S skupino kolegov, katoliških novinarjev, sem pripravljal tudi obisk svetega očeta v Sarajevu. Bil sem v Sarajevu in vse je bilo nared, ko so obisk odpovedali. Takrat sem v svojem dnevniku napisal oster komentar zoper Owna, ZDA, Francijo, vatikanske strukture, zoper vse, ki so ustvarili ozračje psihičnega terorja in s tem preprečili papežev prihod v Sarajevo. V trenutku, ko je potreboval njihovo podporo, je ostal osamljen. Mislim, da je sveti oče takrat končal svoje pa-peževanje, da so ga kot osebnost s tem ubili. Tisti hip so mu ubili dušo«. Gospod Rosario je dodal nekaj krepkih tudi na račun sarajevskih katoliških cerkvenih oblasti: »Pulič je enako nekrščansko nepremakljiv in nepopustljiv kot Muslimani«. Rosario Caccamo je katoliško orientiran in dovolj neodvisen (beri finančno močan), da v svojem časopisu napade kogarkoli. S seboj je imel fotokopijo svojega uredniškega komentarja, v katerem je ostro okrcal vse, ki so po njegovem mnenju krivi za volilno zmago Berlusconija in prodor neofašizma. Vendar: »Na volitvah je zmagala volja ljudstva, javnega mnenja. Zakaj potem tako vsevprek brezsramno napadati vse, kar naredi Berlusconijeva vlada, ne da bi ji pustili čas, da se kakorkoli izkaže?!« Tudi politično dogajanje v Sloveniji mu ni všeč, a pri svojih zrelih letih in izkušnjah razmišlja logično: »Oblast ponovno prevzemajo prefarbani komunisti, ki so se takoj po volitvah poskrili pod postelje in to ni dobro. Če pa jim je to že uspelo, kljub temu, da so na volitvah izgubili, potem morajo imeti zelo sposobne ljudi.« Kdaj bo papež obiskal Slovenijo? »Pogosto sem svetega očeta med njegovomi po- Rosario Caccamo, lastnik oglasnika Porta Portese in predvsem novinar, ki je v Vatikanu kar nekako domač, je obljubil občasne komentarje tudi Našemu glasu. potovanji na letalu spraševal, kdaj pojde v Slovenijo. Nekoč je zatrjeval, da politični položaj še ni zrel, potem je odgovarjal, da ga še niso povabili... Kljub temu mislim, da bo papež obiskal Slovenijo v prihodnjem letu.« (Ika)