131 Novičar iz avstrijanskih krajev. Iz Savinske doline na Staj. 20. aprila. Fr. Z. — Naj v kratkem povem, kako se nam je kaj zima letos obnesla. Sterneno žito, hvala Bogu, kar gaje bilo v jeseni le nekoliko prej sejauega, stoji prav lepo; kar ga je bilo pa pozne setve, posebno reži, je pa zlo poginilo, tako, da ga morejo podoravati, in drugo sejati; laska detelja nam je tudi tako pognjila, da bomo težko v našem kraji seme dobili za drugo leto; terta, posebno v nizkih goricah, je tudi nekoliko škodo terpela, pa vendar manj od lani; sena in navadne domače detelje, kakor kaže, bomo letos obilo pridelali, ker je vreme dosihmal zelo ugodno. v Iz Dervanja na Staj. 18. aprila. Tam, gde se proti večeru orjaške koroške planine čez Radi in Remšnik v Šobr in Kozjak ponižavajo, se od začetka zmešano dvigujejo večidel pogojzdeni bregovi, potem pa se prijazni humci in griči večkrat lepo zversteni pod imenom ??slovenskih goric" razprostiraje med Muro in Dravo čez Ljutomer v Med-jumorje zgubljajo. V sredini totih blagoslovjeuih ^slovenskih goric4', ktere zavolj rodovitnih vinogradov in sadovnikov, lepih njiv in ledin slovijo, se nahaja tesneje med Pesnico in Ščavuico, blizo tisočletne cerkve sv. Benedikta, mala Dervanjska dolinica, vkteri, drage „Noviceu biva Vaš prijatel, kteri čedalje bolj se peresa odvaja, ker se njegovo delo nič kaj s^pisarno mizo ne ujema; le ob perložnosti kake verste načerka, kakor sledeče brez pripravljanja. Koristnega za ljube Slovence, prijetnega in novega ravno nič posebnega ne vem; naj bojo zadovoljni, kar jim zapišem. — Imamo zdaj skoraj vseh kmetijskih opravil na kupe, ker nas je dolga zima v eno mer terdo deržala; al zdaj nam pripuša lepo vreme se dela od kraja lotiti. Veter je zemljo osušil; žita se vendar lepo kažejo; le nektera od-sončna setev je redka ali njiva čisto prazna, da se mora z jarino posejati. Terta je v nižinah sicer eumalo pozebla; al zdaj že hitro žene in lepe kaveurke spuša, tako, da bo marsikter vinogradnik kup zateknil, čeravno je vincarjom in dninarom plača malokdaj tako visoko narasla: na 12 do 20 kraje, in še dovelj vina s kruhom. Vinska cena je še zmiraj lepa, al tudi stroški in trudi se zdaj lahko porajtajo. — Debeli sneg je mnogo dreves, posebno češpelj razcepil; še hujo nepozabljivo škodo je pa naredil letos zajic, da še tolike škode nihče ne pomne: v vinogradih je terto oškodoval; še več, tisoč in tisoč, je pa žlahnih dreves, celo bedro debelih, ostrugal. Tožba na tožbo gre nad lovce, — al škode ni mogoče poverniti. Koliko še bo lov prepirov naredil, preden bo vredjen ! Divjačine ni veliko in za en del bi jo mogli lepo špogati, da bi marsikteri kos mesa in dober kup klobuke dobivali; za drugi del naj bi jo celo iztrebili, da nebi toliko pohajačev in nepotrebnih trudov bilo in bi se tako neprecenljiva škoda ne zgodila. Letos je veliko pomanjkanje za žlahne ceplenike; še divjakov ni nikjer viditi. Žalostno je, da se naši ljudi tako malo za s a d j o rej o trudijo, ker jim vendar velik dobiček donaša. V našem blagem kraji je vsaki kot priležen za sadno drevo. Dve leti že nismo imeli sadja v naši okolici; letos se veselimo lepo cvetečih drevesic. Ako Bog da, Vam obljubim, koliko bo le mogoče, sadnih pešk poslati. Drugod ne daleč od nas so prodavali jabelka pozimi čudovito drago, kakor vino po 4 in 5 fl. vedro. (Kon. si.) Iz Ljubljane. Njih c. k. apost. Veličanstvo so 13. dan t. m. predstojnici ljubljanskih nun, gospe materi Alojzii Petričevi v priznanje njeuih zaslug za šolstvo zlati 132 križ s krono za zasluge podeliti blagovolili. Vsak kdor koli lepo vredjene in dobre ljubljanske nunske šole pozna, bo marljivi gospe predstojnici iz serca privošil zasluženo poslavljenje. — Stolni prost gosp. dr. Ladinig so za pljučno boleznijo zelo nevarno zboleli. — Znani ljubljanski malar gosp. Kurz, vitez Goldensteinski je v spomin slovesne osvečave 18. in 19. nov. 1. 1. izmalal 4 podobe, ktere oči-tujejo štiri izmed takrat najlepše razsvetljenih krajev ljubljanskega mesta; gosp. Krah je posnel te podobe v s ve t lopi sih, ki se dobivajo v bukvarnici Giontinovi, ena podoba po 1 11.