------43 ------ O izdaji Vodnikovih pesem. Spisal Hicinger. Osoda mož, ki so za svoj narod ali za svojo domovino kaj posebnega storili, si je rada enaka v tem, da so v življenji, zlasti proti konca življenja, malo spoznovani, po smerti pa, in včasih še le pozno po smerti, se zopet oživlja njih slava, in stavijo jim drage spominke. — Kako se je godilo domoljubu Valvazorju, slavitelju kranjske dežele, na njegove stare dni? sme se reči, kako se mu godi še zdaj! Umreti so ga pustili naši predniki sred stiske in potrebe — po smerti so mu postavili slaviven kamen. In zdaj? se ne ve, kje da je njegov grob: ali v Kerškem ali v Medii pri Kolovratu? in rojen Slovenec ga dela — koga? — protestanta (v Wien. Kirchenztg. št. 94)!! Enaka je z Vodnikom. Kako je bil konec svojih dni zad devan, ni lahko govoriti; vendar je on pel v „Ilirii zveličani", v spričevanje ljubezni do domu in cesarja, pa ne do ptujega silnika, temuč do starega očeta Frančiška: Vindisa. Vindona Izbudi se pesem Slovenski ste ble, Očišenih vust, Na Nemcih Slovencu Od Oča Branoiška Je Vindec ime. Vsim dat je okust! Tam vedno zidali Prisvetli, dobrotni Habsburški so grad. Po Rudolpu vnuk, To prosto vozili Ti vstaviš pravico, Do morja zaklad. Besedo in vnk. Od stariga debla Narave slovenske Kdo hče me ločit, Oživleni kal, Dok sila francoska Bo cvetjom in sadjom Ni mogla odbit. Cesarstvo obdal. Vsa ta pesem ima v pervem spisu 25, in v drugem pa 36 odstavkov. In po smerti? Spominek mu je postavljen na pokopaVisu, za drugi spominek se nabirajo in prinašajo doneski, nabira in pripravlja se a 1 b u m. Pa njegovi nabirki za slovnik bodo komaj čez trideset let, vmes med nabirki sedanjih rodoljubov, zagledali svetlobo. In — njegove pesmi, ki jih je bil že sam pripravil za nov natis, vender niso še mogle priti na svetlo, so šle po njegovi smerti pod kladvo: „Wer gibt mehr?" ,?zum ersten tu i. t. d. in zopet v drugič pod kladvo; in ko bi bile imele pozneje zagledati luč, je nekdo z negodno in nepopolno izdajo prehitel in odvernil dobro, za natis pripravljeno delo. In zdaj? se pomenkvamo zopet za izdajo, in za obliko izdaje ondi, kjer nič ne opravimo , in ondi ne, kjer bi kaj opravili; in pretresamo obliko in obliko, ko še ne vemo dosti, kakošne da je Vodnik sam rabil, in s tem izdaje gotovo ne pospešujemo. Zastran nove izdaje namreč, ktera se sicer ne odpoveduje, pa tudi nič ne ponagluje, bo treba poprej druzih razgovorov, ne samo o oblikah. Pa ravno, kar se oblik tiče, sem v stanu nekaj odkriti , ker mi je po posebni sreči (za ktero se imam gosp. Kastelcu zahvaliti), mnogo prišlo pred oči; mislim, da po takem ne bo veliko prebiranja ostajalo. Vodnik, se mora pomniti, je pozneje mnogo drugač pisal, kakor pa ee nahaja v njegovih „pesmih za pokusnjo"; njegova pismenost (gramatika) ima v sebi vodila, ki od sedanjih slovniških naukov niso toliko oddaljene, njegovi pozneji spisi pa se sedanjim oblikam še bolj bližajo, dasiravno si on sam ni povsod enak. Pojdimo po versti. Zastran sklanjanja moških imen Vodnik piše (v pismenosti str. 18): „Nektiri naši Slovenci delajo tudi storivnimu padežu edinjiga konec z om, kakor: zrakom, z oceto m.tt V pisanji sicer on te oblike sploh ne rabi; vender nahaja se v ^Ilirii poveličani" v dvojnem spisu oblika cvetjom in sadjom, in sicer v sto-rivniku še brez priloga s, enako nekterim novim pisavcom, kakor se je zgorej pokazalo. In reči bi se smelo, da je Vodnik to obliko močno terdil. Jez imam pismenost, ktero je, kakor se kaže, neki priden njegov učenec mogel imeti v rokah, zakaj polna je pisanih opazk, ki prav na Vodnika opominjajo; in tukaj nahajam skorej povsod obliko a m z olovnikam prepisano v o m; to slovnico sem sicer na starinskem tergu kupil še leta 1828, ko se je za obliko o m še komaj kdo zmenil (gosp. Metelko jo je omenil v svoji slovnici str. 174, pa se ni terdo gnal za-njo). Tudi v pismenosti ima Vodnik sam : mahoma in strahom a, zraven mahama, tihama (str. 110). Zastran sklanjanja ženskih imen v dvobroji piše Vodnik (v predgovoru str. V): „Dvojstni ženski konec t zreči brezglasno, kakor brezglasen e. Ta kooeo je tudi na Gorenskem blizo Šmarne gore navaden. Dalmatin ga ima v Rutnih bukvah, pa ga piše z e. Boljši bo i zavol manj pomote, in če ga per imenih stavimo, dajmo ga še glagolam." Vender v dvojnem spisu ^Ilirije oživljene" se nahaja drugač kakor se je vidilo zgorej: „Vindisa, Vindona slovenski ste ble.« Pri sklanjanji moških imen s končno vmehčano tihnico Vodnik sicer ne dela razločka memo druzih s terdo končno tihnico; vendar v spisu ljudske pesmi od „Ravbarja", ima: „Baša hodi o p o t o c i"; in v pismenosti vidim popravljeno z olovnikom: v B o h i n j i. Od prilogov srednjega spola Vodnik piše (v pismenosti str. 39): „Dolenci ino en del Notrine dežele delajo množni sredni spol s končam a v imeno-vanimu in toživnimu; v timu so drugim Slo-vencam podobni, Gorenci pa Laham, ktiri pravio; belle poma, lepe jabelka." Dalje piše (ondi str. 45): Dosti njih pa sklanjajo vženskim po podobi lep, rekoč: lepša, lepše i. t. d. V njegovih spisih se ta oblika tudi v časih zagleda, na pr. gorša zaveza, ljubša je hladna dobrava; v pismenosti pa se kaže popravljeno: lastna imena, 1 e p a jahelka. Kaj pa konec ega? se mar tudi ta najde kje pri Vodniku, kakor pred slepo kuro zerno ? Res! da tako; saj ta zgled mi je prišel pred oči v spisu ljudskih pesem : „Kdor jo doteče, t e g a bo , tega bo;" in zopet: „po č e m vi raje prodate?" in zopet v pesmi „cvetje" zavpijejo mati: Lih tega nikar." V pismenosti (str. 60 in 61) se namreč le bere: t i g a, timu, čim. Pa kaj bi se kdo ne ozerl na perve spise Vodnikove? „Zadovoljni Krajnec" kaže v pervem natisu (v P. Markovih pisanicah 1. 1781), kakor sploh vsi tedašnji natisi, tudi evangeli 1. 1772, skozi in skozi obliko ega, tako da je tista pri Vodniku stareja in oblika i g a pa novejša, blezo po Japeljnu ponovljena iz Bohoriča in druzih sledečih pisavcov. Tukaj je izgled iz »zadovoljnega Krajnca": V vsake m a lejtu jest žajnem pšenico, In ajdo 5 lan sejem za lepo tančico. v Spehove jest žgance zravn kislega žela Stemam, kader pridem od težkega dela. Ne bila bi tedaj takošna skaza, če bi se Vodniku dala zopet ta njegova izvirna oblika. (Konec si.) O izdaji Vodnikovih pesem. Spisal Hicinger. (Konec.) Pojdimo še na nektere druge razločke v pisanji. V pismenosti (str. 5) Vodnik piše: „Kader je za glas- ----- 51 ----- nikam i en drugi glasnik, vselej med njima en j izrečemo, deslih ga ne pišemo zavolj lepšiga, da se preveč i in j skup ne snide; postavim lubio izreči, kakor bi bilo lubijo; ob zarii, kakor ob zarijij v ladii, kakor ladiji." Vendar v svojih popravah in poznejih spisih on stavi: kupčija, pravijo; sicer si on v tem ne ostaja enak, na pr. v neki opombi k pesmi „Brezen in kos" se vidi zaporedoma: brestio in bre-stijo." Dalje se nahaja v starjih spisih in tiskih: v čeri, včera, zda, zgodi, preči; v novejših pa: včerej, komaj, skorej, zmiraj, zdaj. In zopet: kaj in kej, li in le; dalje: jen, in, ino, no; zopet: um, uk, in vum, vuk; iše in j i še, nisi in ne si; tudi dansi in danes, lan in vlan, niva in njiva; folk in polk, Brancišek in Frančišek; leto in lejto; lej in glej, nabira in nabera, mej in med; jas, jaz in jez, koj in tkoj, zemla in zemlja, lubi in ljubezen, gosci in godci, pij ti in piti, pesem in pesen. Menim, da bi vseh tacih različnost ne bilo treba ob-derževati v novi izdaji, ampak eno, in sicer sedanjemu enako pisanje naj bi se rabilo povsod , razun kjer bi pes-niškav pravica imela ohraniti drugačno obliko. Še druge novejše ali prav za prav stare oblike se nahajajo v Vodnikovih spisih in v popravljeni pismenosti. Tako piše on v pismenosti večjidel: per, perlož-nost; pozneje in v popravah pa se kaže mnogokrat: pri, pri dirja, priprega. Tudi vez de se nektere krate, na pr. v „Lambergarjevi sulčbi", in drugod vidi pisana da: Da se vpodobi Kruha V ti dala, Beli slap. Ajdov je; Spenjenga zvirka Lepa zahvala, Puh in hlap. Bog da je. Vsi ti dokazi, menim, da so dobri doneski tudi k zgodovini slovenskega slovništva. Zdaj bi utegnilo še nastati vprašanje: Ktero berilo naj se jemlje ondi, kjer Vodnikov natis in spis, ali sta rji in novejši spis kažeta posebne različnosti? Odgovor, menim, sploh ni ravno težak; poz-neja, lastna Vodnikova poprava ali prenaredba, ki je sploh bližje boljšim pesniškim in slovniškim vodilom; ona ima pravico pred vsakim starjim natisom ali spisom. Pomniti pa se mora, da je nektera Vodnikova novejša poprava ter-dejša memo starje pisave; tukaj bi se utegnilo to izvoliti, kar je bolj gladko in umevno, bolj primerno slovnici in pesniški meri. Koliko da je Vodnik sam sebe popravljal, naj kažejo nekteri izgledi. Pesem „Zadovoljni Krajnec" se pervikrat (v „Krajnskih pisanicah" 1. 1781) začenja: Men sonce iz straže Krovatske gor pride, In na Korotanu za hribe zajide. Drugi pot (v „Pesmih za pokušnjo" 1. 1806) se bere : Od straže Hrovaške Gor sonce mi pride; V nograde Laške Po poldne zaide. V spisih novejših pa se kaže razun prejšniga tudi: Od straže Hrovaške Mi sonce izjide; V vinograde Laške Za goro zajide. Pesem „Na moje rojake" ali „Dramilo" se razločuje tako: 1. Kraj ne tvoja zemla je zdrava, Za pridne nje lega naj prava. 2. Krajnc tvoja dežela je zdrava, In pridnim nje lega naj prava. 3. Slovenc tvoja zemlja je zdrava, In pridnim nje lega naj prava. ----- 52 ----- Pesem „Veršac" kaže te podobe: 1. Na Veršacu doli sedi, Neznan svet se teb odpre. 2. Na Veršacu stoj in sedi, Neznan svet ee teb odpre. 3. Na Veršac mi stop in sedi. Neznan svet se teb odpre. 4. Na Veršac stopivši sedi, Neznan svet se teb odpre. Pozneje čase se mnogokrat kaže, daje Vodnik kakor Ravnikar rad rabil deležje preteklega časa s komcom ši; sicer ga omeni tudi v pismenosti (str. 78). Pri tacih različnostih bi bila izbira v časih nekolike dvomljiva. Pri ^zadovoljnem Krajncu" bi jez vzel zadnjo, pri „Dramilua drugo, in pri „ Veršacu4' tretjo podobo; ker te se kažejo nar bolj lične. Vendar: Vsak ima svojo misel; in gorje! blezo izdajavcu, že zdaj se mu v oči meče moj-ster-skaza." Kar jez vem o izdaji starjih pesnikov mnogih jezikov, še vem iz ust rajncega. Gosp. Matija Čopa, ki je bil o tej reči gotovo „mojsteru ; vem tudi nekoliko še iz poznejega branja. Greškega H o mer-a so iz raztresenih rapsodij sostavili v sedanji obliki pozneji slovničarji, mnogo spada na Aleksandrijske pretresovavce („Zoilu je zmed teh dobro znan) ; v tej misli se snidajo močno še današnji jezikoslovci ali filologi. Virgilija je po Avgustovem povelji kmalo po smerti izdal Vari, po verhu ga je popravil; verstic ni prenaredil, ne nepopolnih izversil; vendar nektera oblika je poprava poznejih rimskih slovničarjev ali gramatikarjev. Kar se tiče starjih italijanskih pesnikov, še dobro pomnim, da je pravil gosp. Cop od tegra, da so italijanski jezikoslovci pri pervih tiskanih izdajah rabili svojo popravljavno roko; veliko sicer niso mogli pridelovati; Dante na pr. je ravno pervi mogočni izobrazovavec sedanje italijanščine, vendar dobra kritična izdaja se še pogreša (VVetzer u. Welte Encvclopadie III. str. 40); T as s o pa je živel že v dneh izobraženega lepega jezika, in je ravno mojster italijanščine nar bolj sloveč. V taki primeri, menim, bi ne bilo pregrešno, se Vodnika dotakniti, če se naše male stvarice smejo primerjati velikim delom družili narodov („si parva licet componere magnis.") Pomniti se mora namreč, da se naš slovenski jezik še ni toliko spremenil od nekdaj ; vzemi kdo pesmi, ki jih že P r i m a ž Trubar imenuje L 1567 stare slovenske pesmi, in glej, koliko malo bo imel prenarejati, če je le pesniška mera prava. Vodnik je bil pa vendar drugačen mojster, mojster slovenskega jezika, in nove oblike njegove lastnije ne bodo prestvarile, če mu jih tudi kdo posili; oblike so oblike, kakor je novi pravopis le novi pravopis, Vodnik ostane pa Vodnik; drugač bi ne smeli še novega pravopisa rabiti. Jez pa v popravah pismenosti vendar še nahajam opombo z olovnikom pisano, ravno tako: „Ob recht: cena, capa, cunja?"