GLASILO HMELJ ARS we ZADRUGE z o. j.vŽALCU Leto III. Štev. 1—Z ŽALEC, JANUAR — FEBRUAR 194» H« Koristniki zadružništva Nobena beseda ni zadnje čase tako razgibala širokih kmetskih množic kakor zadruga. Cela ploha najrazličnejših upov, domnevanj, sumničenj in podtikavanj se je usula z njo nad prizadete. Zato je dobro, da trezno preudarimo, kaj so zadruge in komu koristijo in morda če rea komu škodijo. Vsem je znano, da so naši pradedje živeli v družinskih zadrugah pod svojimi starešinami. Zadruge so bile povezane v župe, na čelu katerih je bil župan. Te zadruge so izmenjavale svoje kmetijske pridelke in izdelke domače obrti za druge dobrine, ki so jih potrebovale v svojih gospodarstvih. Z nastopom kapitalistično-denamega gospodarstva ,pa so se posamezne zadruge vedno bolj cepile in so bili drobci teh zadrug — kmetije — vedno bollj odvisni od raznih posrednikov, ki so izkoriščevali te nepovezane gospodarske drobce. S povezavo teh kmečkih drobcev v današnjih novih zadrugah pa se bo postopno spet okrepil kmečklii sloj, da bo zasedel v novi družbeni organizaciji pripadajoče mu mesto. Ne gre to za nobeno omejitev ali ceio utesnitev kmečkih množic, temveč vprav nasprotno za okrepitev in poglobitev donosnosti kmetijstva. Kmetijsko zadružništvo bo nudilo zadružnikom vse koristi agrotehnike, selekcije ih skupnega vnovčevanja pridelkov, za katere bodo dobili zadružniki poleg denarja še nakazila za razno industrijsko blago po nižji ceni kot na prostem trgu. Koristniki novega kmečkega zadružništva ne bodo več mešetarji in prekupci, temveč kmetje sami, ki bodo oddajali svoje po planu pridelane viške naravnost potrošnikom preko odkupnih zavodov. Kmetom bo tako odvzeta skrb z avnovčenje pridelkov in se jim ne bo treba bati, da bi privatni posrednik še izkoriščal sadove njihovega dela. Z mehanizirano in motorizirano obdelavo pa bo rešen kmet strahotnega garanja, ki ga je napravljalo za sužnja tiste zemlje, ki so mu jo krstili tuji izkoriščevalci za grunt. Ta beseda zato ni pomenila svobode, temveč težke oj nice, v katere so ukleniii tujci našega kmeta, da je garal prikovan kakor hudodelec na galeji v prid svojim izmozgovalcem. Vso tveganost kmetovanja so mu naprtili ti njegovi kapitalistični skrbniki za sam videz svobodnega obratovanja kmetije. Rešiti kmeta z dosedanje njegove razdrobljenosti in mu dati priliko za razmah v novi zadružni skupnosti je namen kmetijskih zadrug. Nikomur ne bo nihče ničesar jemal, temveč bo ljudska skupnost dala tem kmetijskim zadrugam vso svojo pomoč tako s strokovnimi močmi kakor tudi z materialnimi pripomočki kakor stroji, boljšim semenom, umetnimi gnojili in vsem drugim potrebnim za dvig kmetijske produkcije. Hmeljarjem ne bo težko doumeti koristnosti te nove zadružne oblike, ko so sli vprav v hmeljarski zadrugi že zgradili takšno svojstveno zadružništvo, ki je postavilo hmeljarstvu, tej do te dobe tako tvegani kmetijski panogi, solidne temelje in ji vzelo vso današnjo tveganost pridelovanja. Kar se je zgodilo s hmeljarstvom, tega bodo deležni po novi povezavi kmetijskih zadrug tudi ostali kmetijski pridelki odnosno prirastki v hlevu in gozdu; vsa korist kmetovega truda bo ostala njemu samemu. Kdor pa pri tej preosnovi še tarna, s tem očitno priznava, da mu je žal za lahek dobiček, ki ga je leta sesal iz »svobodnih« gruntov. Ustanovitev hmeljarskih odsekov Po dveh letih uspešnega delovanja Hmeljarske zadruge se je pokazala potreba decentralizacije poslov produkcije hmelja. Na splošno željo zadružnikov sta zato upravni in nadzorni odbor sklenila, da se ustanovijo zaradi tesnejše povezave med zadrugo in člani po posameznih krajih odseki zadruge. Z ustanovitvijo kmetijskih zadrug se bodo ti odseki priključili k njim, odnosno se bodo okolii teh odsekov formirale kmetijske zadruge, po strokovni plati bodo pa ti odseki ostali povezam s Hmeljarsko zadrugo. Za te odseke naj zadružniki poiščejo primerne odbornike 5 do 7 članov uprave in 3 člane nadzornega odbora. Ti odseki bodo delovali na osnovi pravilnika, ki ga je predpisala Hmeljarska zadruga v Žalcu. Za izvedbo te organizacije, kakor tudi za pospeševanje večjih delovnih akcij kot so na primer postavljanje hmeljevk s kompresorji, pršenje z motornimi pršilni-cami, postavljanje skupnih sušilnic itd., sklicuje Hmeljarska zadruga sestanke hmeljarjev kakor sledi: 1. Št. Peter dne 21. 2. ob 19 v Domu ljudske prosvete; 2. Vransko dne 22. 2. ob 9. uri v šoli1; 3. Št. Jurij ob Tab. dne 22. 2. ob 14. uri v šoli; 4. Prekopa dne 22. 2. ob 17. uri v gasilskem domu; 5. Sv. Pavel dne 24. 2. ob 19. uri v šoli; 6. Gomilsko dne 26. 2. ob 19. uri v šoli; 7. Petrovče dne 28. 2. ob 19. uri v šoli; 8. Braslovče dne 29. 2. ob 9 v Domu ljudske prosvete, 9. Šmartno ob Paki 29. 2. ob 14. uri v šoli; 10. Polzela dne 29. 2. ob 17 v Domu ljudske prosvete; 11. Žalec dne 2’. 3. ob 9 v Domu ljudske prosvete; 12. Škofja vas dne 2. 3. ob 19. uri v gostilni Cank; 13. Griže dne 4. 3. ob 19. uri v šoli; 14. Gotovlje dne 6. 3. ob 19. uri v šoli; 15. Vel. Pirešica dne 7. 3. ob 19. uri v gostilni Fervega; 16. Št. Ilj ali Ponikva dne 7. 3. ob 15. uri v šoli. Pozivamo vse tovariše, da pridejo na sestanek že z dogovorjeno listo odbornikov. Gornje dajemo hmeljarjem na znanje, da dobro premislijo in med seboj temeljito prerešetajo vsa v poštev prihajajoča vprašanja in stavijo svoje predloge, zlasti pa da se domenijo glede povezave posameznih naselij v hmeljarske odseke in postavijo svoje kandidate. Tako bo mogoče te važne sestanke opraviti naglo in hasno. PRAVILNIK hmeljarskih odsekov Hmeljarske zadruge z o. j. v Žalcu, ustanovljenih po točki f) čl. 2 zadružnih pravil po posameznih vaseh, oziroma krajih hmeljskega okoliša. I. Ime, sedež, okoliš in čas trajanja. čl. 1 Ime odseka je: Hmeljarski odsek ................... Sedež odseka:.......................................... Okoliš odseka povezuje: ............................... Odsek je ustanovljen za nedoločen čas. II. Naloga odseka. Cl. 2 Naloga odseka je: a) da prideluje hmelj in organizira hmeljsko produkcijo v zgoraj določenem okolišu; b) da vodi nadzor o stanju hmeljišč in obvešča v primeru pojave raznih škodljivcev, neuim in vseh izrednih pojavov na hmelju nemudoma Hmeljarsko zadrugo v Žalcu; c) sprejema od Hmeljarske zadruge navodila za postopanje v pod b) danih primerih in skrbi za točno izvedbo teh navodil odnosno, da že samoiniciativno ukrene vse potrebno po svoji najboljši uvidevnosti za prvo pomoč; c) rešuje po možnosti v svojem okolišu vse spore, ki bi se pojavili med zadružniki in jim pojasnjuje in prikazuje vsakokratni položaj glede obnove, plana, dajatev itd,; d) obvešča Hmeljarsko zadrugo o vseh težnjah tin potrebah zadružnikov in jo opozarja na možne napake v njenem poslovanju in stavlja predloge za izboljšanje; e) pomaga z nasveti zadružnikom pri popisovanju po-. vršim. in drugem statističnem delu; f) zastopa v skladu s poslovnikom trgovinskega odseka zadruge zadružnike gornjega odseka pri predaji in prevzemu hmelja; g) upravlja z razpoložljivimi stroji in skupno sušilnico in h) skrbi za splošno izvedbo selekcije. III. Organi odseka. Organa odseka sta: Upravni odbor 5 do 7 članov z namestniki; nadzorni odbor 3 članov z namestniki. Mako se drugod godi Simeljarjem !!, Uredniku belgijskega lista (»Le Petit Journal du Ba-sseur« (Mali pivovarniški list) je poslal tajnik Hmeljarskega društva v Popeitingu naslednji članek, ki ostro osvetljuje gospodarske metode zapadne demokracije. Z velikim zadovoljstvom sem prečital članek z dne 29. decembra, ki ga je napisal Vaš dopisnik za hmeljska vprašanja o pogubnem načinu obdavčevanja, ki je prizadelo naše hmeljarstvo. Glavne posledice tega načina so naslednje: 1. financijski spravlja hmeljarje v. propast; 2. hrabri hmeljarje z moškimi rastlinami in plaši hmeljarje, bi želijo iztrebiti te rastline. Naše hmeljarstvo se v pogledu obdavčevanja ceni kot industrijska kultura ter so ga obdavčevali pod istim členom kot ostale industrije, a da pri tem ne uživa njih koristi. Na primer industrij alee ali pa trgovec, ki je pretrpel izgube, lahko krije izgubo z dohodki, ki jih bo ustvaril tekom narednih dveh let. Hmeljar pa tega ne sme storiti. Zakaj pa ne? Fiskus pa na to odgovarja, da hmeljar lahko odbije izgube pri hmelju od dohodkov, ki jih je ustvaril pri drugih pridelkih svojega posestva. Se tega nam je treba! Kaj v dobrih letih niso zaračunani dohodki na hmelju k dohodkom drugih pridelkov, da bi se na ta način dosegla še večja višina progresivnega obdavčevanja? To je samo prva plat tega vprašanja. Fiskus ne ra zume razlike med urejeno industrijo in hmeljarstvom Prva naravno izračuna stroške proizvodnje in na podlag« teh številk si ona sama določa prodajno ceno. Dohodki ali izgube so v razmerju s sposobnostjo industrijalca, ki lahko zmanjša stroške na razne načine? Da na prtimer odpusti del svojega personala, ali da poveča proizvodnjo iskajoč nova tržišča za izvoz. Pri kmetijstvu ni govora o podobnem. Zaradi nestalnosti pridelka vladajo svetovne cene nad cenami hmelja, ki so zelo spremenljive. Nobeden ni v stanju, da zadržuje padanje ali pa dviganje cen, ki se z leta na leto lahko hudo razlikujejo. Fiskus pa že vnaprej pobere na j večji del dohodkov, ki so ustvarjeni v dobrih letih. S kakšnimi sredstvi pa naj se nadaljuje delo v težkih letih izgube? Pregledajmo na primer zadnjih dvajset let ne računajoč vojnih let 1940—1944, ko so uvedli GUTT., davek na vojne dobičke in davek na kapital. Koliko pa je bilo dobrih letin in koliko slabih, če se vzame v poštev, da j* proizvajalna cena pred vojno znašala 600 frankov, po vojni pa 3.750; to so številke, bi jih je priznalo Ministrstvo za poljedelstvo za hmelj dobre kakovosti. Da bi dobili jasen pojem o tem, je treba upoštevati nestalnost cen. Hmelj se ne proda v enem in istem dnevu. Tako se je letnik 1945 prodajal po 15.000 frankov, ali pa tudi po 5.000 frankov. Hmelj letnika 1946 se 'je prodajal po 3.000 frankov ‘in tudi po 900 frankov. Včeraj sem razgovarjal z nekim hmeljarjem, ki ima 2 ha pod hmeljem. Za ta 2 hektarja mora plačati 215.000 frankov davka za pridelek 1945. Na zalogi ima še neprodanega hmelja letnika 1946, Leta 1947 je dosti njegovega hmelja zmrznilo, preostali hmelj pa je precej trpel od rdečega pajka. Nekaj tega hmelja ima še doma. Ko bo ves hmelj' prodal, bo ravno poravnal davek za njegov pridelek hmelja leta 1945. Ne bo mu ostalo ničesar, da bi leta 1948 lahko nadalje prideloval. In zaradi tega je izruval ves svoj hmelj. Zagotovo pa je tudi hmeljarjev, ki so v boljšem položaju; ali je mnogo takih primerov kot je njegov, je pa tudi takih hmeljarjev, ki sploh ne morejo plačati svojih davkov. Kratko, zdaj na pragu novega leta belgijski hmeljar točno ve, kaj ga čaka. Če je pridelek dober in cene do-bičkanosne, mu bo Fiskus pobral večji del dohodka. Če pa je letina slaba in cena pogubna, ve da je izgubil mnogo denarja. Fiskus pa mu ne povrne ničesar. Da bi se le njegova ekselenca g. minister financ postavila v njegovo kožo. Tako bi saj zvedel, ali se pod temi pogoji hmeljarstvo sploh izplača. Hmeljarjenje vedno vsebuje mnogo slučajnosti za hmeljarje. Zahteva znatnega kapitala z ozirom na drage naprave, ki so potrebne. Ne bilo bi mogoče hmeljariti, da hmeljar nima upanja na kakšno posebno srečno leto. Ali redko kdaj prihaja takšno leto. Če se tudi čakajoč lahko umre, upanje le da živeti. Pri sedanjem načinu prideluje hmeljar, ki goji tudi moške rastline, skoraj dvojno količino po hektarju kot pa hmeljar brez teh rastlin. Na ta način lahko vsako leto proda na črni borzi del takega hmelja, ali nekje izza meje, ali pa na kak drug način. Ostali del svojega pridelka pa prijavlja fiskusu, ki je tako tudi zadovoljen. Ker pa so cene za zrnati hmelj precej nizke, je takšen hmelj razmeroma davčno le malo obremenjen. Nasprotno pa napredni hmeljar ne prideluje niti polovice tega, ker mirna moških rastlin in ker goji sorto manjšega donosa. Kontrolor mu za zahvalo prilepi še doplačilo za nekih 500 funtov. Nepotrebno je še bolj razlagati ta položaj. Ne koristi varati se nad tem vprašanjem. Samo eno ali dve slabi leti bosta zadostovali, pa da prisostvujemo propadu našega stoletnega hmeljarstva. Videti je treba, ali bosta pri tem položaju trgovina in pivovarstvo prišla na svoj račun. Upamo, da bosta ti dve skupini združili svoje moči z našimi, in bosta pomagali reševati, kar se še da rešiti. Pomen ugotavljanja hmeljeve vrednosti Hmelj :je dvodomna rastlina, se pravi, da imajo ene rastline le moške, druge le ženske cvete. Gojimo samo ženske rastline, ker edino te prinašajo za pivovarniško industrijo nenadomestljivo surovinb. Kje in kako nastajajo ti važni produkti, ki dajo pivu prijeten okus, ga konzervirajo in delujejo antiseptično (to je preprečijo razvoj škodljivih bakterij). Sestavine, ki so važne v pivovarstvu nastanejo na osnovti fizioloških procesov s pomočjo življenjske energije rastlinskih celic in s pomočjo energije, katero te prejemajo iz okolice. Te sestavine se kopičijo v kobulah in so: svetlo rumeni lupuln in eterična (hlapljiva) olja, ki vsebujejo značilno aromo in so najvažnejši del hmelja. Naj bo kobula v začetku rasti, ko rastlina komaj nastavlja cvetje ali pa popolnoma dorastla, ni ona nikakršen cvet, niti plod, temveč razcvetje, to je sklop mnogih cvetov, katerih število je sorazmerno z velikostjo kobul. Na vsaki kobuli lahko že s prostim očesom razlikujemo pecelj, ki se podaljšuje v cik-cak zavito vreteno. Po štirje cvetni nastavki se razvijejo na posameznih vretenastih koleneih. Cvet sestoji iz plodnice s perigonom in iz razdeljenega pestiča, posutega s številnimi nitastimi brazdami. Vsak cvet je obdan s kobulnim lističem, ki raste enakomerno dalje do gospodarske zrelosti hmelja. Gospodarsko zrelost imenujemo zrelost kobule v tistem času, ko je v najboljšem stanju za industrijsko uporabo, za razliko od fiziološke vrednosti, ki nastopi šele takrat, kadar oplojeni cvet dozori v plod. Samo pri oploditvi ženksega cveta se pripadajoči kobulni list močno razvije, obledi 'in seže daleč preko ostalih, oplojena plodnica pa se razvije v hmeljevo seme. Ker seme jako zmanjšuje vsebino lupulina v hmelju in močno kvari okus pivu, moramo gledati, da vsak še tako neznaten sadež divjega hmelja izrujemo, pa če životari še tako skrito. Malo izpod vretenastega kolenca se pri vsakem raz-cvetju razvijeta tudi dva krovna lista, ki ščitita kobulne lističe in cvetne nastavke pred vremenskimi neprilikami. Za produkcijo pive so najvažnejši sestavni deli kobule lupu tinske žleze, ki so nastale s preoblikovanjem mnogoštevilnih dlačic. Te preoblikovane dlačice se nahajajo na kobulnih lističih in na perigonu. Žleze so čašasto okrogle ali podolgovate, ene plitve druge zopet globlje in so z dolnjim delom pritrjene na kobulne liste in perigon. Čašasto odprtino železe pokriva elastična opna. V času dozorevanja izločajo žleze lahko tekoči, prozoren sekret, ki postaja vedno gostejši, dokler se popolnoma ne zgosti in ne preide v svetlo-rumeno barvo. Opna, kutikula imenovana, se v čašli nad lupulinom vedno bolj dviga, dokler se prostor izpod nje ne izpolni z lupulinom. Tedaj se opna zaobli in žleza dobi obliko lupulinskega zrna. Oblika in velikost tega zrna zavisi od veličine in oblike žlez, ki imajo številne varijante, in od elastičnosti opne, ki pokriva odprtino čaše. Pri stalnem prirastu lupulina se opna toliko napne, da je velikost lupulinskega zrna mnogo večja in sega preko roba čašastega nastavka, od katerega se loči. Snovi lastne hmelju, zaradi katerih ga gojimo, in se v pivovarski industriji ne morejo nadomestiti z nobenim surogatom, so eterična olja in grenke smole. Pri varenju pivske začimbe, da hmelj pivu prijetno grenek okus, karakteristično aromo, poveča penjenje in tosti pivo. Vse to povzročajo snovi, katere sestavljajo lupu] in in eterična olja v kobulnih lističih. Od same vrednosti hmelja zavisi, koliko ga bomo dali pri kuhanju. Poleg kakovosti, upliva na količino dodanega hmelja pivski začimbi tudi karakter piva. Temna in sladkega pliva, so kuhana z manjšo množino, dočim je svetlemu pivu dodano ve*č hmelja. Nadalje upliva tudi čas kuhanja: pri krajšem kuhanju se mora dodati več hmelja, kakor pri temeljitejšem in daljšem izkuhavanju. Tudi temperatura v kleti kakor starost piva zahtevata različne količine hmelja. Čim višja je temperatura in čim pozneje ga konzumiramo, tem močneje se mora hmeljiti pivo. Karakterističen hmeljski okus piva je odvisen od mnogih faktorjev in se količina dodanega hmelja nikakor ne more šablonsko odrediti. Z ozirom na kakovost hmelja, pivskega slada, stopnjo kislosti vode, katera igra med vrenjem važno vlogo itd. Upoštevajoč pri tem tudi vse manipulacije varjenja piva dodajamo na 1 hi začimbe 0,25 do 0,55 kg hmelja. Ker eterično olje pri varjenju lahko hlapi in zato ostanejo minimalne količine v pivu, se dodaja hmelj začimbi zaradi arome v treh obrokih. Poslednji obrok hmelja se doda tik pred koncem kuhanja. Na ta način pivo dobi izrazito hmeljsko aromo. Kakor eterična olja, tako so tudi grenke smole, ki vsebujejo lupulin, važne v pivovarniški industriji. Med temi smolami razlikujemo mehke smole, ki dajejo pivu značilen grenek okus, ga sterilizirajo in s svojo prisotnostjo preprečijo razvoj škodljivih mlečnih in maslenih bakterij, kakor tudi bakterij nazvanih sarcine. Produkti, teh bakterij kvarijo okus in čistočo oziroma bistrost piva. Ker se sarcine v nasprotju s kulturnimi kvasnicami hitro razvij aij o, lahko povzročijo veliko škodo v pivovarniški industriji. Pivo postane motno, spremeni vonj in okus. Prisotnost sarcin napravi pivo neužitno zaradi ostudnega okusa. Značilno pa je, da grenke smole ne škodujejo kvasnicam, brez katerih si produkcijo piva ne bi mogli zamisliti. Z ozirom na prijeten, grenek okus razlikujemo v grenkih smolah žlahten humulon ali alfa smole, ki se v začimbi rastapa, in manjvreden lupulon ali beta smole, kn ostane v koloidnem stanju. Poleg mehkih smol vsebuje hmelj tudi trde ali gama smole. Te nastajajo iz mehkih smol in kisika iz zraka. Trde smole so brez vonja in okusa, nimajo antiseptičnega delovanja, niti ne konzervirajo piva. So težko topljive in brez vrednosti v pivovarstvu. Ker pa nastajajo z oksidacijo iz mehkih smol in so ta proces zelo pospeši s slabo ventilacijo in uporabo visokih temperatur pri sušenju hmelja, je treba na sušenje polagati posebno važnost. Isti proces nastane tudi pri nepravilnem vskladiščenju, kakor tudi pri staranju hmelja. Iz vsega, tega vidimo, da je zelo važno, kakšen hmelj se uporablja za proizvodnjo piva. Med hmelji te različnih krajev je lahko velika razlika, in to v količim in kakovosti mehkih smol, kakor tudi v razmerju količin, v katerem nastopata humulon in lupulon. Tudi eterična olja, od katerih zavisi aroma hmelja se zelo spreminjajo. Sama vrednost hmelja za pivovarsko uporabo pa se od rej uje predvsem na osnovi tako imenovane Wöllme-rove grenčice in antiseptične vrednosti Wöllmerova grenčica, kakor antiseptična vrednost je izražena s številko, do katere pridemo na osnovi kemičnih analiz. Humulon je devetkrat močnejši za odrejevanje Wöll-merovega grenčičnega števila, po katerem se kemijski odrejuje vrednost hmelja za pivovarstvo. Pod antiseptično vrednostjo razumemo učinek takih snovi v hmelju, ki zadržujejo škodljive bakterije v njihovem razvoju, in zaradi tega preprečijo plesnobo in kvarjenje piva. Mnogo je preparatov za konzerviranje, ki se uporabljajo v prehranjevalni industriji, a vsi ti so v pivovarništvu prepovedani zaradi okusa; tako borova, salicilna kakor tudi benzoeva kislina. Nosilci antiseptične vrednosti v hmelju so grenke smole in tudi tukaj ima humulon trikrat večje delovanje kakor lupulon. Te analize so torej nujno potrebne za odrejevanje vrednosti hmelja, na katere predvsem gleda pivovarniška industrija. Hmelj, ki konkurira na svetovnih tržiščih, lahko zagovarjamo kot kvalitetno blago le na osnovi kemičnih analiz. Omenjeno ije, da je vrednost hmelja lahko zelo različna. Na njegovo kvaliteto lin kvantiteto vpliva mnogo faktorjev in predvsem: Podnebje, vlaga tal in vlažnost ozračja, kakovost in lega zemljišča, pravilno gnojenje s hlevskim gnojem in umetnimi gnojili, pravilna in pravočasno izvršena rez, obdelovanje zemlje, obramba proti škodljivcem, pravilen čas in pravilno obiranje, v redu izvršeno sušenje in vskladiščenje, kakor tudi genetska (nasledstvena) svojstva poedinih vrst, ki imajo na kvaliteto zelo velik vpliv. Če hočemo torej poboljšati kakovost hmelja, moramo s pomočjo analiz odrediti, kako delujejo na hmelj poedini od teh faktorjev in to na ta način, da po izvršenih pridelovalnih izboljšavah analiziramo dobljeni hmelj, pa vidmo, koliko je opravljeno delo vplivalo na poboljšanje donosa. Do danes je na splošno merodajno ocenjevanje hmelja na pogled, tako imenovano bonitiranje. Ta trgovska presoja ocenjuje hmelj po točkah in ji gre predvsem za tem, da oceni vrednost pridelanega blaga upoštevajoč obiranje, sušenje, barvo in lesk ter zraščenost kobul, kakor tudi vsebino lupulina in aromo. To so pozitivne točke, od katerih se odbijejo negativne z ozirom na napake hmelja, katere povzroča peronospora ali celo rdeči pajek in drugi rastlinski škodljivci, kakor tudi točke, ki nastanejo zaradi slabega obiranja in sušenja. S tem subjektivnim ocenjevanjem ugotavljamo predvsem to, kako zna hmeljar hmelj gojiti, obirati in sušiti, kolikšna je količina lupulina in njegova barva. Posebno pri določevanju arome, katero tudi kemijsko ne moremo analizirati, že natančneje ocenimo kvaliteto hmelja za pivovartsvo. Za terensko ocenjevanje je edino ta metoda mogoča in zelo prikladna ter jo kemična analiza samo izpopolni. Primerjajoč obe analizi, dobimo točno oceno, tako glede pridelovanja, kakor tudi vrednosti hmelja. S sortiranjem hmelja po velikosti kobul ugotovimo, kako so procentualno zastopane posamezne velikosti lin koliko ga odpade na zdrobljeni hmelj, koliko je zaradi površnega obiranja hmeljnega listja, predolgih pecljev, upoštevajoč tudi morebitne tuje primesi v hmelju. Obrani hmelj, fei ni moker, vsebuje 60 do 70 % vode. Pri sušenju to vodo odstranimo. Po sušenju jo sme vsebovati samo še 10 %. Edino tako sušen hmelj se ne kvari pri pakovanju. Pri analizi odredimo preostalo vlago v O H o IO CO CM CM 03 o CD to IO LO 03 TP CM TP a to 03 to IH LO LO 00 to »3 to CO IH rH CO CO O TP * o t» ^ TP CO IH CO o Ih to TP 03 rH 03 O 03 IH rH 03 tD rH tH rH a S tP CO co O CO to LO 03 'T' IH CO CM CO 03 O 00 LO r~—4 P o CO IH co tP CM CO TP CO to CSI TP CM LO co CM LO tv, T* H o o co CM CM IH IH CO o c- 113 TP tP LO co TP TP -O 1 =• tH H rH vH rH rH tH tH ON M TP LO CO to rH Ih CO OD P »o o rH rH o csi' lo" r-" rH tH IH CO to rH CM \H o CC ► cm rH rH rH CM CM rH CM CÖ a o =3 co o 03 co" CD LO 00 co O co" oo co" CM IH CM, oo" co CM o CM 03 o rH O • pH a tv. © o ..... -M a co CO ih IO IP- CM, EH co_ ©N © «e UÌ o cm" CSI IH co U3 CO co" co co EH i—1 EH to" to CM IH Cu csi CSI CM CM CM CM CM CM a> co CSI TP CM rH 03 o 03 CÖ •1—9 •wH H »C eh" TP rH o" O rH co cm" te M s •§ CM CM CO CSI IH CM LO CO CM CO CO CM TP co CM CO 4) co o O 03 co LO TP IO • |H IH H o CO EH o o 03" S H o rH 03 o rH CM to 03 rH s CSI rH CM CM CM CM rH CM H © «H cö LO rH TP CM CO CO rH r*H te ctf co co tp" O LO oT EH eh" a ° tH rH rH CM rH p ffi1 o © 0> p a g CSI co 03^ CO CM IH o, to IH tP" 03 TP" LO TP" tH 03" © o -a -h co TP CM TP CM CO CM CM S © bc g O w _■ O 03 to' to TP CM rH CO 03" tH csT EH CO O CO CO IH CC m tP TP LO CO ILO TP TP TP o TP TP CM IO to tH TP O © o ' to' IO EH LO EH cm" io" to" N k ® fH 3J30J *zosop ondmjs to C— TP IH CO IH CO co LO to ! S9 co LO to to le © •f[poN|9 *z3|oq co © t»5J30| snuij^ ST—0 CO CO LO CM co co TP te O5|3o> snjd audnqg 03 IH ih IH LO IH co ih IH CO LO to to to O IH © © 0£—T 00 co TP to o o CM TP s v CSI CM CM CM CM CM CM CM >© to co to to IO io IO •fH CÖ p •uni BniqasA 0£—i CSI CM CM CM CM CM CM CM P •pn ]nqo3j ) SOI ‘Bbijelo 01—T 03 03 O rH CO IH EH EH CO © >© •gonij ui’cAioq 01 1 00 co 03 £>- IH to to IH p afuosng i —1 tP TP TP TP TP CO TP TP cö ofaoiiqo £ —T tP CM CO CM TP co CM CO -M © m o M N a ca N > cm' P CÖ > © KO rH ►H in LH HH CO CM^ o cu •r—> r-H > o LH hH ►H co CM 0 c •Hn TJ p u Ü KJ H r—1 >N O N 0) 03 > ce N o CS 0) o u a Sh CJ O © > CO »H ffi cu CL c 0 th ffi o ffi M ffi Ph *A9J§ 8 apaiodo^ rH CSI CO TP LO to IH CO CM TP rH rH TP TP v niiDiid.)S|iuy CO CO 1—1 CO t'® co O O TP 0 CM CO TP CM isonpoj rH rH r—1 0 0 03" rH rH CO 03 03" 0 03 EH tH rH rH rH rH rH r—1 rH CM rH LO O 0 TP BJinnaiS baoiouiitqm M CO CO rH rH CM tP tP_ LO O LO CM TP CM O 0" 03 03 03 co" 03 03 co IH IH co" EH IO rH rH •u (aiouis-;,) CO CO r- IH CO IH CO CO CM 03 03 LO 03 CO to 03 EH TP co IH l_J‘ ioni8 qipix io" Ih’ ed O" IH CO co" od' co" O' OD 03' CO cm" rCj rH rH tH TÌ* CO CO LO rH 03 O a (ajoms-^ vaojndnq TP CO LO rH CO CM CM_ t£^ CM^ CO O CM 00 r-" 0 CM CM IT3 O IO C3 CO rH TP 03 «3 CO co TP TP TP TP TP TP LO IO TP IO LO LO TP 00 LO 03 CM CO d (sioras-») CXD co OD CM^ tP^ IH LO LO^ TP Tf^ CO CO, LO 03 a IO TP 0" E"—" 03 LO rH IO IO CO CO ih" IH p €no[ndnrf LO LO LO TP TP TP LO IO CO co TP co CO CM M 00 rH rH TP co CM CO CO Tp CM TP CO co co 0 Tji CO 0 LO p- (OUIS l|13J L(3]-V TP CM rH 03 CM rH rH rH 03 rH 0 rH IH 03 03 03 CO 03 03 03 03 03 00 03 03 03 co O 03 03 O TP TP TP C 0 O TP LO 03 CO TP TP TP OJ IH C^-J OO TP 03 go opoA za.iq rH rH rH tH rH rH tH rH rH rH rH rH tH rH Vi CO O 03 CO O co O CM CO CO CM CO CM CM to rH to EH H fs H — qns U3|8JZ «u rH rH rH r-H rH rH rH tH rH rH rH rH O" rH -f _ 00 CM CO 03 03 O to co O TP CM TP CM CO rH TP TP t—! O ^0 «0 to" co" ih" IH IH IH to" to" co 03 IH O3" 03 03 ©J § to co CO CO CO CO 0 0 LO TP to co I'- tH L'® Is- O CM u *5* §*3- rj qns m(Biz un co co CO to co" to" to' co" ih" CO to" co" co" co" V 99 eO co CM 10 CO TP T co to 00 co co TP IO co LO 0 IH tH CO CM "S -2 0 » a opoA zo^q 03 03 OD 06' co' IH IH co lo" to to EH CO tp" S S f co co IH IO to 03 3C IH to rH TP IO 1— co 03 03 co O LO CO co * qns n^njz dii co" co" 00" IH ih" co" co" IH tp" IO CO CO LO CO 0 rH CM TP r® TP CM CM 00 LO CO CM TP CM rH CM to 03 CM s apoA Z9jq co" co" LO lo" to' TP" Tp" lo" tP" io" TP" to" lo" co" w rH rH rH tH rH rH rH H r-H rH tH rH tH rH 03 to CO co CM CM EH co CO rH 03 CO 03 rH CO LO co CM 03 TH OJ IJIIS 10(8.1/ RII TP" tp" tp" TP co" co cm" tp" CM co cm" LO tp" cm" tH rH rH rH rH rH rH rH rH rH tH rH tH rH O rH 0 CO tH CO CM co CO CO CO CM O 00 CO 03 io TP O rH apoA zajq IH IH EH IH to CO IH to LO O IO co IH IO rH rH rH rH H rH 1—1 t—1 rH rH rH rH Cl 0 j= a TP' LO co CM rH CM cn IH co 03 IH tH to co 03 rH O 03 CO 03 qns nqtuz 8« LO 10 IO IO io" tp" lo" IO CO IO tP" CO LO co" rH rH rH rH tH rH tH rH rH rH tH rH tH r-H to rH CM CM 00 BDOldUI A ‘0031 ODO A 03 °l CM^ CO tH to rH oo LO CO to CO rH co CO 03 CO CD O 03 03 CO 0 0 O3" OO" co" co rH rH rH rH O ® 0 a g O N -a ffl Ö ce HH O HH HH O 1 ce ’S Ih c 0 w a k CÜ ce ce O N CM ZJ 0 'i g Ü HH ce N cu HH HH TJ ce N ce > 0 5‘V ai ■H? cu i • t-1 rW 1 ce • H 0 u 1 « 1 ce V. >0 >c^ ce CU CL c c c u O ce ce tu cu e C ffi ffi ce ffi ffi ffi O ffi pq m 0 > dečnikov in Kibalčič krenila po svoji poti, da pridelata t» važno zdravilno rastlino. Iz Jave uvožene enoletne mladice sta pustila okoreniniti v rastlinjakih in sta jih na pomlad razsadila na prostem na prisojnih njivah v Kavkazu. Ker bi zime ne prenesla, mlada drevesca na pozno jesen izkopljejo in predelajo v tovarnah v kinin izvzemš» šibe, določene za potaknjence, ki jih posade v rastlinjakih. Pri tem se je pokazalo, da se nahaja v koreninah. 12 odst. kinina, dočim imajo nadzemski deli le 1 do 7 odstotkov te snovi. Tako je sovjetska znanost storila spet lep korak v premaganj u narave v korist človeka KATERA UMETNA GNOJILA SO NA ZALOGI Ta čas sta na zalogi samo superfosfat in čilski solite« (samo hmeljarski kontingent). Čim dospejo naročene pošiljke apnenega dušika, kalija in superfosfata bomo obvestili kmetovalce preko krajevnih odborov.