Za prakso 19 Jure Andolšek1, Matej Černe1, Jure Šterbucl2, Janez Hudovernik3, Primož Pori4, Dejan Uršič1 Povezanost spanja, stresa in delovne zavzetosti pri vrhunskih rokometaših 1 Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Kardeljeva ploščad 17, 1000 Ljubljana 2 Rokometni klub Krim Mercator, Vojkova cesta 100, 1000 Ljubljana 3 Pro Acta, d. o. o., Spodnje Laze 1a, 4247 Zgornje Gorje 4 Fakulteta za šport, Univerza v Ljubljani, Gortanova ulica 22, 1000 Ljubljana The Relationship Between Sleep Quality, Stress, and Work Engagement in Elite Handball Players Abstract Elite handball players are frequently exposed to high physical and psychological demands, which can affect their recovery, physi- cal performance, and work engagement. The aim of this study was to examine the relationships between sleep quality, stress, and engagement, based on the Job Demands–Resources (JD-R) model and the Effort–Recovery (ER) model. Over a 60-day period, we monitored 39 professional handball players (20 men, 19 women) using both objective (Oura ring) and subjective sleep assess- ments. The results showed that sleep onset latency was the only statistically significant mediator in the relationship between stress and engagement athletes who fell asleep more quickly maintained higher engagement despite elevated stress levels. Subjectively, athletes reported better sleep quality after matches, while objective measurements revealed lower sleep efficiency during those nights. These findings highlight the importance of high-quality sleep particularly shorter time to sleep onset as a protective factor for psychological readiness and sustained athletic performance. Keywords: work stress, sleep quality, work engagement, job demands-resources model, effort-recovery model. Izvleček Vrhunski rokometaši so izpostavljeni velikim telesnim in psihičnim obremenitvam, ki lahko vplivajo na njihovo re- generacijo, telesno zmogljivost in delovno zavzetost. Na- men raziskave je bil proučiti razmerje med kakovostjo spa- nja, stresom in delovno zavzetostjo, pri čemer smo izhajali iz modela zahtev in virov dela (JD-R) ter modela napora in okrevanja (ER). V 60-dnevni študiji smo 39 profesionalnih rokometašev (20 moških in 19 žensk) spremljali na podlagi objektivnih (pametni prstan Oura) in subjektivnih ocen spa- nja. Rezultati so pokazali, da je čas do uspavanja edini stati- stično značilen posrednik med stresom in delovno zavzeto- stjo. Športniki, ki zaspijo hitreje, kljub stresu ohranjajo večjo delovno zavzetost. Preizkušanci so poročali o višji kakovosti spanja po tekmah, medtem ko so objektivne meritve poka- zale nižjo kakovost spanja. Ugotovitve raziskave poudarjajo pomen kakovostnega spanja, zlasti trajanja časa do prehoda v spanje, ki se je izkazal kot ključni dejavnik za ohranjanje psihološke pripravljenosti in športne uspešnosti. Ključne besede: delovni stres, kakovost spanja, delovna zavze- tost, model zahtev in virov dela, model napora in okrevanja. 20 „UVOD Spanje je temeljna fiziološka potreba človeka ter eden ključnih dejavnikov za ohranjanje telesnega in duševnega zdravja. V zadnjih dveh desetletjih se je razumevanje pomena spanja občutno poglobilo, zlasti z vidika obnove po te- lesnih obremenitvah, kognitivne zmo- gljivosti, učinkovitega učenja in uravna- vanja imunskega sistema (Besedovsky, Lange idr., 2012; Watson, 2017). V vrhun- skem športu je kakovosten spanec eden temeljnih stebrov optimalne priprave športnikov, saj neposredno vpliva na telesno zmogljivost in odpornost proti stresu ter pomembno zmanjša tveganje za nastanek akutnih in preobremenitve- nih poškodb (Walsh, 2005; Vitale, Owens, Hopkins in Malhotra, 2019). Vrhunski športniki so v trenažno-tekmo- valnih okoliščinah pogosto izpostavljeni velikim telesnim in psihičnim obremeni- tvam, ki izhajajo iz intenzivnih treningov, pogostih tekem in potovanj ter velikega pričakovanja športne javnosti. Takšne obremenitve lahko povzročijo motnje spanja, to pa lahko negativno vpliva na športnikovo regeneracijo, kognitivne funkcije, sprejemanje odločitev in de- lovno zavzetost na treningih (Åkerstedt, 2006; Fullagar idr., 2016). Kakovostni spa- nec je ključen za uravnavanje hormon- skega ravnovesja, obnovo različnih tkiv, stabilnost živčnega sistema in psihično okrevanje (Stutz, Eiholzer in Spengler, 2019). Raziskave kažejo, da veliko športnikov ne dosega priporočene količine spanja in da se njihove subjektivne ocene pogosto ne ujemajo z objektivno izmerjenimi ka- zalniki, kot sta trajanje spanja in čas, po- treben za uspavanje (Barnes, Ghumman in Scott, 2013; Gwyther idr., 2022). Subjek- tivna ocena spanja je lahko še posebej nezanesljiva v obdobju pomembnega tekmovanja, ko psihološki dejavniki, kot sta predtekmovalna anksioznost in čez- merna motivacija, vplivajo na športniko- vo dojemanje lastne utrujenosti in raven obnove (Ehrlenspiel, Erlacher in Ziegler, 2018; Sim idr., 2023). Napačna samoo- cena kakovosti spanca lahko športnika zavede pri presoji o tem, ali je dovolj re- generiran, kar lahko poslabša odločanje glede načrtovanja prihajajočih trenažno- -tekmovalnih obremenitev (Gwyther idr., 2022; Lalor idr., 2018). Rokomet spada med telesno in psihično najzahtevnejše ekipne športe. Med igro se v različno kratkih obdobjih nenehno izmenjujejo visoko in nizko intenzivne obremenitve, ki vključujejo nenadne spremembe gibanja v napadu in obram- bi, sprinte med prečkanjem igrišča ter številne neposredne telesne stike z na- sprotnikom (Póvoas idr., 2012; Karcher in Buchheit, 2014). Zaradi teh značilnosti je rokometna igra izrazito obremenjujoča tako z vidika akutnih kot tudi kroničnih fizioloških stresorjev, ki se ponavljajo iz dneva v dan, ob tem pa so igralci izpo- stavljeni tudi velikim psihičnim pritiskom, ki izhajajo iz velikega pričakovanja okoli- ce (strokovnega tima, javnosti) po ne- nehnih vrhunskih dosežkih na tekmah in omejenega časa za regeneracijo (Lidor in Ziv, 2018; Bjørndal idr., 2021). Utrujenost in stres se pri vrhunskih ro- kometaših postopno kopičita skozi dol- go in zahtevno sezono, ki pogosto traja devet mesecev ter vključuje več kot 50 tekem na različnih klubskih in/ali repre- zentančnih tekmovanjih. Takšen ritem zahteva stalno prilagajanje urnikom tre- ningov, potovanjem in trenažno-tekmo- valnim obremenitvam v različnih okoljih (Ezquerra Condeminas idr., 2024; Ferrari idr., 2019). Treningi potekajo dvakrat na dan, tekme pa so največkrat v poznih večernih urah, zato je čas za obnovo pogosto omejen. Po večernih tekmah so športniki pogosto izpostavljeni mo- tnjam spanja, kot so podaljšanje časa do uspavanja, večja razdrobljenost spanja, nižja kakovost faze REM in motnje spal- nega ritma (Fullagar idr., 2016; Sargent idr., 2022). Povečano tveganje za preobremenitve- ne poškodbe in izgorelost dodatno kaže potrebo po učinkovitem sistemu spre- mljanja telesnega in psihičnega stanja športnikov (Raya-González et idr., 2020). Redno spremljanje količine in kakovosti spanja je v procesu priprave športnikov še vedno pogosto zapostavljeno, kar priznavajo tako trenerji kot tudi športni- ki (Gwyther idr., 2022). V raziskavah, ki so uporabile objektivne metode merjenja, denimo prstan Oura (Altini in Kinnunen, 2021), so zaznali, da kakovost spanja ni nujno na najnižji ravni po najzahtevnej- ših telesnih obremenitvah, temveč lah- ko upade prav v obdobjih zmanjšane aktivnosti in nerednega trenažno-tek- movalnega ritma, denimo ob prostih dnevih (Verdev, 2024). Poleg tega je v isti raziskavi avtorica poudarila, da so ro- kometaši pogosto ujeti v vzorec kronič- nega pomanjkanja spanja, kar poslabša učinke trenažnega procesa in ima lahko negativne dolgoročne vplive na zdravje športnikov. Čeprav je v razpoložljivi literaturi na voljo razmeroma veliko raziskav, ki obravna- vajo spanje pri vrhunskih športnikih, še vedno primanjkuje izsledkov o tem, kako se količina in kakovost spanja spreminja- ta glede na različne faze trenažno-tek- movalnega ritma ter ali lahko športniki zanesljivo ocenjujejo svojo raven obno- ve le na podlagi subjektivne zaznave. V tem okviru pridobivata pomen model zahtev in virov dela (JD-R) ter model napora in okrevanja (ER), ki osvetljujeta vpliv obremenitev, stresa in regeneracije na delovanje posameznika. Prvi poudar- ja, da lahko velike zahteve brez ustreznih virov vodijo v izgorelost, medtem ko drugi opozarja na pomen ustreznega okrevanja, zlasti spanja, pri preprečeva- nju utrujenosti in ohranjanju zavzetosti (Bakker in Demerouti, 2007; Meijman in Mulder, 2013). Namen prispevka je proučiti povezanost med kakovostjo in trajanjem spanja ter časom do uspavanja s stresom in de- lovno zavzetostjo pri vrhunskih rokome- taših. Poseben poudarek namenjamo primerjavi med tem, kako športniki sami ocenjujejo svoj spanec, in tem, kar po- kažejo objektivne meritve. Zanima nas, kako se ti dve oceni povezujeta z njihovo vsakodnevno občuteno pripravljenostjo za treninge in tekme ter z dejanskimi obremenitvami, ki jih doživljajo. Menimo, da bodo naše ugotovitve prispevale k ra- zvoju učinkovitih strategij za regeneraci- jo rokometašev, pa tudi optimalnejšemu načrtovanju trenažno-tekmovalnih obre- menitev v rokometu. „METODE Preizkušanci V raziskavi je sodelovalo 39 vrhunskih rokometašev, članov dveh najboljših slo- venskih rokometnih klubov, in sicer 20 igralcev iz Rokometnega kluba Celje Pi- vovarna Laško in 19 igralk iz Rokometne- ga kluba Krim Mercator. Vsi sodelujoči so Za prakso 21 bili v času meritev udeleženci rokometne lige prvakov, ki jo organizira Evropska ro- kometna zveza (EHF), in so imeli večletne izkušnje na najvišji ravni. Zbiranje podat- kov je potekalo v okviru rednega trena- žno-tekmovalnega procesa: pri moški ekipi je potekalo 30 dni v aprilu 2023, pri ženski ekipi pa 60 dni v novembru in de- cembru 2022. Pred začetkom raziskave so bili vsi udeleženci pisno obveščeni o namenu in poteku študije ter so podpi- sali soglasje za sodelovanje. Pripomočki Za spremljanje spanja smo uporabili prstane Oura (Oura, 2024), ki omogoča- jo objektivno merjenje trajanja spanja, latenco spanja, globokega spanja, REM- -spanja in splošne kakovosti spanja. Gre za validirani pripomoček, ki zagotavlja natančne podatke o spalnih vzorcih športnikov. Poleg objektivnih meritev smo izvajali dnevne ankete, pri katerih so igralci zjutraj in zvečer poročali o svojem stresu, zavzetosti pri treningu in tekmah ter o subjektivni kakovosti spanja. Anke- tni vprašalniki so vključevali tudi kontrol- ne spremenljivke, kot so pomen športa, odpornost proti frustracijam in vztraj- nost. Podatki so se zbirali prek aplikacij Expiwell in XPS Network, ki omogočata zanesljivo spremljanje psihičnih in fizio- loških stanj v realnem času. Postopek Zbiranje podatkov se je začelo z anke- tnim vprašalnikom, pri katerem so igralci poročali o svojih splošnih spalnih nava- dah, ravni stresa in motivaciji za treninge. Sledilo je dnevno spremljanje v obdobju raziskave, pri čemer so igralci vsako jutro in večer izpolnjevali kratke ankete (Bolger in Laurenceau, 2013), podatki o spanju pa so se samodejno zajemali prek pr- stanov Oura. V zadnji fazi raziskave smo analizirali povezanost med kakovostjo spanja, stresom in zavzetostjo z upo- rabo večnivojskih mediacijskih analiz v programu MLmed. Ta pristop omogoča proučevanje posrednih učinkov v po- datkih, zbranih na dnevni ravni, in sicer na ravni posameznikov (nivo 1) ter med posamezniki (nivo 2), kar zagotavlja na- tančno upoštevanje dnevnih nihanj in individualnih razlik. „ REZULTATI V Tabeli 1 so predstavljeni opisni statistič- ni podatki za vse ključne spremenljivke, vključene v raziskavo, vključno s povpre- čji (M), standardnimi odkloni (SD), mini- malnimi in maksimalnimi vrednostmi ter korelacijami med spremenljivkami. Testiranje hipotez Rezultati večnivojskih analiz so pokazali, da globok spanec in trajanje spanja nista imela statistično značilnega posrednega učinka na razmerje med stresom in de- lovno zavzetostjo (p = .3219 in p = .2287). Po drugi strani pa je bila latenca spanja edini statistično značilen mediator (p = .0491, ɣ = .3567) na medosebni ravni. To pomeni, da so športniki, ki so hitreje Tabela 1: Opisna statistika in korelacije 22 zaspali, kljub višji ravni stresa poročali o večji zavzetosti naslednji dan. V Tabeli 2 so prikazani podrobnejši rezultati analize, vključno z vrednostmi posrednih učin- kov in pripadajočimi intervali zaupanja, kar omogoča boljši vpogled v variabil- nost učinkov med športniki. „ RAZPRAVA Naša študija potrjuje, da je kakovost spanja pomemben dejavnik pri obvla- dovanju stresa in ohranjanju zavzetosti v profesionalnem rokometu. Med vsemi proučevanimi kazalniki se je za edini sta- tistično značilni posrednik med stresom in zavzetostjo izkazala latenca spanja. Športniki, ki so hitreje zaspali, so nasle- dnji dan poročali o večji zavzetosti, kar pomeni, da sposobnost hitrega prehoda v spanec pomembno vpliva na psiholo- ško obnovo in pripravljenost za napore v naslednjem dnevu. Ti rezultati potrju- jejo pomen spanja kot ključnega obno- vitvenega mehanizma, ki profesionalnim športnikom omogoča prilagajanje vsako- dnevnim naporom in psihičnim obreme- nitvam (Åkerstedt, 2006; Venter, 2012). Če športniku kljub visoki ravni stresa uspe hitro zaspati, lahko ohrani motivacijo, zbranost in več energije za naslednji dan. V okviru modela zahtev in virov dela (JD- R) lahko spanec razumemo kot osebni vir, ki blaži negativne učinke delovnega stresa. Po drugi strani pa model napora in okrevanja (ER) poudarja, da ustrezna regeneracija – predvsem kakovosten spanec – omogoča učinkovitejše obvla- dovanje stresnih situacij ter prepreču- je dolgotrajno utrujenost in izgorelost (Bakker in Demerouti, 2007; Meijman in Mulder, 2013). Naši podatki podpirajo obe teoretski izhodišči in opozarjajo na pomen enostavne, a pogosto spregleda- ne rutine – zaspati hitro in kakovostno. Pomembna praktična implikacija naše študije je, da globok spanec in trajanje spanja nista nujno odločilna, če športnik dolgo časa ne more zaspati. Pri načrto- vanju regeneracije in dnevne rutine je torej smiselno usmeriti pozornost prav v ta prvi del noči – kako hitro športnik zaspi. To pomeni, da bi morali trenerji in športni strokovnjaki pri upravljanju obremenitev več pozornosti nameniti večernemu okolju športnika. V praksi to pomeni: izogibanje pozni uporabi zaslo- nov, večerna rutina brez stresa, zmanj- šanje svetlobne izpostavljenosti, lahek večerni obrok, morda tudi psihična pri- prava ali sprostitvene tehnike pred spa- njem. Sodobne tehnologije, kot je prstan Oura (Oura, 2024), omogočajo objektiv- no spremljanje spalnih vzorcev, kar je po- sebej koristno, saj naše ugotovitve znova potrjujejo, da se športnikova subjektivna ocena spanja pogosto ne ujema z de- janskim stanjem. Po tekmah so športniki poročali o dobrem spancu, meritve pa so pokazale nižjo kakovost. Zato je pri- poročljivo, da ekipe spremljajo spanec s kombinacijo subjektivnih in objektivnih meritev ter odločitev ne sprejemajo le na podlagi občutkov. Naše ugotovitve imajo širši pomen tudi za druga zelo stresna okolja, npr. vojaško usposabljanje, zdravstvo ali vodstvene položaje v gospodarstvu. V vseh teh kontekstih velja, da hitro uspavanje in ka- kovosten spanec pomembno vplivata na ohranjanje zavzetosti, osredotočenosti in učinkovitosti. S tem raziskava prispeva k boljšemu razumevanju, da je lahko spa- nje strateški dejavnik v športni pripravi. Tabela 2: Rezultati longitudinalnih analiz z uporabo programa MLmed Za prakso 23 Predlagamo, da se spremljanje spanja vključi kot redna praksa v strokovnem delu trenažnih ekip – ne kot dodatna obremenitev, temveč kot orodje za pri- lagajanje obremenitev, preventivo pred izgorelostjo in za podporo psihofizični pripravi športnikov. „ ZAKLJUČEK Naša raziskava potrjuje, da je spanje ključni dejavnik pri obvladovanju stre- sa in ohranjanju zavzetosti v profesio- nalnem rokometu. Medtem ko globok spanec in trajanje spanja nista imela pomembne mediacijske vloge, je laten- ca spanja izstopala kot edini statistično značilen posrednik. Športniki, ki hitreje zaspijo, lažje obvladujejo stres in ohra- njajo višjo raven zavzetosti, kar poudarja pomen spalnih vzorcev za psihološko in fizično regeneracijo. Kljub pomembnim ugotovitvam ima študija nekaj omejitev. Podatki so bili zbrani v dveh klubih, kar omejuje mo- žnosti posplošitve na širšo populacijo športnikov. Prav tako raziskava temelji na naravni opazovalni zasnovi, zato ni mo- goče določiti vzročno-posledičnih odno- sov. Nadaljnje raziskave bi morale prouči- ti eksperimentalne pristope k izboljšanju spalnih navad, vključno s prilagoditvijo urnikov treningov in uporabo strategij za zmanjšanje latence spanja. S tem bi lahko ekipe še učinkoviteje upravljale regene- racijo športnikov ter dolgoročno izboljša- le njihovo pripravljenost in uspešnost na tekmovanjih. „ LITERATURA 1. Altini, M., in Kinnunen, H. (2021). The promise of sleep: A multi-sensor approach for accura- te sleep stage detection using the Oura ring. Sensors, 21(13), 4302. https://doi.org/10.3390/ s21134302 2. Åkerstedt, T. (2006). Psychosocial stress and impaired sleep. Scandinavian Journal of Work, Environment & Health, 32(6), 493–501. https://doi.org/10.5271/sjweh.1054 3. Bakker, A. B., in Demerouti, E. (2007). The job demands‐resources model: State of the art. Journal of Managerial Psychology, 22(3), 309–328. https://doi. org/10.1108/02683940710733115 4. Barnes, C. M., Ghumman, S., in Scott, B. A. (2013). Sleep and organizational citizenship: The mediating role of job satisfaction. Jour- nal of Occupational Health Psychology, 18(1), 16–26. https://doi.org/10.1037/a0030349 5. Besedovsky, L., Lange, T., in Born, J. (2012). Sleep and immune function. Pflügers Archiv - European Journal of Physiology, 463(1), 121– 137. https://doi.org/10.1007/s00424-011-1044-0 6. Bjørndal, C. T., Bache-Mathiesen, L. K., Gjesdal, S., Moseid, C. H., Myklebust, G., in Luteberget, L. S. (2021). An examination of training load, match activities, and health problems in Norwegian youth elite handball players over one competitive season. Frontiers in Sports and Active Living, 3, Article 635103. https:// doi.org/10.3389/fspor.2021.635103 7. Charest, J., in Grandner, M. A. (2020). Sleep and athletic performance: Impacts on physical performance, mental performance, injury risk and recovery, and mental health. Sleep Medicine Clinics, 15(1), 41–57. https:// doi.org/10.1016/j.jsmc.2019.11.003 8. Ehrlenspiel, F., Erlacher, D., in Ziegler, M. (2018). Changes in subjective sleep quality before a competition and their relation to competitive anxiety. Behavioral Sleep Medi- cine, 16(6), 553–568. https://doi.org/10.1080/15 402002.2016.1253012 9. Ezquerra Condeminas, P., Mallol, M., Font, R., Tremps, V., Gutiérrez, J. A., Rodas, G., et al. (2024). Unraveling athletic performance: Tran- scriptomics and external load monitoring in handball competition. PLOS ONE, 19(3), https://doi.org/10.1371/journal.pone.0299556 10. Eler, N., Bilge, M., in Eler, S. (2023). Season game analysis of elite male team. PONTE International Scientific Researchs Journal, 79(11). https://doi.org/10.21506/j.ponte.2023.11.3 11. Ferrari, W. R., Sarmento, H., in Vaz, V. (2019). Match analysis in handball: A systematic review. Montenegrin Journal of Sports Sci- ence and Medicine, 8(2), 63–76. https://doi. org/10.26773/mjssm.190909 12. Font, R., Karcher, C., Reche, X., Carmona, G., Tremps, V., in Irurtia, A. (2021). Monitoring external load in elite male handball players depending on playing positions. Biology of Sport, 38(3), 475–481. https://doi.org/10.5114/ biolsport.2021.101123 13. Fox, J. L., Scanlan, A. T., Stanton, R., in Sar- gent, C. (2022). The effect of game-related contextual factors on sleep in basketball players. Journal of Strength and Conditio- ning Research, 36(10), 2942–2945. https://doi. org/10.1519/JSC.0000000000003943 14. Fullagar, H. H. K., Skorski, S., Duffield, R., Juli- an, R., Bartlett, J., in Meyer, T. (2016). Impaired sleep and recovery after night matches in elite football players. Journal of Sports Sci- ences, 34(14), 1333–1339. https://doi.org/10.10 80/02640414.2015.1135249 15. Gwyther, K., Rice, S., Purcell, R., Pilkington, V., Santesteban-Echarri, O., Bailey, A., in Walton, C. C. (2022). Sleep interventions for performance, mood and sleep outcomes in athletes: A systematic review and meta- -analysis. Psychology of Sport and Exercise, 58, 102094. https://doi.org/10.1016/j.psych- sport.2021.102094 16. Lalor, B. J., Halson, S. L., Tran, J., Kemp, J. G., in Cormack, S. J. (2018). No sleep, no gain: Training characteristics and sleep behaviour of elite Australian footballers during pre- -season. Journal of Sports Sciences, 36(20), 2282–2289. https://doi.org/10.1080/02640414. 2018.1443742 17. Laver, L., Landreau, P., Seil, R., in Popovic, N. (Eds.). (2018). Handbook of Sports Medicine and Science: Handball. Wiley-Blackwell. 18. Mah, C. D., Mah, K. E., Kezirian, E. J., in De- ment, W. C. (2011). The effects of sleep exten- sion on the athletic performance of collegi- ate basketball players. Sleep, 34(7), 943–950. https://doi.org/10.1093/sleep/34.7.943 19. Meijman, T. F., in Mulder, G. (2013). Psycholo- gical aspects of workload. In A. P. Colquitt & J. R. Hollenbeck (Eds.), A handbook of work and organizational psychology (pp. 5–33). Psychology Press. 20. Oura. (2024). Oura Ring – Official Website. Pridobljeno s https://ouraring.com/ 21. Sargent, C., Lastella, M., Halson, S. L., in Ro- ach, G. D. (2022). Sleep or swim? Early-mor- ning training severely restricts the amount of sleep obtained by elite swimmers. European Journal of Sport Science, 22(2), 266–273. https://doi.org/10.1080/17461391.2021.1887362 22. Sim, M., Hoare, B., Deakin, G. B., & Byrne, N. M. (2023). Sleep and competition: A systema- tic review of athlete sleep during and after competition. European Journal of Sport Sci- ence, 23(2), 168–181. https://doi.org/10.1080/17 461391.2022.2031815 23. Stutz, J., Eiholzer, R., in Spengler, C. M. (2019). Effects of evening exercise on sleep in he- althy participants: A systematic review and meta-analysis. Sports Medicine, 49(2), 269– 287. https://doi.org/10.1007/s40279-018-0998-x 24. Verdev, H. (2024). Spanje v trenažno-tek- movalnem procesu vrhunskih rokometašev (Magistrsko delo). Univerza v Ljubljani, Fakul- teta za šport. 25. Vitale, J. A., La Torre, A., Banfi, G., in Bonato, M. (2019). Sleep quality and high-intensity in- terval training at two different times of day: A crossover study in endurance-trained at- hletes. Chronobiology International, 36(12), 1684–1691. https://doi.org/10.1080/07420528.2 019.1653832 26. Walsh, J. K. (2005). Sleep medicine, public policy, and public health. In M. H. Kryger, T. Roth & W. C. Dement (Eds.), Principles and Practice of Sleep Medicine (4th ed., pp. 648– 656). Elsevier Saunders. 27. Watson, A. M. (2017). Sleep and athletic performance. Current Sports Medicine Re- ports, 16(6), 413–418. https://doi.org/10.1249/ JSR.0000000000000418 asist. Jure Andolšek, mag. posl. ved Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Kardeljeva ploščad 17, 1000 Ljubljana, Slovenija jure.andolsek@ef.uni-lj.si