QlSSjom V7^AND s-VuA&ce Am er i$K/i Domovi ima JHHIIIIIIII1IIHII MII M :rwo AM6RICAN IN SPIRIT fORCIGN IN LANGUAGE ONLY NO. 167 Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, .New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVENIAN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. AUGUST 30, 1972 ŠTEV. LXXiV — VOL. LXXIV V Rusiji pozivajo ljudi k varčevanju s kruhom Pertorlko kolonija ZDA? I jjgye IfiVČ V Ulster ju iZIoelnsIvo rasllo ____ lasii aekaj poeasiisjie čredne slaba žitna letina sili ruske oblasti k varčevanju žita. Ko zagotavljajo prebivalstvo, da bo kruha dovolj, ga pozivajo, naj pazi nanj. Moskva, zssr. - Letošnji Pridelek pšenice in drugih žit je bil vsaj za eno desetino manjši bot lani, ko tudi ni bil posebno dober. Sodijo, da bo manjkalo Za domače potrebe od 15 do 20 bilijonov ton žita, delno za Prehrano prebivalstva delno za; brrno živini. Oblasti so začele; Pozivati prebivalstvo, naj ne razmetava kruha, ampak naj pa- Z; nanj. | . ^asopisje izjavlja: Potrebno Jo spoštovati vsak košček kru- .. ha' , „ , , .. „ bivalstva Portorika, d- Pravda”, glavno glasilo Ko- , v., v. A. , unistične partije, poroča, da bila dva moža v Ukrajini ob- '•ojena na po eno leto zapora, ker s^s odpeljala 1000 hlebov plesni- Ve§a kruha med odpadke. . ()Mečerna Moskva” se pritožu- > da so kafeterije v Moskvi Poslale 114 preostankov kruha °ihozom za živinsko krmo. , . Se časopisje zagotavlja pre- !VMstvo, da sovjetski državlja- ,/ ,r,e bodo nikdar več slišali ,ri1 kruha”, kot je bilo to v času ZDRUŽENI NARODI, N.Y.-Odbor za kolonalizem Združenih narodov je kljub ugovoru ZDA vključil Portoriko v študij kolonialnih ozemelj, ki imajo pravico do neodvisnosti. Za to je glasovalo 12 članov odbora, 10 pa se jih je glasovanja vzdržalo. Glasovanje pomeni zmago ZSSR, Kitajske in Kube, ki trdijo, da je otok Portoriko kolonija ZDA. Glasovanje na položaj Portorika ne bo prav nič vplivalo, če bi podobno glasovala sama glavna. skupščina, vendar je prizadelo ZDA, ki so Portoriku vedno znova dale priložnost, da se svobodno odloči o svoji bodočnosti in o odnosih z ZDA. Washington smatra glasovanje odbora ZN za vmešavanje v notryije zadeve ZDA in za “žalitev pre-ki se je odločilo živeti v demokraciji po lastni ustavi v svobodni zvezi z ZDA”. ' Guv. Portorika Luis A. Ferre | je dejal, “da bi naj ZSSR, Iyi-! tajska in Kuba predlagale de-‘ klaracijo z zahtevo po svobodi na Kubi, namesto da skušajo i proglasiti Portoriko za koloni-I jo”. rugo svetovne vojne, ko razla-^ ^ Poroča o letošnji slabi leti-Zaradi teh vesti je postalo Rivalstvo negotovo in za-Ijeno, kajti kruh je glavna ip9113 Večine prebivalstva Rusi-&rez kruha Wosk tu ni obeda. ^va svari Arabce; aleljsivo ni ©kras! MOSKVA, ZSSR. - Sovjet- Govedo, prašiči izredno dragi v juliju WASHINGTON, D.C. — Cene prašičem in govedu so v preteklem mesecu dosegle nov višek in pognale tudi cene mesa na nove višine. Cena živil ‘tržne košare’ je pretekli teden dosegla $23, kar je 1.8G več kot v juniju. Povprečna cena vse govedine je po Državljanska vojna v Sever- i WASHINGTON, D. C. — FBI ni Irski postaja vedno bolj|je objavila letno poročilo o zlo- zagrizena, število mrtvih in ranjenih pa naglo raste. BELFAST, S. Ir. — Bombe in mine pokajo dalje, žrtve v državljanski vojni se množe. Doslej je bilo v več kot treh letih izgredov, nemirov, bombnih in drugih napadov že skupno 534 mrtvih. Število raste iz dneva v dan, ko propadajo poskusi najti politično rešitev za spore, drug za drugim. Britansko vojaštvo se prizadeva, da bi omejilo nasilja in žrtve, pa ne more pomiriti ali vsaj zajeziti strasti sovraštva in starega nasprotovanja med pro-testantovskim in katoliškim delom prebivalstva Severne Irske. Krivice in zapostavljanja katoličanov ga bude vedno znova. Tako raste bojevitost na obeh straneh, protestantovski in katoliški. Britanske čete imajo dovolj dela, da drže sovražnike narazen. Zadnjo soboto sta bila ubita dva člana milice, ko sta hotela pregledati neki avto, ki je stal zapuščen v bližini Enniskillena, 65 milj severozahodno od Belfasta. Avto je eksplodiral in oba na mestu ubil. V katoliškem predelu Old Parka v Belfastu so našli truplo nekega moškega, prerešetano s kroglami. Eksplozije na raznih drugih krajih so ranile 13 britanskih vojakov. V ponedeljek sta bila ustreljena dva britanska vojaka in je bil izvršen poskus bombnega DVA RDiCA BOJNA ČOLNA POTOPLJENA PRI HAJFONGU činstvu v ZDA. Iz njega je raz-| ------- vidno, da je lani to rastlo naj-J V&raj je bilo objavljeno, da so ameriške vojne ladje in letala potopile dva severnovietnamska torpedna čolna, ki sta se hotela približati ameriškim vojnim ladjam, ko so te obstreljevale obalne naprave kakih 13 milj južno od Hajfonga. En ameriški rušilec je dobil nekaj manjših poškodb. počasnejše od leta 1965, pa je porastlo kljub temu za 7'f. Pravosodni tajnik Kleindienst je V posebni izjavi opozoril, da je to že tretje zaporedno leto, ko je zločinstvo popustilo v svoji rasti. Leta 1969 je porastlo za 120 , za H%, lani pa le za 7%. Ker se je to zgodilo , . , , . v letih Nixonove vlade, je ocit- ...... no, da fco ta štela to med svoje uspehe boja proti zločinstvu. SAIGON, J. Viet. — Mornariška letala in streli z vojnih ladij so poškodovali in nato po- čolna, ki sta hotela napasti merlčko eskadro, ko se je po obstieljevanu topniških obalnih Najmanj so porastle tatvine baterij južno od Hajfonga odda-avtomobilov, za 2', nad onimi Ijevala na visoko morje. Zdru-v letu 1970; porast je največji v žene države niso v boju utrpele predmestjih — 6%. Porast kra- nečene druge izgube kot nekaj je biciklov je 17% L' Na splošno so zločini proti imovini naraščali počasnejše od zločinov nasilja. Umori so po-rastli za 11% . hudi telesni napadi za 10%, ropi za 11%, posilstva za 11%-. tajništva bila v juliju $1.17 na-Sil RSO'SS! pram $1.135 v juniju. Cena svinjine je dosegla povprečno pri juliju 85.6 centov na- SkQ ^jaueijsivo med Sovjet-j pram 82 centom v juniju. ^.° zvezo in Arabci ni le okras,! Poljedelsko tajništvo trdi, da Se §a danes vzame in pripne so cene na debelo pri prašičih in ker°>fek0’ J'utri pa se ga zavrže,' govedu proti koncu julija in v Pot ° S^et na razP°lago, ko bo avgustu začele padati in da mo-“(Je^a ab želja po njem. Ha^jMskaja Rosija” in “Kras- * z-ezda” sta v posebnih drobno. Sredi avgusta naj bi bi-pr , la opozorila Egipt, da je le cene živim prašičem in gove-2a Se°nib Naser sam zaprosil' du za 10% manjše, ko so bile da t°r!etSke vo,iaške svetovalce,| sredi julija. 1 -Egiptu niso bili od nikogar' podatkih poljedelskega napacja na hotel Europa v Belfastu, ki pa ni pvzročil večje škode. sko v ce casoPisje je opozorilo Arab-1 funtu v ’ da Prijatelj st remo pričakovati tudi znižanje cen svinjine in govedine na ‘Čudovito na tleh ZSSR’j MOSKVA, ZSSR. — Ko je prišla sem Angela Davis, znana) komunistična propagandistka iz ZDA, je dejala, da se počuti “čudovito na tleh Sovjetske zveze”! Razgovori med obema Korejama se le začeli Predstavniki Južnokorejske-ga Rdečega križa so odšli na razgovore v Pyongyang, glavno mesto Severne Koreje. PANMUNJON, Kor. — Juž-nokorejska delegacija Rdečega križa se je včeraj od tu odpeljala v avtomobilih v 125 milj oddaljeni Pyongyang, glavno mesto Severne Koreje, kjer so se začela po dolgih pripravljalnih razgovorih, pogajanja o združitvi ločenih družim-, ki imajo nekaj svojih članov v eni, nekaj pa v drugi Koreji. Vojna v letih 1950-1953 je razbila prenekatere ne eskplozije pri napadu na vo-družine, ki so ostale od tedaj lo- jaške cilje 35 milj severno in se-čene. verozahodno od Hajfonga, kakih Severna Koreja je zastopnike 35 milj od meje Kitajske. Phan-Južne Koreje gostoljubno spre- tom jet letala so napadla armad-jela in študentje v ki ga vladne čete skušajo iztrgati rdečim že od 28. junija. Napadle so rdeča zbirališča 37 milj od Saigona in ob cesti št. 13, severno od glavnega mesta. -----o----- Zadnje vesti MUENCHEN, Nem. — Ameriški plavalci in plavalke so osvojili doslej 5 zlatih meda-lij, 3 je zaslužil Mark Spitz, eno v skokih s 3 m visoke deske Micki King in eno 16 let stara Sandra Neilson v prostem plavanju na 100 m, kjer je nepričakovano pustila za seboj 15 let staro Avstralko Shane Gould. Predsednikov tiskovni tajnik R. Ziegler je objavil včeraj tu, da bodo ZDA umaknile do 1. decembra 1972 iz Južnega manjših poškodb na krovu enega cd rušilcev v eskadri. Granate obalnih baterij so namreč padle v neposredno bližino rušilca Robison in s svojimi drobci zadele poveljniški most in napravile nekaj škode na krovu1 rušilca Sarsfield. ; Spopad se je začel, ko sta tež-j SAN CLEMENTE, Calif, ka križarka Newport News in: rušilec Rowan streljala na obalne topniške baterije kakih 13 milj južno od Hajfonga, pa se nato umaknila iz dometa obal-; nih topov. Dva torpedna čolna ruske izdelave z brzino 50 milj i ■na uro sta se pognala za ame-j riško eskadro, pa nista nikdar! prišla tako blizu, da bi mogla izstreliti svoje torpede in rakete. Newport News je potopila ene-; ga od torpednih čolnov, Rowan pa je zadel drugega, ki se je nato vnel. Ko je skušal pobegniti proti obali, ga je napadlo A 7 3e-[ talo z letalonosilke Midway in ga potopilo. Letala z letalonosilke Hancock' go, kot poročajo, uničila opori-1 šče raket in povzročila drugot- VsilJeni o skP • . ' Omenila sta prijatelj- “lave Sirije ta Iraka v na- kar objavlja sProtii, „ , f tem’ Kar objavlja v je_ tednih egiptsko časopis- Cii * Pisj^ •^Satnja SOvjetskega časo-V ^ah*2! 0^ran^^ sovjetski vpliv P j ih t ^ em svetu, ki je v zad-slovij ednih’ odkar je Egipt od-VaiCe Sovjetske vojaške sveto-i^dej rj!,n . strokovnjake, močno sVarii u° P086^110 razvidno iz do doh'^ araEske dežele ne bo- te budil3ec.nikdar tega’ kar iim J Sovjetska zveza, iz ka- “Pravda”, Nesporazum? Kupovalka v trgovini: Smem pomeriti tisto obleko v razstavnem oknu? Prodajalka: Raj še vidimo, da glavnem! no skladišče Thai Nguyen, 35 milj severno od Hanoia. Rdeči so prekinili glavno ce--so št. 1 neposredno pred Saigo- j dežek Partij glasil° stič Komunistične dolži “imperiali- da su.-v11 reakcionam'e kroge”, cu ZSSR Clte in skUŠai - • arabsk0 J0..sak°tirati sovjetsko- žgo‘dibam^ri'^MJ'stvo s starimi ^bskinh ° nasPrcdovanju med Znani sovjetski pisatelj A. Solženicin, ki je dobil Nobelo- mestu so jim celo prinesli cvet-vo nagrado za literaturo, in nje- je. govi somišljeniki, ki niso vneti1 Razgovori bodo verjetno dol- za komunistična nasilja, ne vedo'gotrajni in pogajanja trda, kot nom tekom noči, njihovi Žabar-! nič o ’’čudovitosti” v ZSSR! j je napovedal zastopnik Južne ji pa so razstrelili dva loka 20 Rusija je čudovita, da, Rusi Koreje, vendar upajo, da bodo metrov dolgega mostu 13 milj! na splošno dobri ljudje, toda prej ali slej le privedla do spo- od središča Saigona. sovjetski komunizem ni, kar si razuma. Pogajanja se bodo Ameriška letala B-52 so v 10 to storite v sobici za pomerja- svoboden človek želi, kar bi mo-, vršila izmenoma v Pyongyangu valovih napadla rdeče položaje njei j gel hvaliti. ' in Seoulu. in oporišča pri mestu Quang Tri, Vietnama še 12,000 mož in jih ! v bo torej tam ostalo le še 27,000. Predsednik Nixon je na tiskovni konferenci dejal časnikarjem, da sta obe stranki zagrešili tehnično kršenje predpisov pri zbiranju denarja za letošnji volivni boj. Izrazil je svoje zaupanje v M. stansa, ki vodi zbiranje denarja za republikance in pripomnil, da upa, da bo Stans poskrbel, da se bodo republikanci držali strogo zakonitih predpisov. SAIGON, J. Viet. — Ameriško poveljstvo je priznalo, da je izgubilo zadnje dni dve letali nad Severnim Vietnamom in da pogreša 3 letalce. Objavo izgube so zakasnili v upanju, da bodo uspeli rešiti pogrešane letalce. SAN CLEMENTE, Calif.—Predsednik R. M. Nixon odleti danes na Havaje, kjer se bo jutri in v petek razgovarjal s predsednikom japonske vlade Iz Clevelanda in okolice Majhen odziv— Včeraj se je vpisalo v volivne imenike v okraju Cuyahoga le nekaj pod 52,000 volivnih upravičencev, komaj polovico tega, kar so pričakovali, ko so se odločili, naj bodo vsa volišča v okraju odprta. Skupno je vpisanih v okraju v volivne imenike zdaj komaj 800,000 volivnih upravičencev. Napovedujejo, da se bo to število povečalo do volitev na 935,000. White Motor se bo selil?— White Motor Corporation, ena najbolj znanih družb v našem delu mesta, kjer je zaposleno tudi večje število slovenskih ljudi, saj je njena glavna tovarna na St. Clair Avenue in E. 79 St., tik na robu slovenskega naselbine, proučuje položaj te tovarne in ni izključeno da se bo odločila za selitev iz mesta. Še ni čas— Predsednik mestnega sveta E. J. Turk je dejal včeraj, da prošnje za zmanjšanje mestnega sveta od 33 na 15 članov, še niso celoti pregledane in zato mestni svet o njih še ne more razpravljati. Citizens League se prizadeva, da bi spravila predlog o zmanjšanju mestnega sveta pred volivce 7. novembra letos, člani mestnega sveta za ta predlog ne kažejo nobenega navdušenja z izjemo mladega R. Perka. Irving: Če bi bil vedel LEWISBURG, Pa. — Clifford Irving, ki je hotel ponarejeni življenjepis Howarda Hughesa izdati kot resničen, izviren življenjepis, sestavljen na temelju podatkov samega H. Hughesa, je ob svojem vstopu v zvezno ječo, kamor je bil obsojen na dve leti in pol, dejal: “Če bi imel najmanjšo misel, kako se bo to obrnilo, ne bi bil tega storil!” Enako nemara mislijo vsi, ki sQ zasačeni d kakem napačnem , Tanako. Govoril bo tam tudi , . . , , ... i „ „ , . , dejanju, o katerem so upali, da z E. Bunkerjem, poslanikom , , ... , r,n. „ . ga bodo izvedb neopaženo. ! ZDA v Saigonu. i I OTTAWA, Can. — Predsednik J vlade P. E. Trudeau je obja- j Nečist zrak vzrok vil, da bo sklical parlament J pQhakljenostJ ocJ rojstva George Meany ostane v predsedniškem volivnem boju nevtralen sovjetskimi korist- j,2ebske°^ajje naših dni? kot moderne slike. ^a2Umneetib°Š Užival’ če j* Sn Mjviši t Na tem- sončno in milo. Peratura okoli 82. Veliko so upali v McGo-vernovem taboru, da se bo predsednik AFL-CIO George Meany “vrnil v demokratsko stranko” in podprl pri jesenskih volitvah demokratskega predse dniškega kandidata. Tudi nekateri delavski vodniki so sodili, da se utegne kaj takega še vedno zgoditi, četudi je glavni narodni odbor ALF-CIO 19. julija sklenil u-radno, da ostane AFL-CIO v predsedniškem delu volivne-ga boja nevtralna. Ko se je ta teden zbralo vodstvo AFL-CIO v Chicagu na polletno zasedanje, je G. Meany pokazal jasno in odločno, da na kako spremembo njegovega stališče v predsedniškem volivnem boju ni računati. Po prvi seji izvršnega odbora 35 članov v Drake hotelu je Meany objavil, da odbor ne bo ponovno razpravljal o svojem stališču v predsedniških volitvah. Dejal je, da na seji ni bilo o tem nobenega razpravljanja in nobenega glasovanja. Izvršni odbor je na posebni seji v Washingtonu, D.C., odločil 19. julija 1972, da bo AFL-CIO ostala nevtralna, s 27:3 glasovom. Sklenil je, da bo vso pozornost posvetil izvolitvi svojih “prijateljev” na Kapitelu. Sklep velja za glavni narodni odbor, za glavne državne in krajevne odbore, ne pa za posamezne unije, ki so članice AFL-CIO. Te imajo prosto izbiro in voljo. Meany je na govorice, da se je veliko delavskih vodnikov odločilo podpirati demokrata McGo-verna, povedal, da je 5 državnih vodstev od 50 in 10 krajevnih od 750 predložilo, naj bi glavni odbor o svoji odločitvi 19. julija ponovno razpravljal in glasoval, da pa na seji ni nihče predložil take razprave, četudi sta bila na- vzoča Jerry Wurf, predsednik Unije državnih, okrajnih in občinskih uslužbencev, ter A. Grospiron, predsednik U-nije oljnih, kemičnih in atbmskih delavcev, ki sta bila na julijski seji za podporo McGovernu. G. Meany je rekel, da je velika večina v AFL-CIO povezanih unij, morda 100 ali 95 izmed 125, odločena storiti pri predsedniških volitvah to. kar glavni odbor AFL-CIO, — “nič”! Glavni vodnik AFL-CIO je nato povedal, da je on sicer demokrat, da pa ni bil nikdar in ni zdaj “organizacijski” demokrat, on je neodvisen demokrat, ki je leta 1966 glasoval v Marylandu za S. T. Ag-newa, ko je ta tedaj kandidiral tam za državnega guvernerja. Poudaril je, da ni bila nikdar in da ni ne demokratska in ne republikanska stranka “njegov dom”, njegov dom je “samo delavsko gibanje”. George Meany je priznal časnikarjem, ki so ga spraševali, zakaj ne podpira Mc-Governa, da je delen vzrok temu McGovernovo stališče do vojne v Vietnamu. Meany je še v preteklem februarju, ko ime demokratskega kandidata še ni bilo znano, dejal, da ne bo nikdar podpiral kandidata, ki bo zagovarjal ameriško predajo v Vietnamu. Zdaj je v Chicagu pritrdil časnikarjem, da je to eden od razlogov, da on ne podpira demokratskega kandidata v tem, ker ta zagovarja ameriško predajo v Vietnamu, njegov tekmec pa je proti njej. Znano je dalje, da Meany ni pozabil McGovernu, da je kot mlad senator iz Južne Dakote glasoval v Senatu za “pravico do dela”, proti obveznostim članstva v uniji, proti takozvani zaprti delavnici, za katero so se delavske unije tako vztrajno borile. ._ na izredno zasedanje, da odobri zakonske predloge, ki so potrebni za končanje štrajka pristaniških delavcev v Brit-ski Kolumbiji. SANTIAGO, Čile. — Policija je včeraj rabila plin solzivec pri razganjanju študentov, ki demonstrirajo proti vladi socialista Allendeja zaradi njenega vmešavanja v javno šolstvo. Demonstracije so se začele v ponedeljek, pa se včeraj nadaljevale še v večjem obsegu. NEW YORK, N.Y. — Demokratski predsedniški kandidat McGovern je včeraj razlagal svoj novi davčni načrt in načrt javnega podpiranja potrebnih. Nič več ni omenjal prvotnega predloga, po katerem naj bi vsak prebivalec ZDA dobil letno iz zvezne blagajne $1,000. Sedaj se je bolj približal predlogom, ki so bili že v Kongresu. Po njegovem naj bi družina s 4 člani dobila letno $4,000 v denarju in živilskih znamkah, vsi za delo sposobni pa naj bi dobili zaposlitev, če ne druge pa javno na račun zvezne vlade. NEW YORK, N.Y. — Dva biokemika New York University sta prišla pri laboratorijskih preskusih do ugotovitve, da žvepleni dioksid, eden glavnih onesnaževalcev zraka, ovira naravni genetični mehanizem in povzroča pohabljenost otrok od rojstva. Ta ugotovitev je težka in zaskrbljujoča, ker kaže, da življenje v velikih mestih s slabio zrakom lahko bolj in bolj škoduje ljudem tudi v njihovem potomstvu, REJKJAVIK, Island. — Spassky in Fischer sta včeraj 20. igro prekinila z izgledom na remis. Fischerju bo manjkalo potem do končne zmage nad Spas-skym le še 1 točko. Sedaj jih ima 11, Spassky pa 8. Vsega skupaj so predvidene le še 4 igre. SAN CLEMENTE, Calif.—Predsednik Nixon je sprejel odstop A. M. Watsona, poslanika v Parizu, ki se je odpovedal svoji službi zaradi slabega zdravja. Muči ga astma. Clair Avenue — 43.1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: S18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO «$§l!|gto 83 No. 167 Weds., Aug. 30, 1972 Nixonova leta II. Republikanci so v svojem poročilu o Nixonovi zunanji politiki dejali, da jo utegne zgodovina nekoč poimenovati “zlato dobo ameriške diplomacije”. Z drugimi besedami bi se to reklo, da je na višini tako po svojem načinu dela kot po svojih uspehih. Če pogledamo malo podrobnejše na Nixonova leta mednarodni politiki, bomo kaj naglo spoznali, da so precej daleč od “zlate dobe”, četudi je bilo v tej dobi res veliko gibanja in veliko videza uspehov in napredka. Združene države so od konca druge svetovne vojne sem kot vodnik svobodnega sveta varovale tega pred ko munistično napadalnostjo in istočasno gradile okoli komunističnega sveta obroč, ki naj bi komunizem držal v njegovih mejah. Spoznale so namreč, da so pustile Sovjetsko zvezo kot vodnico svetovnega komunizma predaleč v Srednjo Evropo in s tem Evropo^ tako oslabile, da se sama ni bila več sposobna braniti. V Evropi je prevzel varovanje svobode NATO, na Srednjem vzhodu Bagdadski pakt, kasneje CENTO, v jugovzhodni Aziji SEATO in še posebne obrambne pogodbe z Japonsko in Formozo. Latinsko Ameriko smo upali držati pod nadzorom v okviru Organizacije ameriških držav. Trumanova, Eisenhowerjeva, Kennedyjeva in Johnsonova vlada so vse dosledno vztrajale na zaviranju rdečega 'napredovanja, v boju proti razširjanju komunistične o-blasti na svetu. To je bil čas mrzle vojne, ki pa je postopno popuščala, ko je prišlo do razkola v samem komunističnem svetu. Predsednik L. B. Johnson je to spoznal, pa novega položaja ni mogel prav izkoristiti, ko so postali nasprotniki vojne v Indokini tako glasni, da je izgledalo, da imajo večino v deželi. Napadali so ga in mu očitali vse mogoče, dejansko je pa le nadaljeval politiko svojih prednikov v Beli hiši, ki pa jo ni znal žal dovolj jasno in prepričljivo javnosti predložiti in razložiti. Eisenhower je poslal čete v Libanon, Kennedy na Tajsko in okrepitve v Nemčijo, ko je Hruščev grozil Berlinu. Pogorel je na Kubi in sklenil kompromis o Laosu. Johnson je rešil Dominikansko republiko, pa zagazil v Vietnamu v vojaško-politično skrajno težaven položaj, ko je sam skušal reševati tako vojaško kot politično stran spora na temelju svojih bogatih domačih, ameriških skušenj, pa zelo pičlih, če sploh kakšnih v tujini. Nixon je prišel v Belo hišo z obsežnim poznanjem sveta in mednarodne politike, zato mu je dežela precej verjela, ko je napovedoval in obljubljal, da bo ZDA izvlekel iz vietnamske vojne, ne da bi pri tem žrtvoval cilje, zaradi katerih so v to vojno šle. Poskusil je v Moskvi, poskusil v Pekingu in upal v začetku na njuno podporo. Te ni bilo. Pogajanja v Parizu so tičala na mrtvi točki in treba je bilo iskati drugo pot. Nixon se je odločil za vietnamizacijo vojne. ZDA bodo postopno umaknile svoje' borbene enote z Južnega Vietnama, pomagale temu postopno graditi lastne, ki naj prevzemajo boj na svoje rame. To je počasno delo, pa je Nixonu vendar uspelo nedavno umakniti iz Južnega Vietnama zadnji pehotni borbeni bataljon. V treh letih je umaknil iz Južnega Vietnama pol milijona ameriških vojakov. Vojna v Vietnamu še ni končana, tudi ZDA se še niso umaknile iz nje, ker v njej še vedno odločilno sodelujeta ameriško letalstvo in mornarica. Število vojnih žrtev je znižano na komaj kak ducat na mesec, težko pa je še vedno finančno breme. Nixon je odločen Južni Vietnam podpirati tako dolgo, da bo ta sposoben stati na lastnih nogah, kot so ZDA storile z Južno Korejo. V tem pogledu je torej ostal zvest politiki svojih prednikov v Beli hiši. Mrzla vojna se je končala z zmago Amerike, je ugotovil nedavno Milovan Djilas, nekdanji najožji sodelavec Tita. Amerika je zmagala, ker je ostala močna, ker je v tem času še povečala osebno svobodo svojih državljanov in ker se je komunistični svet med seboj sprl in razklal. Nixon je spoznal novi položaj in se odločil izrabiti v korist svoje domovine. Odločil se je za pomiritev s komunistično Kitajsko in za izboljšanje odnošajev s Sovjetsko zvezo. Oboje je izvedel uspešno in ustvaril podlago za novo razmerje sil v svetu. Pri tem njegovo postopanje, to se pravi, izvajanje odločitev ni bilo vedno brezhibno, včasih naravnost prav nerodno. Pravijo, da "" pri sebi, da jih ne bi kdo videl, tako je snoval in delal tudi v zunanji politiki. Te negotovosti kljub nekaterim zagotovilom iz Bele hiše še vedno ni konec. Politika “presenečenj” je privedla do napetosti med ZDA in Japonsko, našo trdno zaveznico v Aziji. V Tokiu so začeli razpravljati o tem, če ZDA ne mislijo svoje vezi z njim zrahljati v korist novih, tesnejših vezi s Pekingom! V neroden položaj smo prišli v Indiji in Pakistanu, kjer smo dopustili, da so se vprašanja reševala mimo nas in proti željam in volji ZDA. Težave imamo v Latinski Ameriki, celo s Kanado nismo v takih odnosih, kot bi bilo želeti. Imeli smo srečo na Srednjem vzhodu, kjer je z odslovitvijo Rusov iz Egipta in delno tudi iz ostalih držav tega prostora, napetost popustila in se kaže možnost uspešnega reševanja sporov. Svet je danes mirnejši, kot je bil pred 4 leti, ni nevarnosti, da bo vietnamska vojna sprožila kak večji, kaj šele svetovni požar, prav tako je taka nevarnost minila na Srednjem vzhodu. Berlin, ki je bil vsa povojna leta jabolko spota, postaja kraj miru. Če smo pošteni, moramo predsedniku Nixonu kljub vsemu priznati zaslugo za vsaj del teh sprememb na boljše, na poti k “generaciji miru”. CHICAGO NEKDAJ': Križišče Amerike; * LABOR DAY (Delavski V delavske organizacije so se praznik) obhajamo v Združenih poskušali vriniti na vodstva tu državah prvi ponedeljek v sep- in tam radikalni elementi in so tembru. Zakaj na ponedeljek? tu in tam povzročali sitnosti. Po-Najbrž zato (če ne gledamo na1 sebnega uspeha pa niso imeli, to napačno), ker v naših ZDA Trezno članstvo jih je večinoma je mnogo verskih sekt, ki spo-| povsod odrinilo vstran. Pameten štujejo nedeljo, ki je posvečena1 ameriški delavec ne sledi dolgo molitvam in češčenju Gospodo-! kakim zavajalnim ideologijam j - 11 ' po vega dneva. Gledajoč na to so z erni voditelji delavcev določili naslednji dan, to je ponedeljek za delavski praznik. Jaz sem prvič obhajal, opazoval in užival pomenljivo razpo-l džem j e delavcev na dan tega praznika pred 61 leti v La Salle. Tam je bilo tedaj nekaj mojih bratrancev in sestričen, zdaj že vsi pokojni. Bratranci so bili vsi iz družin, katerih očetje in strici so bili v mladih letih pri novomeški godbi v starem kraju. Ker so kot takL muzikantje, ki so spremljali razne parade ob gotovih slavnostnih dnevih in praznikih in so v povorkah in procesijah malo ibolj po vojaško korakali, so tudi tukaj v raznih društvenih in slavnostnih dnevih bolj pokoncu hodili, kakor da so potomci nekdanjega maršala Radeckyja, katerega so vsi precej obrajtali. Delavski praznik (Labor Day) kakor delavci po nekaterih evropskih in drugih deželah. Ameriškemu delavcu je Amerika prva, ta mu daje kruha in priložnosti za vsestranski napredek. In dokler bo ameriški delavec tak, bo Amerika demokratična in svobodna. Dal Bog, da bi bilo tako! * LETOŠNJE POLETJE ' je nam dalo okusiti precej vročino. Pomlad je bila hladna vseskozi. Poletni dnevi vse tam od sv. Aleša in sv. Jakoba pa vroči, soparni, da se je komaj dihalo. Politikarji, ki so v zadnjih tednih zbirali svoje kandidate itd., so bili glasni. Po konvencijah so odšli na oddihe, eni sem, drugi tja, da sestavijo načrte, kak bodo vsak po svoje ponujali svojo modrost, ki predstavlja politična zdravila za vse politične in druge bolezni. Zraven bo dosti politične “vročine”, kakor je vedno ob vsakih volitvah. V našem Chicagu je bilo pred ne najdejo pri njem dovoljenja za tako “orodje”, a vendar večinoma vsak, ki ga ujamejo, ima za pasom pištolo, na drugi pa sedi, ko se vozi z ‘avto-šajtergo’ pa zakotnih ulicah. Tako se suče vse to med nami. Čas je in to skrajni čas, da ibi čuvarji reda znali bolj prijeti za ušesa take mlade tiče, ki takole ropotajo po našem Chicagu. Kaj pravite drugi, ki to berete? * PA ŠE NEKAJ IZ MEHA ZA SMEH: — Orožniku je pojasnil, kdo je njegov oče. — V gorski Gabrovi vasi se je večkrat kaj dogodilo, da so morali iti tja orožniki kaj poizvedovat, kako in zakaj se je zgodilo kaj takega, kar postave niso dovoljevale. Nekega dne pride orožnik po nekega kmeta. V hiši pa je našel samo 4-letnega sinčka Pepčka. Ta mu pove, da so vsi na polju in da ni nobenega doma. “Oče pa da so šli z oslom na pašo,” pristavi fante, “saj ju boste takoj našli. Tisti, ki ima klobuk, so oče.” * — Mežnar pojasni župniku. — Župnik in mežnar sta kramljala o tem in onem. Župnik ga vpraša: “Zakaj je Bog najprej ustvaril moža, potem šele ženo?” Mežnar odgovori: “Najbrže zato, ker bi mu bila žena neprestano govorila, kakšnega moža naj ustvari...” R VEST) Povprečni osebni dohodki ] stanovanjskih razmerah, sedaj Po uradnih podatkih so bili v|pa so jih našteli kar 14.629. In ■ vse te primere naj bi rešili že d° preteklem marcu povprečni o-sebni dohodki v Jugoslaviji 1662 dinarjev ali približno $98. Najvišji so bili v Sloveniji, kjer so znašali 1788 dinarjev ali nekako $105. Atentat na skladišče nafte pri Trstu Dne 4. avgusta 1972 so zagorela skladišča nafte pri Trstu. V ta skladišča dovažajo nafto z ladjami iz severne Afrike. — Libija, soseda Egipta, je najbogatejša afriška država, kar se tiče nafte. Pri Trstu je 25 ogromnih tankov, v katerih nafto, to tekoče zlato, izbirajo in po naftovodu spravljajo v zapadnonemški In-golstadt. Mimo tega pa dobiva preko Koroške in Štajerske po 410 km dolgem odcepu tega naftovoda nafto tudi rafinerija Schwechat pri Dunaju. Zahvala in ohvesfifo je bil postavno uveljavljen in proglašen leta 1882 po prizade- konvencijami in zdaj po kon-vanjih in zahtevah organizacije vencijah je še vedno veliko ne-"Knights of Labor” v New Yor-^ soglasja med starimi strici in ku. V nekaterih državah so do-! mladimi vnuki ene in druge ločbo pozneje sprejeli. A kmalu' stranke. Mladi bi se radi po svoje bil sprejet in določen po vseh' je vsedli na vrh, stari strici jim območjih naših ZDA. | pa stolov ne dajo. Prepiri gredo Tista prva leta ni bilo še vse naprej in nekatere rešujejo celo urejeno, kakor so zahtevali in je pred sodišči. Stari strici imajo bilo potrebno za zaščito in oskr-'tudi na “rihtah” svoje prijate-bo delavcev. Tedaj se je šele za-] ije, ki so jih oni na njihove celo. Borba za priznanje delav-’položaje spravili in jim poma-cem, kar jih gre za delo in trud j gali. Zdaj pa si mislite, pa tudi ki ga prinašajo zase in za deže-1 pričakujejo, da jim bodo tisti lo, se je tedaj šele začela. Vsako' na položajih pomagali malo “po-desetletje je nekaj doprinesloJ lasati” mlade nezadovoljneže. Zdaj, po 90 letih, ima delavstvo' Tako se vrtijo politični cirkusi, v teh ozirih mnogo napredka' Javnost jih je že kar sita. Na pokazati. Končano pa vse še ni 'dan 7. novembra jim bo pove-in še dolgo ne bo. Da ni, to po-' dala, kaj misli o tistih, ki te cir-vzroča busineška sebičnost ti-' kuse vodijo in vrte... Počakaj-stih, ki plačujejo delavcem za'mo, bomo videli, če se je za ta-njih trud pri delu, ki donaša o- ke slučaje javnost že kaj nauči-nim, ki najemajo delavce, dobič-1 la- Čas je, da bi se. Dosedaj v ke. Ti bi radi, da bi bili dobički' teh ozirih ni bila preveč briht-vsako jutro večji. To je vzrok,!na. Navadno je vedno volila ta-da teh borb med delavci in raz- ke na razne položaje, ki so jo nimi korporacijami in družbami' znali “farbati”’. pred volitvami nikoli noče biti konca. j z raznimi obljubami, po volit- Delavci in uslužbenci, ki so vah pa so vse pozabili. Bomo organizirani v raznih unijah, i videli, kako bo po teh volitvah? predstavljajo veliko silo. Vsak — Drugih raznih novic je v stan (to delavci in uslužbenci našem Velikem Chicagu vsak vseh raznih poklicev) je po svo- dan dosti. Največ takih, ki smo je organiziran. Organizacije se jih večinoma že vsi naveli-vzdržujejo samo in nekatere u- čali. Dan za dnem pripoveduje-nije imajo veliko premoženja, s Jo. da imamo sodišča, sodnike, katerim podpirajo svoje člane policaje, da imamo postave, ki na več načinov, predvsem pa v'prepovedujejo posebno neodgo-siučaju stavk. EUCLID, O. — V prijetno dolžnost si štejemo, da se po u-spešnem pikniku MZA zahvalimo vsem, ki so doprinesli svoj delež k takemu gmotnemu uspehu. Kar bali smo se, ko so nam vremenski napovedovalci prerokovali deževno nedeljo, 13. avgusta, pa so naše molitve, da se to ne zgodi, “oblake predrle” in Bog nafn je naklonil lep, sončen dan. Če se najprej ozremo v duhovno doživetje, nam je — bilo je okrog sto udeležencev — že poldanska sv. maša v kapelici Marije Pomagaj (postavljena v spomin žrtvam revolucije), ki jo je opravil rev. Charles A. Wolbang, C.M., in jo dopolnil z globoko zamišljenim govorom, bila pravi duhovni užitek. Vse nas, one naše slovenske misij o-narje(ke), ki delajo na terenu, pa nas, ki se iz zaledja za njih j konca tega leta, saj so v te namene zbrali od leta 1969 do aV' gusta 1972 450 milijonov dinar' jev. Nova cesta v Koprščim Cestni sklad Slovenije je potrdil program za novo obalno cesto od Škofij do Sečovelj v dolžini 26,5 km. Gradnja bo stala 610 milijonov dinarjev. V Ljubljanski banki porast hranilnih vlog Denarnemu varčevanju posve č-a Ljubljanska banka že vrsto let posebno pozornost. Z uvaja njem sodobnejših oblik varce vanja se želi približati čimbo J varčevalcem in njihovim potre bam. Zato dinamična rast hra nilnih vlog prebivalstva, ki j° u gotavljajo zdaj, ni nakljudl6’ temveč rezultat dolgoletnih Prl zadevanj banke za kvaliteh10^ hitro in zanesljivo poslovanje občani. Kljub raznim negativnim VP ^ prvih mesecih letošnje^ (posebno prenos £aranC^a za 1 Višarska povest dramatizirana Pisatelj dr. Metod Turnšek je posvetil sloviti slovenski božji1 vom v poti na Višarjah povest “Božjajleta planina”. V zadnjem času je to za hranilne vloge od zveze povest dramatiziral znani trža-' narodne banke in poslovne b ški slovenski profesor Jože Pe-!ke) je Ljubljanska banka aSP terlin, vodja tržaškega radijske-'la povečati hranilne vloge o ga odbora. Na Veliki šmaren, dec. 1971 do konca aprila e 15. avg. tl., zvečer je bila prvič za 22%, devizne pa za 33/'-podana na tržaški radijski odda-1 Po podatkih Narodne ba ^ ji “Trst A”. — Tržaški slovenski Jugoslavije za prve tri naeSgI.. radijski igralci so pred leti zelo letošnjega leta znašajo Prl uspešno podali na istem radiju' tudi Turnškovo dramo iz koroške zgodovine “Država med go- rami”. Voda, voda ... Ko je na seji vodnega sklada SRS govoril inž. Koloman Žib-rik, je med drugim dejal: Če že ne moremo natočiti čistega Vina, natočimo vsaj čisto vodo. Tedaj je pripomnil inž. Boris Mi-koš: Saj je čisto vodo težje dobiti kot čisto vino! čevane vsote na deviznih ra^._ nlh v Jugoslaviji okrog ^/L. lijonov dolarjev, od tega ° ^ de na Ljubljansko banko 126 milijonov dolarjev ložb. na- Kisla voda v izvoz nedav Zopet odprt Blejski otok Blejski otok je ponovno začel sprejemati obiskovalce. Po triletnih delih je podjetje Gorenje iz Radovljice obnovilo cer- kvico (v njej bo razstavljen del delo zavzemamo, spojil v enoj arheoloških najdb) pa tudi go-celoto. Združeni v evharistični! stinsko stavbo. Preureditev je daritvi Njega prosimo: Pridi k j investiral blejski Zavod za pos-nam Tvoje kraljestvo... peševanje in razvoj turizma. Popoldanske pete lavretanske' , Tudi velik vpliv vornim mladim pištole in tako Nixon rad( drži karte pri igranju tesno j imajo na gospodarsko in politic-] “orodje”. To je mendla le na pano življenje. V prvih letih jih pirju tiskano in pisano. Drugače poulični predstavniki in vodite- pa jutro za jutrom pripoveduje- na radio in televiziji, kako je Zdaj1 jo litanije, ki so jih ob 5. uri popoldan poleg že omenjenega misijonarja peli še msgr. rev. Louis Baznik, ki se piknika vsako leto udeleži, iz bližnjega Thompsona, Ohio, rev. dr. Pavel Krajnik, rev. J. Lekan in še nekaj izvrstnih pevcev, ki so intonirali, da!živi se je prelepo petje razlegalo daleč po Slovenski pristavi. Vsi so bili veseli, ki so se te pobožnosti udeležili, saj se je že zaradi tega vsem, ki ljubijo slovensko pesem, splačalo priti na piknik. Hvala Bogu za to doživetje. Idealen za piknike je prostor Slovenske pristave. Naše pridne sodelavke so v kuhinji imele polne roke posla, da so pripravile hrano za udeležence. Natakarji so skrbeli za žejne, pri tem za izkupiček, pa se je množil namenjen znesek v pomoč našim misijonarjem (kam). Dobre gospodinje so prinesle pecivo, ki je bilo darovano — misijonom v pomoč. Še pred piknikom so od osebe do osebe prodajale listke za dobitke, prav tako tudi na pikniku. Senzacija je bil živ teliček, ki ga je darovala družina Pustctnik in je prinesel čez $300 gotovine. Dobila ga je Mrs. F. Stanovanjska stiska Delegati slovenskih občin so na skupnem zasedanju govorili tudi o stanovanjskem vprašanju in o primanjkljaju stanovanj za borce iz revolucije. Pred tremi leti so govorili, da 3000 borcev v neurejenih Jugoslavijo so na neaav ^ kongresu proizvajalcev nbn v nih vod v Aix-en-ProvenCeC|, Franciji sprejeli kot en3^oV^aY° no članico. Jugoslavija je , 11. članica tega evropskega z g ženja. Po velikosti proizv° ^ je na četrtem mestu, Francijo, Italijo in Za Nemčijo. Jugoslovansko vodo lahko kupijo v ^V, jjj^i ji, Italiji, Zvezni repa ^ Nemčiji im še v nekatf^v^’ di še bolj oddaljenih or tudi v Avstraliji. mm ? — trajen3 sola na Cerknem zg* } Dela pri izgradnji šo menika narodnoosvobocb ^oJlCu. be, v Cerknem gredo h s0 Sredstva za gradnjo te zbrali po vsej Sloveniji- nove atero ,bra> Slovesna otvoritev bo predvidoma 17- seJ ob tej priložnosti pa bo gaj čini pripravili bogat spor ^ bo ta slovesnost združena ^ gj0- niso všteti darovi, ki so bili oddani rev. Charlesu A. Wolbatn gu, C.M., v ta namen in jih bo venskega Primor-la slavo 25-letnice priklj Mlaček, ki ga je vrnila v pomoč on sam naznanil. Moja beseda ne najde izraza hvaležnosti, da bi vam vsem, ki ste na en ali drug način prispevali k tej lepi vsoti. Smatrajte se kot zrno pri zrnu, kamen pri kaminu... da je tudi prispevek posameznika vključen v to vso- t0- ' . -j Odprimo oči vere, da ujamemo vsaj majhen blesk suhega zlata, ki smo ga s tem dejanjem izkopali, da pomagamo kupiti tudi drugim: “... zakladu, skritemu na njivi, ki ga je človek našel in skril, in od veselja nad njim gre in proda vse, kar ima, ter kupi tisto njivo.” Ker se v imenu tistih, ki bodo te darove sprejeli, zahvaljujem, vas vse še prosim za bodo- misijonom, odkupil ga je lastnik, ki je dal zanj $110. Ko smo od vseh dohodkov od- na koga streljal in ustrelil s ta-; šteli izdatke, je ostala lepa vso- za če sodelovanje in pomoč. On, ki Ker se je premalo brigal za svoje zaveznike v NATO, ] kU niso toliko vpoštevali. je prišlo do negotovosti in sumničenj v zavezniških glavnih] so unijam zelo prijazni, poseb- zavezniki v NATO SO ugioali, če ne misli Nixon j no ob volitvah. Vpoštevajo jih, kirn “orodjem” kak mladec ta-[ta $1,976.66 7.a misijonsko po- ske znamkarske akcije sklenili nuiuo ill pl e ko njih sporazuma s Sovjetsko zvezo, ker ob volitvah veliko pomenijo, j ke in take barve. Ko ga ujamejo,!-moč. Pripomnim, -da v to vsoto beleži in plačuje vsako dobro delo, pa naj vam povrne s časnimi in večnimi darovi! V imenu sodelavcev Misij on- domovini. Milijonti varčeval^ Ljubljanske banK 19’ J . Ljubljanska banka ]e ° j zakaj greva z oče-til ' V mes^°’ Izročijo mi!” ču- Peu da ^ Marianica vsa vztre-2a aia; on pa j0 je trdo stisnil Polhu č’ 86 nagnil k niej in J ° d prvič v življenju. : si 2°--e zbežaI domov in v hlev, ZačJl12^ pe*’ da s^a konja a hrzati in kopati s kopiti. sin sta se vračala šele °če in Ha v u bi;a se vračala šele žiru °C d°mov- Oba sta bila kar ane volje. žid členil Nejc je potoma oble ***’ da bo kar tak> pražnje ih vCen’ a*nK za hip k Marjanici §0sPod^rPOVedal: Seda;i sem pa Ko * * °PazilSLa privozila do vasi, sta dii^1,5’ da krog šmonovih ho-tyiudje 2 lučmi. 10» ,abo živinče jim je napad- v°rif o°dl1. oče‘ Neic ni °dgo-je gVri lsnilo ga je za srce, da dir. p nil p° kobili in pognal v <‘iio.rv* jKi je srečal grobar. vsa J ~7 s^jta! Nesreča, da Ubi’lS — Marjanica se ^ Uaj Šmonova!” Vrge|C Če Postal trd od groze. le vajete očetu, pli^iil " Saak in drvel k Šmonovim. Niso bbiiva]^d- V 2ene so mrtvo bil bled Č1 PrG0blačile. Nejc je da Se • ak°r zid, tresel se je, ie. sicer ,močal PKJoti za podbo-je priš 01 bil omahnil. Matevž °bjel tv ■ °b Pahci iz čumnate, In voejCa.ln zaj°kal: p6ijali ZalK’ ki so mrtvo pri-“NaVi° p0Vedali: p°2rio ,nan-CU Vrb Kneže je prednike VoSaia Podtakniti zave-lpagale i an^ 80 kobilo že pre-ie plani|n pabnile. Marjanica Pokadil0 a lla kiode — in kar sveti kri ^ Za voz°m. ‘Bog in ^dihnili2 smo vsi hkrati Ustili J tak° smo se ustrašili, do. Na m° konie in tekli za Sam razK?ri tisti skali, saj veš, ?°vja, Mari k°bila VZnak v gr' krvi. q, Janica v snegu vsa v SS K ubiia t al° ^ ^ vrgl° in NeK je ' ih dežčT lk!l8ape’. hliPal Je začel' • , ozcil domov in do-bioč h .1 lokati - naj bo, meni pa kot.’ Nazadnje je oče odnehal in skušal potolažiti mater, češ naj grb za eno leto, da preboli. Bomo že kako. Nejc je bil pri drugem srenj-skem zboru sprejet in najet za ovčarja na Belščici. Očetovo upanje ni obrodilo. Mož je legel v grob. Nejc je bil ovčar, gruntarica pa sestra Lenčka. Ko sem bil po dolgo letih na Stolu, sem videl, da je tam, kjer je nekdaj stala ovčarjeva bajta, le kup kamenja. Zid se je sesul. Ob tem podrtju sem se domislil ovčarja Nejca. Ker sem se zamudil v gorah, je bila že trda tema, ko sem jo kresal proti domu. Hodil sem prav zlagoma in živo premišljeval povest o “Prekvati ovci”. Kar se mi vrhu poraslega hrib-ca posveti izza grma ogenj. Ustrašil sem se in obstal. “Kdo je?” sem zaklical. — Vse tiho. — Ogenj je nemirno plapolal, čisto tiho, z višnjevim žarom. Groza me je hotela popasti. Tipal sem po nožu in se oprezno bližal. “Kdo je?” viknem že dosti blizu. Tiho, vse tiho. Le rahel veter je potegnil, ogenj je zanihal in spet še bolj živo zagorel. Dobro dolgo sem stal in prisluškoval, dokler si nisem zbral vsega poguma in šel oprezno naravnost proti ognju. Štor, trhel štor se je svetil tako čudovito, da kaj takega nisem še videl. Odkrhnil sem mu dobršen kos in gorel mi je v roki in svetil kot luč, da sem videl stezo pred seboj. Ko se ozrem, pa je žar osvetlil nagnjeno znamenje, na katerem je bila od dežja in sonca zelo izprana slika: razklano drevo, strela iz neba, pod njo nekdo sredi ovac. “Nejc!” sem skoraj vzkliknil, posvetil s trhlo lučjo do podobe, snel klobuk in pomotil. Nato sem sedel pod revno znamenje. Spomnil sem se, da je prav tu Nejca ubila strela sredi ovca. Pet jih je ležalo ob njem, on pa je imel dvignjeno roko in na čelu palec — za križ pripravljen. Zvezde so trepetale, potok v strugi, je pel, Nejcu ovčarju pa je planina žgala večno luč. WASHINGTON, D.C. - Prvo obletnico svečane p o s v e titve Slovenske kapele Marije Pomagaj z Brezij v Narod. Svetišču Brezmadežnega Spočetja smo Slovenci iz mesta in okolice Washingtona praznovali v nedeljo, 13. avgusta, s slovensko sveto mašo. Sodarovali so jo čč. gg. dr. Franc Blatnik, dr. John Prah in dr. Stanko Ceglar v zahvalo za dar vere slovenskemu narodu in za to, da se slovenska krščanska dediščina ohrani neokrnjena povsod med Slovenci. Ni bil zgolj slučaj, da so prav ti trije slovenski duhovniki bili naprošeni, da skupno opravijo spominsko sveto daritev, kajti prav oni so v pozni jeseni leta 1968. sodarovali sveto mašo, s katero so se začele priprave in nabiralna kampanja za zgrad-njo Slovenske kapele. Posebno je vredno podčrtati nekaj misli, ki jih je v pridigi med sveto mašo izrazil g. Prah, misli, ki naj si jih vtisnejo v srce vsi Slovenmi. Poudaril je, da smo Slovenci po pravici lahko ponosni na svojo narodno dediščino in na njene prvine: na dvanajst stoletij našega krščanskega izročila; na bogato kulturno tradicijo; na pridnost in podjetnost, ki sta Slovencem v novi domovini omogočili, da so se z lastnimi močmi prebili skozi leta začetnih težkoč in dobo svetovne krize ter si pridobili tudi znatno gmotno blagostanje. Spomnil je na škofa Slomška in njegovo naročilo vsem rodovom o ljubezni do slovenske knjige in do materinega jezika. Omenil ga je tudi kot predhodnika papeža Janeza XXIII v tem, da je bil pobudnik ljudskega bogoslužja v materinem jeziku. Osrednja tema pridige pa je poudarila najpomembnejši del našega slovenskega, izročila, popolno predanost Materi božji. Zavest, da potrebujemo njeno pomoč ter zaupanje vanjo sta stalno spremljala slovenski genij v preteklosti in le-ta nam zagotavljata zavedno narodno življenje v bodočnosti. Spominsko sveto mašo je spremljalo slovensko ljudsko | petje, zaključile pa so jo pete lavretanske litanije Matere bo-| žje, ki so Slovencem na splošno zelo priljubljene. Obletnico posvetitve bomo Slovenci še nadalje islavili z zahvalno spominsko sveto mašo v Brezjanski kapeli vsako leto 15. avgusta. Pa tudi, če usoda nanese, da morda slovenskih duhovnikov več ne bo v Washing-tonu, ta vsakoletna sveta daritev ne bo prenehala. Po dogovoru z upravo Narodnega svetišča je bila v Slovenski kapeli ustanovljena večna sv. maša, ki bo darovana na vsako obletnico posvetitve. Ta večna sveta maša je omenjena tudi v enem od dveh daljših napisov, ki vsebujeta opis kapele in pojasnjujeta njen pomen. Napisa sta v zlatih črkah vklesana v marmornato steno ob vhodu v kapelo in sta bila dokončana prav za prvo obletnico njene posvetitve. V tem prvem letu, odkar je bila Slovenska kapela posvečena, jo je obiskalo mnogo ljudi, med njimi tudi številni Slovenci iz najrazličnejših krajev sveta. Med drugimi so maševali v Slovenski kapeli slovenski misijonar v Zambiji p. Jože Kokalj, novomašnik mariborske škofije g. Jože Zidanšek, blejski župnik g. Ignacij Škoda in znani slovenski potopisec g. Vinko Zaletel iz domovine Miklove Zale na Koroškem. Vsem je bil obisk estetski užitek in duhovno doživetje; to bo lahko tudi onim, ki jo bodo obiskali v bodoče. In prav bi bilo, kot je Msgr. Baznik lani zapisal, da bi se vsak Slovenec, vsaj vsak amerikanski Slovenec, prišel poklonit brezjanski Materi božji v Washington vsaj enkrat v življenju. Slovenska kapela in druge narodnostne kapele v ameriškem Narodnem svetišču so predvsem spominske kapele, ki nas opozarjajo, kako ljudstva širom po svetu iščejo zaščite, tolažbe in spodbude pri Mariji. Slovenska kapela je pa zaradi svoje arhitektonske oblike ter ozračja zbranosti in intimnosti med njimi najbolj primerna in priljubljena za bogoslužje. Tudi številni neslovenski duhovniki, ki se ustavijo v Narodnem svetišču, posebno radi mašujejo pri oltarju brezjanske Marije. Slovenci iz Washingtona in okolice, pogosto pa tudi slovenski obiskovalci od drugod, se redno zbiramo v njej vsak mesec pri slovenski sveti maši. V tej zvezi naj ponovno opozorimo vse Slovence, da se bere vsako prvo nedeljo v mesecu ob 11. uri slovenska maša v Slovenski kapeli. Vsakdo, ki je na ta dan v Washingtonu, je iskreno vabljen, da se te svete maše udeleži. Sveto mašo med letom redno bere g. dr. Blatnik iz Pat-tersona, N.J., v poletnih mesecih pa g. dr. Ceglar; g. dr. Prah pa je zagotovil, da bo v primeru potrebe rad prišel iz Erie, Pa. in za nas slovensko maševal, če ne bi bilo drugega slovenskega duhovnika na razpolago. M. P. * * * Tudi, kdor še nima spominske knjige o Slovenski kapeli, naj jo naroči od Mrs. Marie Mejač 9509 Hale Street Silver Spring, Md. 20910 Knjiga stane $3.50 s poštnino. Plačilo bo za Slovenik ali za tisto slovensko ustanovo, za katero bo naročnik v svojem naročilu denar namenil. Knjigi bo priložena tudi razglednica o Slovenski kapeli. nje hrane in eno petino akra za stanovanje, ceste, tovarne, parke in drugo. Če bi izrabili vsako ped uporabne zemlje, bi je zmanjkalo pri sedanji rasti prebivalstva že pred koncem tega stoletja. Nič boljši ni položaj glede naravnih zakladov. Pri sedanji rasti prebivalstva in rabi virov bi zmanjkalo živega srebra v 13 letih, cina v 15, nafte v 20, aluminija v 31, niklja v 53, bakra v 60, kroma v 95 in premoga v 111 letih. Nam še ostane kako upanje? Da bodo odkrili nove vire prehrane (v morju) in nove zaloge naravnih zakladov ali da bodo kuge, lakote in vojske rešile vprašanje? Doslej so se še vsi preroki, ki so napovedovali skorajšen konec sveta, zmotili in se bodo najbrž tudi ti. skega vodstva. Če se sodišču kaj ne zdi prav, naj se obrne nanj! MALI OGLASI Konec sveta v 100 letih? Skupina odličnih mednarodnih strokovnjakov, inženirjev, sociologov, industrijcev in vzgojiteljev je na Massachussets Institute of Techonology s pomočjo računalnikov prišla do zaključka, da se (bo svet podrl najkasneje v 100 letih, če se bodo porast prebivalstva, napredek industrializacije, izčrpa vanje zemlje in naravnih zakladov ter onesnaževanje nadaljevali v sedanji meri. Da je naraslo prebivalstvo sveta od 1 na 2 bilijona duš, je vzelo 100 let, za narastek od dveh bilijonov na tri je vzelo že samo 30 let, da bo pa naraslo od sedanjih 3.5 bilijonov na 7 bilijonov, bo pa treba samo 33 let in komaj kaj več kot 30 let, da bo svetAteP44 bilijonov ljudi. Vse to, če ne bodo napredka preprečile lakote, vojske, kuge ali splošen nadzor rojstev. Na svetu je 7.5 bilijonov akrov obdelovalne zemlje. Boljša polovica je že obdelana, večina o-stale slabše polovice bi pa stala preveč, če bi jo hoteli očistiti, osušiti in pognojiti. Vsaka oseba potrebuje približno 1 aker zemlje za pridelova- Prcces proti voditeljem hrvaških študentov V Zagrebu so v avgustu nadaljevali s sodnim procesom proti vodnikom hrvaških študentov čičaku, Paradjiku, Budiši in Do-digu. Prvi trije sploh nočejo odgovarjati, češ da nima smisla, ker so bili od političnih krogov že v naprej obsojeni. Dodig se med tem odločno brani in trdi, da niso delali nič protizakoni-tega, niso kovali nobene zarote in ne mislili na odcepitev Hrva-šše od Jugoslavije. Vse njihovo delo je bilo tesno povezano z delom tedanjega hrvaškega partij- ali ■ : da ga ni bilo Stei10 in1^1' 2 glavQ ie bil ob s Voril in govoril: Jaz Velik diamant Culliman diamant, ki so našli v Afriki leta 1905, je tehtal 1.3 funte. ga ne NA POTI V BOLNIŠNICO V HANOIU — Rdeči trdijo, da ameriška letala napadajo le vojaške, ampak tudi druge cilje. Tako naj bi ponovno vrgli bombe na civilna naselja in ranili žene ter otroke. Te svoje trditve podpirajo s slikami. Gornja slika, ki so jo prejeli v Londonu iz Hanoia, naj bi kazala ranjence letalskega napada v Hanoiu na poti v bolnišnico z avtobusom. FOR SALE Euclid brick bungalow, wood burning fireplace, basement, dining room, close to shopping. See and make offer. New ranch homes in Euclid, Willowick, Eastlake, Mayfield Hts. $27,500 to $45,900. Special this week. Two model ranches, one brick, one alum, sided, priced for quick sale. Call for information. UPSON REALTY CO. 499 East 260th RE 1-1070 (169) Home for sale—Beverly Hills 2 bedroom bungalow, recreation room, large kitchen, brick front, aluminum siding, family room, deep lot. GEORGE KNAUS Real Estate 819 E. 185 St. 481-9300 (169) Lastnik prodaja Parcela, 5 akrov, 33 milj vzhodno od E. 55 St.in Lakeshore Blvd. V bližini Chardon. Za podrobnosti kličite 881-9957 po 5:30 zvečer. (169) V najem 4 sobe in kopalnica, na novo dekorirane. Samo odraslim. Kličite po 4:30 pm 431-3259. (172) V najem Trgovina se odda v najem na 15335 Waterloo Road. Kličite 481-5397 (169) For rent Store for rent at 15335 Waterloo Road. — Call 481-5397. (169) HARI RHODES ČAKA - Ko čaka na novo vlogo v filmu, piše Hari Rhodes, znani igralec, ki je nastopil zadnjič v filmu “Osvojitev planeta opic”, igre in besedila za filme. HELP WANTED, Grill Work Male or female, 2 mornings, 7 a.m. til 3 p.m. and one afternoon from 3 til 9 p.m. FANNIE'S RESTAURANT 353 E. 156 St. (167) Help Wanted Reliable man or woman to manage and work behind bar at Slovenian Workman’s Home, 15335 Waterloo Rd. For information call Charles Zgonc — Tel. No. 481-5397. (169) V najem Lepo 6-sobno stanovanje, vse sobe velike, se odda na 1081 E. 71 St. Vprašajte za Mrs. Mc-Crady, apt. št. 1 zadaj, ali kličite 843-8033. (174) PLESKANJE! Hiše zunaj in znotraj Kličite za proračun 391-6582 -(167) DISHWASHER Young man, or woman, full time, Monday thru Friday. FANNIE’S RESTAURANT 353 E. 156 St. (167) Kuhar ali kuharica Iščemo izkušenega kuharja ali kuharico z znanjem pripravljanja Evropskih ali Ameriških jedil. Stalno zaposlenje. Kličite 681-9734 (168) NAPRODAJ Dvo družinska hiša, 5-5, na novo dekorirana, preproge spodaj, V EuclidGreen okolici. Cena v nizkih 20,000. Kličite 486-1547 (169) NAPRODAJ Blizu E. 200 St. in Lake Shore Blvd., krasen bungalow, 2 spalnice spodaj, na novo razširjeno. Klet in garaža v dobrem stanju. Lastnik se seli v Florido. Lot blizu Chardon Road v Richmond Hts. 70 x 200. Si lahko takoj gradite svoj dom. Cena $9,500. Dva lota, vsaka po 50 x 160, pripravna za taborenje ob koncih tednov. Oba za $6,000. STREKAL REALTY CO. 405 E. 200 St. 481-1100 (29,30,1 sep j V najem 4 sobe, kuhinja in kopalnica na 1190 East 61 St. Pridite pogledat — (29,30,31 avg.) Lastnik prodaja Bungalow, 7 sob, garaža za dva avta, klet, na novo dekorirano. V okolici Slovenskega doma na Holmes Ave. $12,900 ali stavite ponudbo. Telefon 371-5343. -(170) KAR LEPA PRIREJA] — Na sliki je 16. mladih psičkov — irskih seterjev, skotenih naenkrat. Mr. in Mrs. Allan Wright v McKinleyvillu v Kaliforniji, lastnika tega pasjega rodu, pravita, da mu pokrmita vsak teden preko 50 funtov pasje hrane. Naprodaj Dobijo se hruške “American Beauty” za konserviranje pri Alois Ljubeč 3587 Dayton Rd. Madison, Ohio Hiše naprodaj Dve hiši na enem lotu, 6-5, na 1256-1258 E. 59 St. Kličite 361-2956 —(30,31, 1 sep) ČRNA ŽENA ZGODOVINSKA POVEST Zadnjih dvaj- upognjen hrbet, kratke, sablja-set metrov pred votlino je bila sto zakrivljene noge, ki so pri stezica speljana po leseni, ziba- vsakem koraku močno pocec-joči se brvi, po takozvanem nile, tako da je bila možičkova “mrtvaškem mostiču”, ki je bil hoja bolj podobna živalskemu narahlo pritrjen ob navpično puhtanju ali poskakovanju ka-skalnato steno in je bil na vna-! kor navadni človeški hoji, cela nji strara ograjen z nizko in postava v sivi prsteni obleki trhlo ograjo iz desk. Da je bilo — tak je bil Kroparski možek. romanje: k “Slepemu Bogu” res Povsod in nikjer, zdaj na dalj-silno opcasno, je pričalo zname-|nem Hrvaškem, zdaj na Korenje, ki je bilo tik pred vhodom škem, je prehodil možek vsako v votlino: vdelano v 'živo skalo, leto vsaj dvakrat celo kranjsko Neokretni slikar je naslikal s J deželo od Krškega in Črnomlja kričečimi barvami, kako pada do Bohinja, poznal vse ljudi in neki možak, ki mu je izpodrs-j vse družine, vedel vse skrivno-nilo na mostiču, v grozno globo- | sti, znal pozdraviti vsako bolečino. Pod sliko pa je zapisal sl zen na ljudeh in živalih. —Ker starimi, napol posivelimi in iz-1 je bil sila premeten in zvest, je nosil včasih celo kopico skriv- pranimi črkami: Pomni človek, da povsod ti preti ta smrtna pot! Mili Kriste, ti nam daj milost svojo — sveti raj! V postu leta 1477. je povzro- nih naznanil od doline do doline; govoril ni veliko, ali kadar mu je stekel jeziček, je žuborelo iz njega kakor iz studenca in vselej zadelo na pravem mestu. Če možku ni bila kaka stvar čil neki dogodek med ljudstvom 1 povšeči, se je delal gluhega ka-siino razburjenje. Kamnješki kor štor in je na vsako neljubo duh “bela žena”, se je zopet pri- mu vprašanje nalašč narobe od-kazova-i. Toda sedaj ni bila več govoril; v resnici pa je imel bela žena, ampak črna; prikazen ušesa tanka in občutljiva kakor je bila namreč po obrazu in po | ris, da je bilo le treba kaj važ-rokah ogljenočrne polti in je nega ujeti. Marsikdo je dejal, bila odeta v dolgo, snežnobelo j da pri Štefuljčku ni vse v redu krilo. — Nekdo jo je videl pri j v glavi, ta ali oni pa je bil mne-cerkvici sv. Vida na Pečeh, nja, da je nemara bolj pretkan drugi jo je srečal na brdskih in moder kakor lisičji Fric, val-travnikih, tretji je trdil, da jo pet na blejskem gradu. Možek je opazil pozno ponoči in jo vi- je ležal pri peči in se delal spe-del, kako je plavala nad graj-1 čega, dasiravno je glasni hrušč skimi podrtinami, ravno nad “mrtvaškim mostičem”, četrti je čul celo njeno vzdihovanje in plakanje. Večina ljudi je ver- razvnetih pivcev čimdalje huje odmeval po sobi. “Včeraj smo jo zopet popolnoma določno videli iz Bodešič, jela, da se resnično prikazuje; kako je jokala in plakala na duh, drugi pa so prezirljivo ma- j drugi strani Save,” je pripove-jali z glavami, toda govorica in doval pastir Matija, šum sta naraščala od dne do j “Beži, beži, praznarija in sle-dne- iparija,” mu je oporekal Grahek, Bilo je na tiho nedeljo proti “nikar ne čenčaj dalje o tem, večeru. V gostilni pri Mohorku babjevernik!” ob blejskem jezeru je sedelo in ( “Meniš, da je stari Osterc modrovalo za mizo čvetero go- babjevernik? Ga pač še stov. Anželj z Brd, Grahek s premai0 poznaš od te plati! In Sela, Matija, Globokarjev Pa*, vendar ti priseže, kadar hočeš, stir in Rok, Pušavcev hlapec, da jo je videl na Gregorjevo pri oba iz Bodešič. Za durmi, na onib treh topolih, ko se je vra-klopici oo peči, pa je spal, zvit £aj jz Radovljice,” se je zago-v nerazločljiv klopčič, postaren valjal pastir možiček. To vam je bil človek posebne vrste. Bil je krošnjar— kupčeval je z žeblji — doma iz Krope in mu je bilo ime Štefan. Toda ljudstvo ga je vsepovsod klicalo za Štefuljčka — tupatam so mu rekli tudi “Kroparski možek”. Razpraskano in zgubano obličje, na katero je padalo nekaj širokih čopov sivkljatih las, kuštrave, črne obrvi, izpod katerih je švigalo dvoje svetlih, čudovito živahnih oči, kakor bi gledala mlada podlasica, ki ne more nikoli z njimi mirovati, V blag spomin OB DVAJSETI OBLETNICI, ODKAR JE UMRL NAŠ LJUBI SOPROG, OČE, STARI A OČE IN TAST Jacob Branisel Preminul je dne 30. avgusta 1952 Dvajset let je že minilo, odkar si, dragi šel od nas, a vedno svež spomin je na Te, pogrešamo Te vsaki čas. Žalujoči: FRANCES, soproga FRANK, sin — MARY, snaha ' NANCY, FRANCES in. JAMES, j \ vnukinje in vnuk Cleveland, Ohio 30. avgusta 1972. “O svetem Gregorju je bil letos ščep in ob taki priliki je že marsikdo v brinovem grmiču domneval strah ali v črnem kamnu kako grozotno pošast,” je odgovoril Grahek. RAJŠE Z ZMAJEM! — Sen. E. Kennedy se zabava rajše s papirnatim zmajem na družinskem počitniškem središču v Hyannis Portu, kot pa da bi se gnal za volivci. Ko mu je McGovern ponudil podpredsedniško kandidaturo, jo je odločno odklonil. “Moj gospodar, Pušavec,” se je vteknil hlapec Rok v pogovor, “je šel minulo sredo ponoči iz mesta in je srečal belo ženo pri savskem mostu — resnično in brez šale! — Pušavec ni izmišljotin ali veternjak, njegove besede so redke kakor zlato zrno, ali kar reče, stoji trdno kakor zid.” • “Dandanašnji se po cestah potika na večer vse polno sumljive potepuške drhali.” “Rekel je, da jo je videl popolnoma natančno. Imela je ogljenočrno obličje in dolgo, čisto belo vlečko, ki se je peljala za njo kakor za našo graščakinjo. Ko je šel mimo pri-! kazni, je ta trikrat zapored skle- i nila roke nad glavo, kakor bi molila.” “E, navsezadnje bo to kako nesrečno človeče, ki ga nosi mesec.” “Ti — Žličarju se je prikazala, še preden se je zmračilo.” “In Bregar jo je menda videi zarana ob Savi, ko je že solnce pogledalo izza Grintavca. No, kaj praviš na to?” “To je popolnoma gotovo zlagano,” je pripomnil Anželj; “še danes sem se mudil pri svojem svaku Bregarju, pa mi še besedice ni črhnil o kaki prikazni. Nehajte vendar!” “No, ta je zopet lepa!” se je zakrohotal neverni Grahek. “Eden si nekaj izmisli, drugi nekaj pridene, tretji že umira od strahu, četrti se zlaže in tako postane iz komarja konj, da je naposled že pol dežele norčave.” “Reci, kar hočeš, pa je le res!” je dejal hlapec nevoljen; “če govore o tem možje, kakršna sta moj gospodar in stari Osterc, ni vse od muh, ampak mora biti nekaj na tem.” “In če sem jaz na lastna ušesa slišal njeno plakanje in ihtenje, mi menda ne bo pameten človek ugovarjal. Tega si ne pustim tajiti,” se je iznova ojunačil pastir Matija. “A, kaj — slišal — slišal! To lahko vsak reče! Jaz ne veru- jem ne v belo ne v črno ženo,” Turki. Bog se nas usmili, saj ga je zavrnil Grahek odločno. “In kaj ima bela žena kar pravim!” je zastokal hlapec. Vsem je leglo pri teh besedah naenkrat opraviti tukaj, to vas nekaj težkega na srce. Umolk-prosim?” je vprašal Anželj. nili so drug za drugim in se za-“Ker nas bo zopet udarila (topili v težke spomine, ki so bili huda šiba božja — kuga ali, združeni s tem imenom. AFFORDABLE LUXURY—Color-bright cottons with an easy care finish make elegance practical as well as economical. The decorative pattern of the readymade spread is carried out in custom cotton draperies, wallpaper, and matching piecegoods used for making the chair cushion. From Montgomery-Ward’s Unison collection. ŽALOSTEN POGLED — Hej, jaz sem vaš učitelj! je zaklical Tim Conway, ko se je polagoma ugrezal v močvirje v prizoru filma “Največji atlet na svetu”. a; liiliillilll PREKO CESTE----------Policaj je ustavil promet, da je mogel mirno in varno preko ceste v Saratoga Springs, N.Y., jahač z dirkalnim konjem. V Saratoga parku je namreč znano konjsko dirkališče. VMES JE 42 LET — Na levi je Marlene Dietrich pripravljena za nastop v 1930, na desni pa nedavno v Londonu na Angleškem. Kljub letom še vedno nastopa v raznih zabaviščih in žanje uspeh. napravite Clevelandski peti ktotefet dneve družinskega razvedrila dobra hrana, dobra glasba, dosti zabave GEMUTLICHKEIT! 10 ORKESTROV—VEČ KOT 500 OSEB BO NEPRESTANO skrbelo za vašo dobro voljo, od poldne do 11. zvečer na BEREA FAIRGROUNDS v soboto, nedeljo in ponedeljek 2, 3, in 4 Septembra v korist Društva staršev za zaostale otroke VTOPNINA: S1.75 — za otroke pod 14 let vstop prost PROSTO PARKIRANJE Vstopnina uključuje obisk veseličnega prostora. Slastna okrepčila po zmerni ceni. (SktnhnitBt prijeten dogodek za praznične dneve. ^ !72 filmu leta neutrudno Naznanilo in zahvala Globoko žalostno pretreseni naznanjamo vsem sorodnikoiHi prijateljem in znancem, da je dne 30. julija 1972 preminul i'as predragi mož, oče, stari oče, tast in brat JOSEPH PENKO st Naš predragi rajni je bil rojen 20. avgusta 1891 v Čepei*u pri Košani na Krasu, odkoder je prišel v Ameriko leta 1925. Bil je član SNPJ št. 142 in Kluba upokojencev v Euclidu. Pogreb našega dragega očeta je bil 2. avgusta 1972 iz ^elfn tovega pogrebnega zavoda na 152 cesti v cerkev sv. Klare na to na pokopališče All Souls. Prav iz srca se zahvaljujemo č.g. L. J. Duritky-ju za °l,r‘ vilo pogrebne maše in pogrebnih molitev. Prav prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so nam dragega ranjkega prišli kropit, molit za pokoj njegove duše, še Pr posebej velja naša zahvala pevskima zboroma: Slovanu Slovenskim fantom za lepo ganljivo poslovilno petje in Slove skim fantom, pod vodstvom Ivana Riglerja še posebej za n] hovo skupno, glasno molitev v pogrebnem zavodu. Prav iskr zahvala vsem, ki so darovali za sv. maše in druge dobre naine Lepo se zahvaljujemo vsem. ki so ob krsti položili tol'^n lepih vencev, se udeležili pogreba, vsem, ki so nosili krs o dali za pogrebni sprevod na razpolago svoja vozila. Lepo se zahvaljujemo vsem, ki so z nami ob izgubi nant dragega očeta sočustvovali, nas tolažili in nam nudili kako nokoli pomoč. Razposlali smo zahvalne kartice vsem. katerih naslovi ^ nam bili znani, ako bi nenamenoma koga izgrešiii, naj zanj posebej velja ta naša javna zahvala. Lepo se zahvaljujemo želetovemu pogrebnemu zavodu vso postrežbo in tako skrbno vodstvo pogrebnega sprevo a- Preljubljeni mož, dragi oče, stari oče, tast, brat, počivaj miru v ameriški zemlji in lahka naj Ti bo njena gruda. Žalujoči: MARY — žena JOSEPH — sin, MARIJA, poročena GOMBAČ — hžl JOSEPH GOMBAČ — zet, FRANCES PENKO — snaha 8 vnukov in vnukinj IVAN — brat in FRANCES — sestra, oba v starem kraju in ostalo sorodstvo. Cleveland, O. 30. avgusta 1972. A.:-v''fv:I.vA; • . A A ■ ŽENINI IN NEVESTE! NAŠA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina 6117 St. Clair Avenue