AKCIJA: DO POLNEGA VOZIČKA MOŠNJIČKA Stran 10 Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn TRGOVINA IN " 5 mmrni CENA 39.880,00517 v -» W ir' Foto: ALEKS ŠTERN SCRVIS ''"SIEMENS L1300 XX Intel® Celeron® M360 (Dothan 1.4 Ghz) 15,4” TFT WXGA, 1280 x 800 _ DWR/+RW(doublelayer) E" 2x256 MB SDRAM / 40GBHD / vgrajena 2 zvočnika, subwoofer Grafika Intel 85ZGM UMA do 64MB Microsoft® Windows® XP HOME angleški, TEHARSKA 24, 3000 C€U€ TEL: 03/425-6100, FAX: 03/425-6124 ujuiuj.birobit.si, €-mail:komerciala@birobit.si LITEON VVD+/-VVOSLOJNI 8.5 GB 16 X Kimstflu 256MB DATATRAm II PLUS USB 2.0 CENA: 13.990,00 SIT CENA: 8.280,00 SCT HP 9020 N Intel® Celeron® M 350 1.3 GHz 15" TFT XGA (1024 x 678) 256 DDR MB SDRAM / »40GBHD *on M ^kombiniran DVD in CD-RW pogon zvok in grafika Intel® extreme graphic CENA: 189.900,00 SIT MATKOVIČA ZAMENJAL POCRNJIČ (NE)VARNOSTNA PARKIRIŠČIH ^ 27 - LETO 60 - CELJE, 19.4.2005 - CENA 130 SIT OSREDNJA GRAFflf IN ODPRTI PISMI V ZD CELJE STRAN 3 OBOROŽENI ROPAR NA LOPATI STRAN 12 STRAN 12 STRAN 8 SMRTNO NEVARNI UGRIZI STRAN 6 VROČE MED AVTOPREVOZNIKI STRAN 2 GODKI Ulili; Omejitev v štirih šolah Na Celjskem se je preveč otrok vpisalo v gimnazijske in programe zdravstvene šole Do 30. marca, ko je bil zaključen rok za prenos prijav, se je na srednje šole v Sloveniji prijavilo 22.914 kandidatov, so sporočili z ministrstva za šolstvo in šport. Letos bo vpis omejen na 35 javnih in treh zasebnih šolah. Največ omejitev je v gimnazijskih programih. Na celjskem območju so omejitve vpisa v štirih srednjih šolah - Šolskem centru Celje in Velenje, obakrat v programu gimnazije, srednji zdravstveni šoli in I. Gimnaziji Celje. Ta je bila sploh slovenski rekorder po presežku vpisanih. Po prenosu prijav se je podoba sicer izboljšala, a še vedno je ostalo v splošnih oddelkih 69, v klasičnih sedem in v športnih programih devet vpisanih otrok preveč. »Po eni strani sem vesel, da se toliko mladih zanima za našo šolo, po drugi plati mi je hudo, ker vseh teh mladih, ki so glede na učni uspeh uspešni, ne bomo mogli sprejeti,« položaj komentira ravnatelj Jože Zupančič. Minister dr. Milan Zver je med obiskom v Celju sicer dejal, da ne bi nasprotoval uvedbi še enega oddelka v gimnaziji, a Zupančič, pravi, da ga v šoli, ki že poka po šivih, nimajo kam dati. »V skoraj dvestoletni zgodovini še nikoli nismo bili tako polni, pa smo delali v dveh turnusih. Imamo 1.075 otrok v 35 oddelkih, vse v dopoldanskem času. Otrokom je zdaj najbolj pošteno povedati, da se morajo boriti za vsako oceno, usodna utegne biti že kakšna 3 namesto 4 ali 5. Sistem točkovanja je krut, a veliko je odvisno še od eksternega preizkusa znanja, ker ta pokaže še druge kvalitete ali pomanjkljivosti. Čeprav je vpis omejen na 215 mest v treh programih, imajo realno še vsi možnosti, čeprav ima že zdaj večina vpisanih odličen učni uspeh,« je dejal Zupančič. V Šolskem centru Celje je vpis omejen na 150 mest v programu gimnazije. Marija Gubenšek Vezočnik, ravnateljica Splošne in strokovne gimnazije Lava v Šolskem centru Celje, pravi, da so prvotno nameravali vpisati le 120 otrok. »Prijavilo se je 161 osnovnošolcev, po prenosnem roku je devet otrok prijave odneslo, deset pa prineslo. Šola je zaprosila za povečanje vpisa na 150 mest, kar je ministrstvo sprejelo, torej je zdaj 12 vpisanih preveč.« Še večja je stiska v Srednji zdravstveni šoli Celje. Svetovalna delavka Edita Čebela je povedala, da se je v šolo v vse tri programe prijavilo več otrok, kot je razpisanih mest, kljub temu, da so v programu tehnik zdravstvene nege in bolničar - negovalec povečali vpis za po en oddelek. Omejitev je kljub temu v vseh treh programih. V programu tehnik zdravstvene nege je 21 preveč vpisanih, v programu bolničar 11 in v programu kozmetični tehnik osem preveč vpisanih otrok. V Šolskem centru Velenje je vpis omejen v splošni in strokovni gimnaziji, v programu športnega oddelka. Ravnatelj Rajmond Valcl pravi: »Lani smo skušali vpisati športni oddelek, a bilo je le 13 prijavljenih, kat j bilo premalo za oddelek, tos se je prijavilo 26 kan ^ datov, po prenosu prijav J ostalo vpisanih 25 otrok, me pa je 22.« . v Učenci, ki bodo izbrani ^ prvem krogu, bodo 23. Ju3 ja tudi vpisani. Ostali bo^ isti, za lobodo lahko kandidiran-Učenci se bodo odločali o P ^ v katere bi se želeli vpisa^ ter svoje namere od 23. 27. junija oddali v srednji so > v kateri so prijavljeni. Razprava je bila vroča že pred uradnim začetkom Med avtoprevozniki vroče Predstavniki vodstev obrtne in gospodarske zbornice ter predstavniki koordinacije združenih avtoprevoznikov so včeraj v Celju organizirali sestanek upravnega odbora Sekcije za promet pri Obrtni zbornici Slovenije. Obravnavali so aktualno problematiko na področju prevozništva, govorili o dosedanjem delu zbornic in nadaljnjem sodelovanju pri reševanju problematike cestnih prevoznikov. Emil Milan Pintar, direktor interesnega združenja Transport, je dejal, da je na področju avto-prevozništva sovražna zakonodaja, saj je sistem vedno bolj zbirokratiziran in kot primer navedel ceno bilanc prevoznih kopij, ki iz leta v leto rastejo in so v tem letu narasle na 16 tisoč tolarjev v primerjavi s tujino, kjer so te zastonj. Obregnil se je tudi ob obvezne letne zdravniške preglede prevoznikov, ki stanejo 15 tisoč tolarjev, kar je po njegovem odločno preveč in se brez razloga izvajajo vsako leto. »Smo za red in pretočne kazni, vendar te ustvarjajo nered,« pravi in dodaja, da bo letos leto generalne prenove zakonodaje ali pa leto, ko bodo nadaljevali s protesti. Andrej Klobasa, predsednik sekcije za promet pri Obrtni zbornici Slovenije, se z izjavami Pintarja ni povsem strinjal, saj je OZS svojim članom prevoznikom pomagala pri reševanju težav oziroma pri izboljšanju pogojev dela, na primer pri znižanju povračil za uporabo cest, pri brezcarinskem uvozu ekoloških vozil, pri zmanjševanju omejitev prometa, subvencioniranju linijskega prometa, zavzemala seje za zmanjšanje postopkov in stroškov pri izrednih prevozih in številnih drugih zadevah in med drugim opozarjala na nesprejemljivo visoke kazni za cestne prevoznike, kar potrjujejo sedanji zapleti in protesti cestnih prevoznikov. MATEJA JAZBEC Foto: ALEKS ŠTERN O evropski ustavi Urad Vlade RS za informiranje in Mestna občina Celje pripravljata v četrtek ob 19.30 v spodnji stranski dvorani Narodnega doma v Celju javno razpravo o evropski ustavi. Dokument, ki so ga članice EU podpisale oktobra lani v Rimu, je zdaj v postopku ratifikacije v vseh 25 državah. V štirih državah, tudi v Sloveniji, so ga že ratificirali parlamenti, v desetih državah so se odločili za potrditev na referendumih, ustava pa naj bi začela veljati konec prihodnjega leta. V četrtek bodo med javno razpravo v Celju govorili o pomenu evropske ustave za unijo in za Slovenijo, pojasnili temeljne spremembe, ki jih prinaša, ter kaj pomeni njena uveljavitev za prihodnje delo in življenje zaposlenih v Sloveniji. Tribune se bosta med drugimi udeležila tudi vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Erwan Fouere in Katja Rejec Longar, vodja sektorja za pravo EU pri vladni službi za evropske zadeve. Slatinčan gladovno Nekoč uspešen podjetnik Anton Zanjko iz Rogaške Slatine je svojo grožnjo uresničil. Tako je včeraj zjutraj začel gladovno stavkati pred poslopjem državnega zbora. S stavko želi doseči revizijo stečajnega postopka svojega podjetja Anza, d. o. o. ter ugotoviti vzroke zanj. Pred državnim zborom ga je dopoldne obiskal predsednik zbora dr. France Cukja-ti skupaj z vodjo oddelka za peticije Danico Ferlan. Predsednik se je z gladovno stavkajočim pogovarjal približno pol ure ter mu ponudil strokovno pomoč sodelavcev, ki jo je Slatinčan zavrnil. Zaradi večje pristojnosti želi posredovanje predsednika vlade Janeza Janše. stavka V službi za stike z javnostmi državnega zbora so nam povedali, da bo stavkajočemu strokovna pomoč te ustanove v primeru, če si bo premislil, še vedno na voljo. Iz pisarne predsednika pa so že v petek z Zanj ko vo dokumentacijo seznanili varuha človekovih pravic ter pravosodnega ministra. Antona Zanjka so pred državnim zborom obiskali tudi posamezni poslanci ter predstavniki pravosodnega ministrstva. Gladovno stavkajoči nam je včeraj opoldne pred državnim zborom povedal, da namerava pri skrajnem protestnem dejanju vztrajati. Kot smo že poročali, krivi Anton Zanjko za propad svojega, šentjurskega podjetja Anza, d.o.o. več oseb, njimi znanega gospodars nika in posamezne racu vodske delavce s CeljskeS Ti naj bi po njegovem 111 ( nju delovali proti njemu ^ »organizirana krimina združba« ter se pri tem °s no okoriščali. v Državnemu okrožne tožilstvu Celje je slal prejšnji mesec ova policiji pa prijavil gr°* > neznanca z orožjem, je zaradi zastraševanj3 živel v začetku april3 centra Rogaške Slatine- . ton Zanjko krivi za svoj podarski propad PoSiete{n slovenski pravosodni ter druge državne org nekatere banke ter de li,ike- BRANE Z nizkim startom pod modro celjsko nebo Od višine se zvrti! , M ili ■ Celjani, ki so v soboto in nedeljo malce po osmi uri že odprli oči, so lahko opaž opirat* so zatemnile nebo. Brez skrbi, nobene sovražne sile niso poskušale z desantom (jruštva Celja, ampak so nad njim v okviru občinskega praznika poleteli člani Balonarskeg ^narSiv četrtek dobil r da. direktorja? Svet r~ |4 c 'n imenovanja pr I,j ta mestnemu svetu, n°v mandat zaupal pr §• Stanislavu Kajbi. dno0t,Smo že Poročali, si direktor, pr jo ° Brane Mežnar, med tinvv613 zavoda odločil • svoje kandidature, ljtixres°dil, da je sedanja Hjp na struktura bolj nal , ^ DOVPlTIl l seu/ogramJetakš »i»i K?™”™ 0ja /'^goatteo»menjt oa ’ ^ zmaguje«. Mež r^eč v slovenskem p žpoel)alza direktorja tan' Javne zdravstv 2gl„ ye: p° katerem s PelodU]ejo v vsej drž sam mu je posodob oj ’ st°ritve so na vis tla in najrazličnejša s tiinj; Poznanja javni 8rb testne občTne j Brane Mežnar čelo zmanjkovati zidov ... V nos so šle le hudo visoke plače nekaterih zdravnikov in zlasti direktorja samega. Pa je vendar prav v tem vzvodu Mežnar našel motivacijsko pot, ki je dom in njegove storitve v slovenskem prostoru postavila tako visoko. Grafiti in odprti pismi Zapletlo se je že nekaj dni po seji sveta zavoda. Po zdravstvenem domu so se razcveteli grafiti v podporo Mežnarju ... Vodja programa osnovne zdravstvene dejavno- četrtek imenovali direktorja zdravstvenega doma Stanislav Kajba sti in predstojnik službe nujne medicinske pomoči, prim. Andrej Žmavc, dr. med., je mestnemu svetu in županu napisal obsežno odprto pismo v podporo Mežnarju ... Vsi trije sindikati v zdravstvenem domu so storili enako, le da so izrekli podporo Kajbi ... Občinska komisija, vodi jo Miro Trbovc, je gladko podprla odločitev sveta zavoda in predlaga imenovanje Kajbe. Toda ali bo mestni svet ta predlog podprl? Po vsej verjetnosti da, saj je znano, da župan Šrot že pred glasovanjem o »vročih« stvareh preveri utrip in pre-šteje glasove. Če ni prepričan v izid, točko raje umakne z dnevnega reda. Kljub temu pa je pričakovati vročo razpravo, še posebej zaradi obeh odprtih pisem. Žmavc v svojem tako med drugim poudarja, daje celjski zdravstveni dom vzor večini zdravstvenih inštitucij pri nas. Opozarja na »disciplinirano« glasovanje v sedemčlanskem svetu, pri čemer so bili za Kajbo vsi štirje predstavniki občine in predstavnik zaposlenih. Proti (s tem pa za Mežnarja, kljub temu, da je kandidaturo umaknil) pa predstavnik zdravstvene zavarovalnice. Prav ta namreč v Mežnar j evem načinu vodenja očitno vidi uspešen model. Žmavcu se tudi zdi zelo sporen tisti del Kajbovega modela, ki v temeljih spreminja pogoje delovanja zdravstvenega doma. Pri tem posebej misli na usmerjanje družinskih zdravnikov v specializacijo in v večanje deleža zasebnikov v zdravstvenem varstvu, kar naj bi razbremenilo preobremenjene zdravnike in zdravstveno osebje v zdravstvenem domu. Prav ta- ko zanika, da je Mežnar zamujal z uvajanjem novega informacijskega sistema v domu in da je sporen način izobraževanja zdravnikov s pomočjo sponzorjev iz farmacevtskih družb. Najbolj sporna se mu zdi trditev Kajbe, ki se zavzema za zmanjšanje obremenitev zdravnikov s pogodbo z zdravstveno zavarovalnico, saj bi s tem zavestno skrčili dejavnost zavoda in velikemu delu prebivalcev odtegnili možnost uporabe zdravstvenih uslug. Previsoke plače le za »izbrance« Na to pismo so reagirali predstavniki vseh treh sindikatov, ki pa jih po naših podatkih vodijo Kajbi naklonjeni ljudje. Slišati je, da so med njimi tudi osebni prijatelji. Sindikati v svojem pismu očitajo Mežnarju privatizacijo zavoda, ki naj bi posloval kot zasebno podjetje desetih posameznikov. »Vodstvo skuša na vse načine doseči, da do sprememb ne bi prišlo, zato skušajo na slab glas spraviti prim. mag. Stanislava Kajbo, razširiti dvome o legitimnosti postopka, s katerim je bil potrjen v svetu zavoda, njegov program pa označiti za slab in nestrokoven, ki vodi v propad JZ ZD Celje,« pišejo. Zdi se jim tudi prav, da se družinske zdravnike usmerja v privatizacijo, »višek« pacientov pa v zasebne zdravniške ambulante. Pri tem opozarjajo, da bodo prav ti menedžerji, ki se izrekajo proti privatizaciji »prvi prešli v zaseb-ništvo, če bo direktor kdo, ki ne trobi v njihov rog«. Največ očitkov pa naslavljajo na plače uspešnih in dobro plačanih menedržerjev. »Skupna vsota njihovih bruto plač je znašala v zadnjih dveh letih preko 300 milijonov tolarjev, kar je okoli 10 odstotkov zneska, ki ga namenja ZD za plače vseh okoli 350 zaposlenih delavcev ...« Opozarjajo še na ugotovitve računskega sodišča po pregledu plače direktorja, ki kaže na nezakonito izplačan del denarja in zlasti na vrednost stimulacije v višini dveh dodatnih plač v enem letu, »ki je ni prejel nobeden od >navadnih< zaposlenih, vključno z >navad-nimi< zdravniki.« Prav tako jih moti način dodatnega usposabljanja zgolj ob pomoči sponzorstev farmacevtskih firm, saj so ga deležni le nekateri zdravniki, ostalo osebje pa ostaja brez možnosti za dodatno usposabljanje. Bržkone je jasno, kakšna bo odločitev mestnih svetnikov, a zanimivo bo spremljati razpravo in pojasnila »trenerjev«, zakaj je treba menjati »konja, ki zmaguje«. BRANKO STAMEJČIČ Minister proti vojnim invalidom n n Socialne zr Drobnič ie n o Vnir,?iSpremen Ijeva, h invalidi nnak lQf- ’ ^ lp ^ 4efjJkoila> Polemike o Ludvik Pregelj konkretno bi njegovo sprejetje najbolj prizadelo. Splošno prepričanje pa je, da tovrstni drastični posegi v pokojnine vojnih invalidov in borcev NOB ni upravičeno. Ludvik Pregelj, predsednik podoodbora vojaških vojnih invalidov Celje: »Podpisano konvencijo je treba spoštovati, ne glede na to, katera stranka je na oblasti. Vojni invalidi so po zakonu zaščiteni pri Organizaciji združenih narodov in Evropski uniji in ne morejo nam kar vzeti tistega, kar nam pripada. Posebna zdravstvena komisija na osnovi telesnih in duševnih okvar določi kategorijo invalidnine, ki je nastala v vojnem stanju. Stoodstotni vojni invalidi potrebu- prejemkih vojnih invalidov - »Pritožili se bomo!« Jožica Subotič jejo nujno pomoč, civilni vojni invalidi pa so prav tako po posebnem zakonu zaščiteni in posebna invalidska komisija določa odstotek njihove invalidnosti. Pokojnina je pravičen zaslužek, ki ga je treba spoštovati in ni oblasti, ki bo to spreminjala! Višina moje pokojnine znaša 190 tisoč tolarjev, invalidnina 60-odstotnega vojnega invalida pa 36 tisoč tolarjev. Zanikam izjave Drobniča, da te pokojnine znašajo od 600 do 700 tisoč tolarjev. Največ, kar lahko dobi 100-odstotni vojni invalid, je pri nas namreč 160 tisoč tolarjev, nadalje pa je višina odvisna tudi od tuje pomoči, ki jo potrebuje. V Celju nimamo niti enega, ki bi prejemal toliko, edini naš Boris Jakuš stoodstotni vojni invalid prejema skupno 320 tisoč tolarjev na mesec. Ne vem, kaj hočejo! Delajo revanšizem in želijo oprati vso umazanijo druge svetovne vojne.« Jožica Subotič, članica Zveze združenj borcev NOB: »S tem ne bodo ničesar prihranili, kot izjavlja minister. Šestdeset let po vojni spreminjati dane pravice, je velik nesmisel, in kot vem, je 100-odstotnih vojnih invalidov v Sloveniji le še 26. S tem bodo upravičence in osebe, ki jim je to edini vir dohodka, zelo prizadeli. S spremembo zakona se zato ne strinjam, saj ne gre spreminjati zakona po toliko letih le za 26 ljudi.« Boris Jakuš iz Celja: »Nekaj sem o predlogu zakona Katarina Kukec že slišal in to se mi zdi velika, velika sramota. Daleč od tega, da bi se s tem strinjal, poglejte, ljudje so si te pokojnine in invalidnine krvavo zaslužili. To so že starejši ljudje, zdaj pa bi jih na stara leta takole kaznovali! Sam ne prejemam nobenih dodatkov, vendar se mi zdi res žalostno, da se o čem takem sploh razpravlja.« Katarina Kukec iz Celja: »Ne morem reči, da sem točno seznanjena s tem, komu vse bi se pokojnina na račun novega zakona znižala. Na splošno se z zniževanjem ne strinjam, sploh če gre za ljudi, ki si jo zaslužijo in če gre za invalide ter borce, potem so že nekaj dali skozi. Je pa različno: nekateri prejemajo F Franc Hofbauer zelo visoke, drugi zelo nizke pokojnine. To bi se moralo nekako uravnati, da bi bilo bolj pravično. Obveljati bi moralo nekakšno povprečje.« Franc Hofbauer iz Celja: »O tem nisem kaj dosti slišal. Malo sem prebral, nekaj videl na televiziji in rekli so, da naj bi se nekaterim znižale pokojnine. Ne zdi se mi pravično, da bi kar povprek ljudem zniževali, kar si zaslužijo. Saj je življenje že tako samo po sebi dovolj težko, ne pa da te potem še na stara leta na tak način obravnavajo. Vem, kako je to, saj vidite, da sem tudi sam 80-odstotni invalid.« MATEJA JAZBEC POLONA MASTNAK Foto: GREGOR KATIČ Skupaj Unior in DaimlerChrysler V Mariboru poleti začetek proizvodnje krmilnih mehanizmov - Odločilna lokacija in dobri kadri Avtomobilski koncern DaimlerChrysler je za partnerja pri proizvodnji krmilnih mehanizmov, rezervnih delov in še nekaterih maloserijskih elementov izbral zreški Unior. Sedež skupnega podjetja Starcom, v katerem imajo Nemci 51-odstotni lastniški delež, bo v Mariboru v prostorih nekdanjega TAM-a. Letošnja naložba v proizvodnjo bo 4,5 milijona evrov, Unior pa pričakuje prodajo v vrednosti deset milijonov evrov na leto. Predsednik uprave Uniorja Gorazd Korošec je napovedal, da bodo v prihodnjih letih prodajo povečali na 20 Dober obisk sejem- skega četverčka Bienalno mednarodno sejemsko prireditev, ki združuje sejme Plag-kem, Forma Tool, Grafika in Livarstvo, si je v štirih dneh ogledalo 14 tisoč ljudi. Organizatorja, družba Celjski sejem in Step, sta s takšnim številom zelo zadovoljna, saj je za skoraj tretjino višje kot predlani. Med obiskovalci je prevladovala strokovna javnost, med sejmi pa sta največ pozornosti pritegnila sejem orodjarstva in sejem grafike, ki so ga letos dopolnili še z dejavnostjo pakiranja. Kot je povedala namestnica direktorja Celjskega sejma Breda Obrez Preskar, bo po napovedih razstavljavcev sejemski četverček v prihodnje še rasel. Organizatorja sejmov sta zadovoljna tudi s strokovnimi prireditvami, ki so spremljale sejme. Kot je dejala Preskarjeva, so bile dobro pripravljene, vendar obiskanost nekaterih ni bila takšna, kot so pričakovali. Zato bodo v prihodnje še bolj skrbno pretehtali, katere prireditve so za obiskovalce najbolj zanimive in prinašajo znanje, ki ga drugje ni mogoče dobiti. Razmislili bodo tudi o tem, da razstavljavcem dajo priložnost, da svoje nove izdelke in tehnološke postopke predstavijo tudi na spremljajočih prireditvah in ne le na razstavnem prostoru. Ji milijonov evrov ali več. Proizvodnja v Mariboru bo predvidoma stekla v poletnih mesecih. Vložek DaimlerChry-slerja in Uniorja v zagon bo sorazmeren od višine lastniškega deleža v skupnem podjetju, nadaljnja investicijska vlaganja pa se bodo zviševala glede na tržne razmere. Za lokacijo podjetja v Mariboru so se odločili zaradi dobre infrastrukture in možnosti za razvoj kadrov, je poudaril Korošec. Unior ima tam že nekaj let hčerinski družbi MPP Tehnološka oprema in MPP Inženiring, ki zaposlujeta 224 delavcev. V novi tovarni bo za začetek zaposlenih 80 delavcev, ki bodo večinoma prerazporejeni z drugih delovnih mest v Uniorju. Kot je dejal Korošec, se bo Unior z ustanovitvijo Starcoma tudi izognil odpuščanju delavcev, saj je kriza v avtomobilski industriji ogrozila posel z orodji. Nekaj delavcev bodo poiskali z razpisi, saj proizvodni program zahteva strokovno izobražen kader. Kot je dejal Korošec, se bo število zaposlenih povečevalo in prilagajalo proizvodnim zahtevam. Izbran med šestindvajsetimi Unior, ki skupno zaposluje 2.563 delavcev, je že vrsto let pomemben dobavitelj av- tomobilski industriji, tudi koncernu DaimlerChrysler. Ta se je že pred tremi leti odločil, da bo v okviru svojih strateških usmeritev del maloserijske proizvodnje preselil na druge lokacije. Za proizvodnjo krmilnih mehanizmov se je pogajal kar s 26 podjetji in na koncu zaradi dolgoletnega uspešnega skupnega sodelovanja in dobre infrastrukture izbral Zrečane. V Maribor bo preselil del svoje proizvodnje iz Stuttgarta, gre pa, kot poudarjajo Nemci, za zahteven program, ki ga obvladuje le nekaj tovarn v Evropi. JANJA INTIHAR Ohladitve še ni konec Na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev se je ob majh nem prometu minuli teden nadaljevalo drsenje tečaje vseh najpomembnejših delnic. Indeks SBI 20 je do petKa izgubil 1,5 odstotka vrednosti in petkovo trgovanje 23 ključil pri 4.730,24. Indeks investicijskih skladov P|A je padel za 0,5 odstotka, petkovo trgovanje pa je zaklj11 čil pri 4.412,63 točke. V kotaciji so bile najprometnejše delnice novomeš farmacevtske družbe Krka (KRKG), ki so ob prometu 91 milijonov tolarjev izgubile 0,8 odstotka vrednosti. Kr so sledile delnice slovenskega trgovca Mercatorja (MEL >’ o u:i_ -,• - -.. — tolatJeV s katerimi je bilo opravljenih za 194 milijonov tolarje' poslov, tečaj pa je do petka izgubil 2,4 odstotka vrednosti Delnice so petkovo trgovanje zaključile pri tečaju 39.006, tolarja. Med bolj trgovanimi delnicami v borzni kotadJ so bile tudi delnice Gorenja (GRVG), ki so se pocenile 2 1,9 odstotka, vrednost sklenjenih poslov z delnicami L-° renja pa je bila 150 milijonov tolarjev. Večji padec s o rae bolj trgovanimi doživele delnice slovenske naftne druz Oznaka Ime Enotni tečaj Promet v SIT CICG Cinkarna Celje 28.050,00 6.767.300 CETG Cetis 38.010,00 0 CHZG Comet Zreče 2.370,00. 118.500 GRVG Gorenje 5.943,53 150.613.642 PILR Pivovarna Laško 7.399,96 661.668.483 -A- JTKS Juteks 28.883,06 23.277.422 A' ETOG Etol 53.571,43 1.693.000 Trud in ustvarjalnost sta bila opažena in nagrajena, a so v gospodarstvu na Celjskem nanju še vedno premalo pozorni. Sposobni posamezniki gonilo razvoja Območna gospodarska zbornica v Celju je v petek podelila priznanja za najboljše inovacije celjske regije v lanskem letu. Podelili so dve zlati, štiri srebrna, tri bronasta priznanja in pet diplom. Najboljše inovacije so v celjski regiji izbirali petič zapored. Na tokratni razpis je prišlo 15 predlogov, kar je po besedah direktorja območne zbornice Jožeta Pušnika precej skromen izkupiček za regijo, ki ima več kot pet tisoč podjetnikov in gospodarskih družb. Med drugim je opozoril na pomanjkanje tekmovalnega duha med menedžerji in lastniki podjetij. Premalo pa se tudi zavedajo, kako vitalna je inovativnost za splošno družbeno in gospodarsko rast, zaposlovanje, dvig življenjskega standarda in strateške prednosti države v prihodnosti. Na srečo se trend spreminja. Mag. Mateja MešI, podpredsednica Gospodarske zbornice Slovenije, je izpo- stavila pomen sposobnih in motiviranih posameznikov, ki so ne glede na okolje velikokrat gonilo razvoja. A se država mnogokrat tega ne zaveda dovolj. In če EU na tem področju za svetom zaostaja 18 let, ji Slovenija sledi z dodatnimi 18 leti zrenja v hrbet. Predstavnik vlade mag. Jože Zrimšek je ob tem dejal, da bo vlada v prihodnje podpirala predvsem raziskovalce v gospodarstvu. Dr. Aleš Štran-car, lani izbran za podjetnika leta, pa pravi, da so stvari na papirju eno in da se njihova vrednost pokaže šele, ko besede postanejo meso: »Trenutna klima je za podjetniški uspeh izredno neugodna in brez izrazitih sprememb na tem področju ni mogoče pričakovati udarnih, perspektivnih in v svetovnem merilu konkurenčnih podjetij. Domačega kapitala ni, tujega ob takih razmerah ne bo. Zaposlenega na primer nagraditi in posredno motivirati z lastniškim deležem v podjetju pa pri nas tudi ni mogoče.« Z zlatim priznanji se lahko ponašata mag. Pavel Bla-gotinšek iz Cinkarne Celje in Milan Kerič iz Cetisa. Srebrna so prejeli Aleš Veber, Božo Jančič, Jože Rančnik, Matjaž Mraz, Branko Vodenik, Boris Lepšina, Ferdo Magerl, Štefan Konec, Milena Krajnik in Albin Ma-tavž iz zreškega Cometa, Matjaž Knez, Mihael Ferlež, Vinko Cvetko in Rajko Beuc iz šentjurskega Alposa, Srečko Bratuša in Franc Jug iz podjetja Biterm, Gorazd An-drenšek in Peter Grajžl iz Al-pos opreme oziroma Alpos orodjarne. Bronasta priznanja so šla v roke Jurija Škorjanca iz Bo-sia, Romana Zupanca, Mihe Pušnika, Uroša Šketa in Urbana Tanjška iz Šolskega centra Celje. Zaslužili pa so si ga še Karmen in Jože Cvetko ter Jože Novak. Diplomo so podelili Simonu Korošcu, po dve pa sta prejela tudi Miran Farčnik in Ivan Šeligo. SAŠKA TERŽAN Foto: NM Petrol (PETG), ki so ob prometu 129 milijonov tolarjeV padle za 1,7 odstotka. %spr-.3.94 0,00 0,00 -1.92 1,01 -3,37 4,48 Večjo izgubo so v minulem tednu do petka doživ^e delnice Etola (ETOG), ki so ob prometu 1,6 milijon3 larjev izgubile 4,4 odstotka vrednosti in delnice p°rt roške Droge s 4-odstotnim padcem ob prometu 6,5 jona tolarjev. Med redkimi delnicami v kotaciji so se gativnemu trendu na trgu upirale delnice Pivovarne L ko (PILR), ki so ob prometu 661 milijonov tolarjev zr sle za en odstotek. % sPr' -1,49 -0,56 0,25 Mednarodni denarni sklad (IMF) je izdal polletno ^a. ladansko napoved o svetovnih gospodarskih gibanjih- eel08Vežilnečajeinča-V|i°lic, vrt Slr)e iz trobentic, )e' ki bo n1C"" Sadno drev-^deže°na.Jesen obrodilo tttanngj Pnstne sokove in va. Na kmetiji bodo našli svoje jedi tudi še tako prepričani vegetarijanci in makrobiotiki. Vilma zna razvajati naključnega prišleka enako kot dolgoletne goste z vseh koncev sveta. Diplome, priznanja, plakete, številne pohvale kmetiji Urška in gospodinji Vilmi pričajo o tem, da je dolgoletno delo od jutra do mraka vendarle opaženo. Turistična kmetija Urška je še vedno edina v Sloveniji, ki je s ponudbo v novem objektu dostopna in prijazna tudi invalidom. V hiši dobrega počutja pa so Topolškovi uredili tudi kotiček za posebna razvajanja. Tega Vilma razkaže s posebnim ponosom. Čeprav je bližina Term Zreče mnogim gostom zelo pri srcu, spet drugi po pohajkovanjih po bližnjih bregovih in pohorskih vaseh raje ostanejo doma, pri Urški, in se sprostijo v turški ali finski savni ali vvhirpoolu, ki so ga tudi uredili pred časom v novem objektu, v katerem bo vsak čas na voljo tudi prava senena kopel. MATEJA PODJED V družbi Engrotuš so zamenjali vodstvo Kinematografov Planet Tuš. Namesto Urbana Majcna je nova vodja kinematografov Mojca Cokan, ki je doslej skrbela za prireditve. Direktor družbe Engrotuš Aleksander Svetelšek je v uradni izjavi odločitev za zamenjavo komentiral: »V letu in pol svojega delovanja je Urban Majcen kot vodja kinematografov kljub zahtevnim razmeram, ki vladajo na: področju filmske distribucije in konkurence med kinooperaterji, uspešno vodil kinematografe Tuš. Celjski mul-tikino Planet Tuš ima tako danes izjemno obiskanost, prav tako pa zelo uspešno posluje tudi novomeški multiki-no, oba imata namreč v oko- ljih, v katerih delujeta, večinski tržni delež. Z Urbanom Majcnom, vodjo kinematografov v Planetih Tuš, smo se, zaradi želje po novih izzivih, dogovorili za sporazumno prenehanje poslovnega sodelovanja. Na njegovi poslovni poti pa mu želimo uresničitev vseh zastavljenih poslovnih ciljev.« Urban Majcen pravi, da je razlog za sporazumno prekinitev pogodbenega sodelovanja res predvsem v novih poslovnih izzivih: »Na delovnem mestu vodje kinematografov sem zaključil določeno poslovno obdobje, saj oba muitikina, kljub specifičnim razmeram na področju filmske distribucije in posledično konkurenci med kinooperaterji, poslujeta zelo us- pešno. Vodenje kinematografov je bilo zelo zahtevna naloga, vendar pa mislim, da je prišel čas, da svoje znanje in izkušnje izkoristim za nadaljnji napredek na svojo poslovni poti.« Nova vodja Kinematografov Planet Tuš Mojca Cokan pred novimi izzivi pravi: »Kinematografi Planet Tuš delujejo zelo uspešno. Zavedam se, da j e zato naloga vodenja izjemno zahtevna. Vendar pa mi zaupanje vodstva družbe Engrotuš vliva vero, da bom kljub visokim pričakovanjem in zahtevnim razmeram, ki vladajo na področju filmske distribucije in konkurence med kinooperaterji, uspešno vodila kinematografe Tuš.« SB Imeniten francoski večer V prepolni dvorani Plesnega foruma Celje so dijaki I. Gimnazije Celje v petek pripravili čudovit večer francoskih pesmi, ki so ga začinili z odlično glasbeno spremljavo in plesom. Pod naslovom De l’amour (O ljubezni) so se solisti Aleks Tovornik (zmagovalec frankofonskega dne), Barbara Hartman, Anžej Dežan in Tanja Ravljen z izjemnimi, s samozavestnimi in z dodelanimi interpretacijami sprehodili skozi gozd francoskih šansonov o ljubezni. V posameznih točkah se jim je pridružilo še pet pevcev, ki jih je sprem- ljalo kar 14 glasbenikov. Zaplesalo je osem plesalk Plesnega foruma, pa tudi solistki Maša Leskovšek in Lea Kostanjevec ter plesni par Nika Veber in Dejan Hribar. Nepozaben večer, ki ga je povezovala Neja Petek, si je zamislila in prireditev tudi zrežirala Carmen Deržek. In porodila se je misel - pravzaprav je vseeno, če bi prireditev pripravili v man-darinščini ali sanskrtu. Bila je parada izjemnih sposobnosti te generacije dijakov francoščine, večer sproščenosti in profesionalnosti, večer, ki bo še dolgo ostal v spominu in ki ga bo težko preseči. BRST <5* G4MNF POLZELA GARANT d.d. Polzela Industrijska prodajalna Polzela Tel. 03 7037130,7037131 nridelajovs0Pol,ia in vrt, kjer )r°taS am iz di mesnim omačega hle- S šopki cvetja in zahvalami so se nastopajoči zahvalili večnima mentorjema - »madamme et monsieur Deržek«. UGODMA PONUDBA V INDUSTRIJSKI PRODAJALNI - program dnevnih sob OLJKA, spalnic KAJA in kuhinj PAMELA z dostavo in montažo - ugodna in pestra ponudba otroških in mladinskih sob -15 % popust na program ADRIA NEW LINE -15 % popust na program kuhinj PAMELA - 50 % popust na program spalnic SABINA-0REH Delovni čas prodajalne: pon-pet od 8. do 18. ure, sob od 8. do 12. ure Informacije po telefonu: 03170 37 130,03/70 37 131 E-mail: info@garant.si, internet: www.garant.si POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAŠ DOM! m '• ' mfej- - Smrtno nevarni ugrizi Polna zavetišča v času cepljenja - Tri stekle lisice v Savinjski dolini Poškodbe, ki jih pri človeku povzročijo živali, so v naših krajih pogoste. Letno potrebuje pomoč v povprečju osemsto do tisoč poškodovancev. A je teh primerov verjetno še veliko več, saj nekateri po poškodbi sploh ne obiščejo zdravnika za preprečevanje stekline. Najpogostejša povzročitelja poškodb sta pes in mačka, prav tako ogrožajo naše zdravje tudi druge domače in gozdne živali. Zaradi ugriza živali nam preti vrsta nevarnosti. Steklina prizadene možgane in se konča s smrtjo, če ni pravočasne zdravniške pomoči. Od domačih živali obolevajo predvsem mačke in psi, preko katerih se obolenje največkrat z ugrizom prenese tudi na človeka. Ob poškodbi je treba pri osebnem oziroma dežurnem zdravniku preveriti tudi zaščito proti tetanusu, saj se ta nahaja v iztrebkih živali in človeka. Najpogosteje ga najdemo v zemlji in hišnem ter cestnem prahu v obliki spor, ki se pri ugrizu vnesejo v rano. Nevarnost predstavljajo tudi infekcije ran in psihični stres, ki se zlasti pri otrocih kaže v pretiranem strahu pred vsako živaljo. Zanemariti pa ne gre tudi bolečin ter kozmetičnih in estetskih poškodb, kjer se ugrizne rane praviloma ne šivajo in obstaja verjetnost nastanka brazgotin in vidnih posledic za celo življenje. Letos zasledili tri primere stekline Saša Hruševar Podpečan, zaposlena na Savinjski veterinarski postaji Žalec, pravi, da obstajata dve vrsti stekline - gozdna in urbana. Na našem območju niso nobene zasledili že več let, so se pa letos prvič po desetih letih na območju Andraža, Založ in Podloga pri Šempetru poja- vile tri stekle lisice. »Steklina je prisotna med divjimi živalmi, medtem ko je med psi in mačkami na našem območju v zadnjem času ni bilo,« zatrjuje Saša Hruševar Podpečan. V primerih, ko psi, mačke ali druge živali poškodujejo človeka, se mora poškodovanec oglasiti pri zdravniku in nadalje na zavodu za zdravstveno varstvo, saj se vsak ugriz obravnava kot sumljiv. Veterinarska služba žival, ki je poškodovala človeka, trikrat klinično pregleda - prvi, peti in deseti dan po ugrizu. Službi se medsebojno obveščata in sodelujeta, vse z namenom, da se bolezen, steklina, ne bi prenesla z živali na ljudi. »Kadar lastnik živali ni znan, moramo prizadeto osebo cepiti proti steklini, saj so za prenos bolezni na ljudi najbolj nevarni zapuščeni, necepljeni psi.« Predpisano je, da morajo biti vsi psi cepljeni proti steklini takoj, ko dopolnijo tri mesece starosti, nato pa vsako leto enkrat. Od zadnjega cepljenja ne sme preteči več kot leto dni. Psi morajo biti obvezno cepljeni proti steklini, medtem ko so cepljenja proti kužnim boleznim priporočljiva in niso obvezna. »Odkrijemo precej nevestnih lastnikov psov, ki ne poskrbijo za cepljenje svoje živali, zoper katere veterinarska inšpekcija, uvede prekrš-kovni postopek,« razlaga Saša Hruševar Podpečan. Z novim zakonom o prekrških so ukrepi hitrejši in bolj učinkoviti. Ob ugotovitvi neupoštevanja zakona veterinarska inšpekcija uvede postopek o prekršku, katerega posledica je globa. Lastnica zavebšča Zonzani v Dramljah, Tatjana Lenko, pravi, da imajo trenutno zelo veliko psov, tudi takšnih, za katere lastniki pravijo, da so jih pogrizli. »Ti psi so popadljive narave, ker so psi z verig in se zanje zelo slabo skrbi. Lastniki jim sicer nudijo hrano in vodo, kar pa je premalo, saj je pse treba voditi na sprehode in se z njimi ukvarjati, zato pobegnejo ali se iztrgajo z verig, kar je razlog za ugrize.« V tridesetih dneh, kolikor imajo psa v zavetišču, ga poskušajo umiriti, kar je pogostokrat težko, saj gre predvsem za starejše pse, ki so v svojem pasjem življenju skusili že marsikaj hudega. »Je pa takšnega psa tudi težje oddati kot kakšnega mladiča in pogostokrat se dogaja, da je ljudem pes všeč, a si kmalu premislijo in se ustrašijo, ko izvedo, da je popadljiv.« V zadnjem mesecu beležijo ogromno ugrizov, kar je na žalost tudi razlog za povečano število psov v njihovem zavetišču. »Ljudje v zelo veliki meri pripomorejo k popadljivosti psa, saj je pes takšen, kakršen je lastnik,« zaključuje Lenkova. Zavetišča so v zadnjem mesecu, mesecu cepljenj, prepolna psov. In nehote se poraja vprašanje, ali je ravno cepljenje razlog, da se lastniki kar naenkrat želijo svojih »ljubljenčkov« znebiti in jih oddati v zavetišče. Pri tem jim »gredo na roko« veterinarske službe, kisov skladu z zakonom proti mučenju živali dolžne urediti, da lahko pse proti plačilu 18.726 tolarjev oddajo v zavetiščno oskrbo. Še več, dogaja se, da lastniki svoje pse preprosto zatajijo in je zanje dolžna skrbeti občina. Zagotovitev zavetišča se namreč izvršuje kot javna služba, pri čemer mora biti na vsakih osemsto registriranih psov v občini zagotovljeno eno mesto v zavetišču. Po tridesetih dneh, v kolikor psa ne oddajo, ga v skladu z zakonom lahko usmrtijo. MATEJA JAZBEC ■ ■■■ HUJŠAJMO Z NT-RC Pričeli so se aktivni dnevi »Fitnes je super stvar« - Udeleženci akcije že na »ti« Udeleženci akcije zdravega hujšanja imajo za sabo aktiven teden. V soboto so se udeležili skupinske vadbe v Top-Fitu, nekateri med njimi tudi individualnih vadb. Danes pa jih že čaka delavnica za privzgajanje zdravih prehranskih navad, da bodo vsi skupaj lažje razvili pozitiven odnos do zdravja in da jim spremembe prehranskih navad ne bo potrebno razumeti kot bolečo preizkušnjo, ampak kot postopen proces do zdravega načina življenja. »Vadite tako dolgo, dokler se počutite prijetno. Ko ne zmorete več, odnehajte,« je Nataša Šuster, inštruktorica fitnesa, uvodoma pospre-mila.udeležence k skupinski vadbi. »Počutim se super, vendar pa so aerobne Vaje zahtevnejše in napornejše od fitnesa, kjer je večinoma enolična vadba,« je med vadbo zaso-pihano dejala ena od udeleženk. Ves čas vadbe so si udeleženci merili srčni utrip, ki ni smel presegati številke 160. »Vaje bodo vedno zahtevnejše in zmogli jih boste premagovati,« je med vadbo bodrila Šusterjeva. Udeležencem optimizma ne manjka. »Ta teden sem imela že dvakrat individualno vadbo in shujšala sem že za dva kilograma,« se je glasil eden izmed uvodnih pozdravov jutranjega srečanja v Top-Fitu. Udeleženci od objave skupinske fotografije v Novem tedniku in oddaje Hujšajte z nami na Radiu Celje (sreda ob 10.15) čutijo, da so pod javnim pritiskom, zato bodo še bolj dosledni pri izvajanju napotkov strokovnjakov zdravega hujšanja. Nekateri izmed njih so v tem kratkem času naleteli tudi na prva neodobravanja, češ, da Nataša Šuster in Jana Govc Eržen se tudi z »motiko v roki« da priti do vitke linije. Tovrstne izjave jih ne motijo, nasprotno, dajejo jim še večjo motivacijo. Nekateri izmed njih so postali že pravi prijatelji, si izmenjali telefonske številke in se odločili, da bodo ob zaključku akcije družno odšli na kosilo. »Pa brez P mote, pojedli bomo samo p zrezka,« smeje dodajajo-Danes se bodo zopet ses in najprej preverili telesno žo in pregledali prehrans dneVniL MATEJA JAZBEC Foto: Gh m®wotednik ■!B, "V celje na štirih frekvencah Q ® L ! ■ CENTER CELJE V Restavraciji Interspar Celje pripravljajo v času akcije po zdravniških navodilih izbrane polnovredne menije in jedi z minimalno vsebnostjo maščob in sladkoija. Akcijska cena? Od 15. do 21. aprila v Restavraciji Interspar Celje nudijo: PURANJI RAGU Z ZELENJAVO 750 Sit -brez solate 850sitsS<’,aW x------" Sadje je vkliučenojS^ 'Restavraciji- F—(S K ,:iy « IZ NAŠIH KRAJEV Osipniki so Vseevropski problem Naključen mednarodni projekt Comenius - Kdorkoli lahko izpade iz šolskega sistema $0]. ^°slovno-komercialni s( 1 so v četrtek predrt J1" rezu*tate večletnih s.'skav osipništva iz šol-kj 8a sistema. Predstavni-sol s Poljske, z Norveš-v nif Italiie *n Slovenije so %skVinU Pr°je^a Come-vii Uipisan opravili šte- Vi;,e, ankete in se v pretekih lep- r Vah srečevali v drža-udeleženkah. p, ° °esedah koordinatorke ^vije Kahvedžič Ijivi °r’.so rezultati presenetili ’Sa) niso pokazali bistve-eVrr,ra?!^ med različnimi 29 rPskimi državami. »Gre je ijStl ^eI šolske populacije n* 2apusti šolski sistem, i2ohden Podobi ustrezno takJaZbo' Na trgu dela so k. ^ D0StlmO7ni Izl nrnrnln pa Pnvilegirani, obseg osi-sk0 k3 tudi na proračun-slabš°brertlenrtev države, s e ®s*abšajo tudi konkurenč-be 7°s°bnosti celotneriruž- De, 7 luau ceiume^uruz- vj§ja 0sipnike je značilna °Pa7a °Pnla delikventnosti, godmf10 tudi pojave prez-uiije r~ > nasT ’ ttl0m '»a, zlorabe drog in sa- džic •^>ri nosti,« pravi Kahve-sq v lntorjeva in dodaja, da gp)V °yeniji študije o obse-Pa špi roklh in posledicah osi-hodnfp-i)OVoPi1" “Države za- PravHAEvroPe ze dlje časa pri-ševan,-,0 Programe za zmanj-e 0sipa, tudi v Slove- Koordinatorka projekta Comenius - Dipisan, Silvija Kahvedžič Tin-tor ni ji se v zadnjem času povečuje politično zanimanje za reševanje problema, za katerega pa ne obstajajo enostranske rešitve,« poudarja Kahvedžič Tintorjeva. Poslovno-komercialna šola Celje seje odzvala na zaskrbljujoče podatke o osipništvu in se že pred tremi leti pridružila projektu Comenius. Podatki so pokazali, da se povprečni osip v slovenskih šolah giblje okoli 13 odstotkov, pri čemer je najnižji v gimnazijah (6 odstotkov), v poklicnih šolah pa v posameznih primerih naraste kar na 67 odstotkov. Dijaki šolanja ne končajo predvsem takrat, kadar želijo s prihodki pomagati svoji družini, ali v primerih, ko se jim ponudi možnost zaposlitve in samostojnega življenja. Glede na rezultate raziskave bi bilo dijakom treba ponuditi več pomoči, bolj oseben pristop ter posamezniku prilagoditi učne metode in gradiva. Za kaj takega bi potrebovali več učiteljev in manjše skupine, na kar pogosto opozarjajo tudi sami zaposleni v šolstvu. »V primeru, da dijaki v določenem obdobju niso motivirani, da bi ostali v šolskem sistemu, bi jim morali dati možnost, da se vrnejo v šolo kadarkoli v svojem odraslem obdobju,« ugotavlja Kahvedžič Tintorjeva. Navaja primer Norveške, kjer določeno število učiteljev v šoli takoj po izpisu »prevzame« osipnike, jih usmerja, spremlja in pomaga pri vpisu v enako ali drugo srednjo šolo, te ure pa se jim ovrednotijo in izplačujejo enako kot redne učne ure. V Sloveniji je s sodelavci kot pozitivno presenečenje zasledila program Skala-pum - Zavod Janeza Smrekarja, ki mu je v prejšnjem šolskem letu uspelo kar 40 odstotkov udeležencev osipnikov vpisati v različne šole. POLONA MASTNAK Foto: ALEKS ŠTERN Najboljši »turisti« po pujsini poti P°tttag9 /estavalu Turizmu 8a v četrt ,S^na 8lava> ki so vi|j v k ekin petek pripraven« . evju, so zmagali ^hžnič1 četrt°š°lci iz Po- Na‘ — vilo rt6stivalu se je predstavnih PSnv0Vn°šolskih turi-leklih m r°zk°v, ki so v pre-ž*skovai esecib pripravili ra-lr> odrsi/10 nal°8°> razstavo [ho 0 uprizoritev na te-eženCj ftUristični jutri. Ude-festivala, ki so pred- stavili možnosti turističnega razvoja v svojem kraju, so se že predstavili na regijskih tekmovanjih, najboljše šole pa so se uvrstile na državno tekmovanje. Na letošnjem festivalu, ki želi z dejavnostjo med šolarji spodbujati razvoj turizma in urejanje okolja, da bi Slovenija postala privlačna, urejena in turistično zanimiva dežela za domačine in tudi za tuje obiskovalce, je sodelovalo 137 otrok z mentorji. vie®eri Pri sv. Jožefu ni'h dn?u SV' /ožefa nad Celjem pripravljajo v nasled-V pete, Zanimiva večera. ?°ljubnep aPdla, bo ob 19. uri gost tradicionalnega do-3eVe 8‘V^era minister za delo, socialo in družinske za-hfavliajo nr62 Drobnič- v ponedeljek, 25. aprila, pa pri-p'Uaja ^ P av fako ob 19. uri, predavanje iz sklopa Kaj nam Vr°Pski UsfP. ustava z naslovom Krščanske vrednote v avi. Predaval bo mag. Janez Pogorelec. BS S Celjskega so v finalu sodelovali še učenci OŠ Vran-sko-Tabor. Učence s Topolšice, njihova matična šola je OŠ Karla Destovnika Kajuha v Šoštanju, je pri raziskovalni nalogi usmerjala mentorica Darja Rotovnik, skupaj pa so se odpravili na turistično pot po Topolšici oziroma na »pujsino pot«. Gre za obuditev legende o pujsi Slavki, ki je slučajno odkrila zdravilno moč topolške vode. US ■ a -9V radiocelje a štirih frekvencah Ob odprtju razstave Likovni svet otrok so šoštanjski učenci predstavili nekaj utrinkov iz dogajanja v šoli. Se zadnjič med »kajuhovci« V Šoštanju je na ogled 37. Likovni svet otrok - Eno največjih slovenskih razstav je ustvarilo 314 učencev Hodniki v šoli Karla Destovnika Kajuha v Šoštanju so od sobote dalje okrašeni s skoraj 300 različnimi risbami na temo prostora, ki jih je za letošnjo razstavo Likovni svet otrok izbrala posebna komisija. Tako je eno največjih slovenskih razstav, letos že 37. po vrsti, ustvarilo 314 učencev s 86 likovnimi pedagogi iz 56 šol. Na natečaj je prispelo več kot 2.200 izdelkov, tako da je imela komisija pri izboru težko delo. Nekaj sodelujočih šol so nagradili. S Celjskega so to šola gostiteljica, torej šoštanjski »kajuhovci«, velenjski šoli Šalek in Mihe Pintarja Tolede, mladi ustvarjalci iz OŠ Primoža Trubarja Laško ter vrtec v Šoštanju. Kakor je ob odprtju razstave povedal ravnatelj Ka- juhove šole Darko Menih, dosedanjih več kot 10 tisoč izdelkov in 37 katalogov pomeni neizčrpen vir za likovne pedagoge. Hkrati so dokaz, da otroška domišljija in ustvarjalnost nimata meja. Ob tem je ravnatelj Menih izpostavil tudi nekaj dvomov, saj bo razstava Likovni svet otrok prihodnje leto v prostorih nove šole, ki jo gradijo v Šoštanju. »Tema letošnjega razpisa je bila prostor, ki nam ga v Šoštanju že drugo leto jemljejo. Vzeli so nam telovadnico, zelenice, igrišča, čez mesec in pol nam bodo še šolo - obenem pa na tem prostoru raste nekaj velikega, lepega in prijetnega, torej nova šola,« je omenil in izpostavil vprašanja, kaj jim bo šola prinesla: »Ali bo razstava v novi šoli še imela dušo? Bo še na- Glede na to, da se vsa dogajanja v Šoštanju bolj ali manj vrtijo okrog nove šole, naj omenimo, da je med občani, ki so vrnili izpolnjene posebne ankete, prevladal predlog, da se nova šola imenuje kar OŠ Šoštanj. O imenu nove šole bodo dokončno odločili šoštanjski svetniki na prihodnji seji. prej vrelec novih idej?« Na nekaj teh vprašanj je odgovarjal župan in hkrati v. d. ravnatelja nove šole Milan Ko-pušar, ki je med drugim omenil, da bo letošnja razstava od 13. junija, ko bodo začeli podirati sedanjo Kajuhovo šolo, na ogled na prostranih hodnikih nove šole. US Stiske tudi v Velenju Po več letih prizadevanj od začetka aprila v velenjski občini deluje javna kuhinja, ki jo je v prvih dneh obiskovalo po 28 uporabnikov, njihovo število pa še raste. Potrebe po tovrstnih storitvah je v sodelovanju z občino raziskal Center za socialno delo Velenje. Na pogovor so povabili 73 potencialnih kandidatov, med njimi starostnike, invalide in nekatere druge prejemnike socialne denarne pomoči, ki jim 46 tisoč tolarjev na mesec ne zadostuje za preživetje. Na povabilo centra se je za vsakdanji topel obrok najprej odločilo 25 oseb, o možnosti pa bodo v centru seznanili vse, ki bodo iskali pomoč. Tople obroke pripravljajo Vegradovem sek- torju prehrane in nastanitve oziroma v kuhinji v samskem domu, kjer kuhajo tudi za Vegradove delavce. Do obrokov v javni kuhinji so upravičeni samo občani Velenja, ki jim center izda posebno potrdilo. Za potrebe javne kuhinje so v občini do konca leta zagotovili tri milijone tolarjev. Na četrtkovi novinarski konferenci sta velenjski župan Srečko Meh in direktorica CSD Jelka Fužir povedala, da se socialni položaj Velenjčanov slabša. Tako je prejemnikov različne denarne pomoči v Šaleški dolini več kot 1.800, v velenjskem Rdečem križu pa se po pomoč oglaša po 300 družin na mesec. V Velenju sicer nimajo t.i. zavetišč za brezdomce, problem pa rešujejo z usta- »Nekateri ljudje nimajo moči, da bi si organizirali življenje tako, da bi lahko preživeli brez pomoči drugih,« pravi direktorica velenjskega CSD Jelka Fužir. navijanjem stanovanjskih enot. US m Matkoviča zamenjal Počrnile Po dveh porazih v Maribor - Publikum zapustila še sreča Po nezasluženem porazu v Novi Gorici in hudem spodrsljaju doma z Dravo je Ivan Matkovič trenerski stolček moral prepustiti dr. Marku Pocrnjiču, Mariborčanu, ki bo Publikum prvič vodil prav proti klubu iz rojstnega mesta. Očitki Matkoviču so v zadnjem času leteli z vseh strani; mnogo manj bi jih bilo, če bi imel le kanček sreče več in posledično popolnoma drugačne rezultate. Dejstvo je, da so ga dokončno zrušili piranski stranski sodnik Spasojevič (razveljavil je zadetek Sešlarja v Novi Gorici), slabo izbita žoga Almirja Sulejmanoviča (na nogo Dravinega Andreja Prej ca) in slabe reakcije Sešlarja, Drobneta in Beršnjaka, ko so se znašli pred ptujskim golom. Celjsko moštvo je prisililo goste, da so prejeli rdeči karton, nato pa klonilo... Drugič v tem prvenstvu proti Dravi z igralcem več. Zagovarjati Matkoviča seveda tudi ne bi bilo umestno - prav bojazljivo se je lotil nekaterih tekmecev. A ostal je domala brez uveljavljenih napadalcev (odhodi, poškodbe), na začetku jeseni in spomladi pa je uigraval na novo sestavljeni moštvi. S temi dejstvi pa se mora soočiti vods- J 4 Ivan Matkovič tvo kluba. Obenem ni bil prav nič »dalmatinski«. Ko se je »zakuhalo« v slačilnici, ni glasno reagiral, ko rezultati niso bili ustrezni in je »dvojica« pritiskala, je večkrat omenjal, da se bori za družino, kar igralcem ni mar. Dr. Marko Pocrnjič je predavatelj na Fakulteti za šport in je doktoriral seveda v nogo- Izidi 25. kroga lige za prvaka 1. SNL: CMC Publikum - Drava 1:2 (1:0); Berš-njak (27); Prejac (63), Emeršič (83), Primorje - Gorica 0:2, Olimpija-Domžale 1:3. Prva tekma polfinala pokala Slovenije: Maribor -CMC Publikum (sreda, 20). Dr. Marko Pocrnjič metu. V prejšnji sezoni je s celjskimi mladinci osvojil pokal NZS, nato nemudoma zapustil Celje, kamor se je vrnil kot kondicijski trener članskega moštva. Če bo pri Publikumu še septembra, bo to pomenilo precejšnje presenečenje. DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ [GORICA 25 16 6 3 43:20 54 2. PUBLIKUM 25 12 4 9 37:23 40 3. DRAVA 25 11 6 8 33:29 39 4. DOMŽALE 25 10 7 8 38:32 37 5. PRIMORJE 24 10 6 8 29:23 36 6. OUMPUA 24 10 5 9 30:33 35 Mali nogomet, polfinale, druga tekma: Dobovec - Beton 8:3 (0:6); Vojsk (22), Černoša (29, 40); Pukšič (4), Šnofl (5), Adrinek (9), Kurtič (12, 12), Božič (18, 40), Brkič (24). 23. krog 2. SNL: Rudar - Factor 3:1 (2:0); Ibrahimovič (26, 60), Borštnar (41); Lalovič (54), Dravinja - Livar 0:1 (0:0); Majerle (57), Triglav - Šmartno 3:0 (0:0); Ov-čina (1). Vrstni red: Nafta 51, Svoboda 46, Rudar, Dravinja 44, Dravograd, Triglav 38, Aluminij 31, Livar 29, Krško 24, Factor 23, Izola 17, Šmartno 4. 18. krog 3. SNL - vzhod: Kovinar Štore - Bistrica 1:0, Železničar -Šmarje pri Jelšah 1:0, Tišina - Šoštanj 2:0. Vrstni red: Zavrč 41, Pohorje 36, Paloma 34, Veržej, Stojnci, Ormož 28, Črenšovci 27, , Tišina, Kovinar Štore 24, Križevci 21, Železničar 19, Šmarje pri Jelšah 17, Šoštanj 10, Bistrica 9. 18. krog Štajerske lige: Zreče - Šentjur 0:3, Moris Clau-dius - Gerečja vas 0:1, Malečnik - Rogaška Crystal 5:0. Vrstni red: Malečnik 43, Oplotnica 37, Zreče 36, Šentjur 30, Mons Claudius 28, Brunšvik 26, Gerečja vas, Šentilj 24, Kovinar 23, Pesnica 20, Kungota, Rogaška 17, Središče 16, Boč 7. 13. krog MČL Celje: Ljubno - Laško 1:3, Vojnik - Mali šampion 0:1. Vrstni red: Mali šampion 27, Laško 26, Kozje 19, Ljubno 11, Vojnik 10, Vransko -1. 1. krog 1. celjske lige malega nogometa: Kalimero -Kompote 5:5, Pelikan - Koma 7:3, Kondor - Frangros 6:2, Fantasy - Cinkarna 3:0, Maček Veflon 3:0, Zeus - Marinem 4:5, Vigrad prost. 1. krog 1. lige malega nogometa Občine Štore: Index - Svetina 1:1, Torpedo - Storkom 4:1, Polule - Vard 1:5, Stopar - B.S. Štore 2:2, Marinem - Steel 4:0, Kasper -Rudar 0:12, Dikplast - Cene sokoli 1:4, Škorpion - Laška vas 5:4. (JŽ) Celjj** košarka ima sr Prvoligaša Projekt ^von^jjei1|Priigi!^rn košarkarskim klubom je uspel. Po treh letih si je novoustan .p[^ prvoligaški status. V končnici 2. lige je obakrat premagal Porto k° mlade ter se uvrstil v 1. B ligo. Domači poraz s Kolpo (sledi ^ sdi ^ M za mlade varovance trenerja Aleša Reharja ni bil usoden, za 0 50|fi §ar| ?°*3oto po zmagi s 95:81 nad Primorci v dvorani Srednie gostins ^ je dosegel 23 točk, Jure Brkljačič (na fotogra- Srednje gosim^- ^ fiji v prodoru) Pa DŠ Foto: AŠ Upanje ostaja! Olimpija že vodila za 8 golov - Odločitev v nedeljo v Tivoliju Rokometašice Celja Celjskih mesnin še niso izgubile možnosti za preboj v finale državnega prvenstva, pa čeprav so na prvi tekmi storile 16 tehničnih napak in dvakrat zaostajale s po osmimi goli razlike. To se jim je pripetilo, pa čeprav so izvajale tri sedemmetrovke več in imele štiri minute manj izključitev od gostij. Olimpijina globoka obramba je Celjankam zadajala kopico preglavic, pa čeprav so se pripravljale na takšno postavitev. Na drugi strani je bila nezadržna Vesna Puš, medtem ko je najnižja, Tina Zajec priigrala pet sedemmetrovk. A se je kljub temu zelo izkazala domača vratarka Maja Grudnik, ki je zbrala 16 obramb (do 14. minute komaj verjetnih 8!), toliko skupaj tudi gostji Wertl (10) in Zec (6). Met Nine Potočnik je bil zgolj 50-odstoten, a so bile nad njo storjene štiri sedemmetrovke, po tekmi pa so razkrili, da je drugič zapored stisnila zobe in vseeno nastopila; tokrat je bila posredi angina. Anja Fic, Ula Toplak in Duška Pršič v 2. delu sploh niso zgrešile, letele pa so na krilih uspešne obrambe. Slednja je za nameček končni izid postavila v zadnji sekundi po nenavadni akciji, ko je s soigralkami hitela s sredine igrišča in pred vra- ............................................................' K* H m N m »Jaz te imam tako rada,« kot da pravi Olimpijina Mira Vinčič, ki je objela Celjanko Majo Šon. Desno je Nina Potočnik, vmes pa sodnik Peter Ljubič. Prodor je uspel kapetanki Celjank Nuši Skutnik, za njo pa je najboljša igralka obračuna Vesna Puš. tarko zgolj odbila žogo, ki je končala v mreži. Občinstvo je ob koncu celo navdušeno pozdravilo poraženke, kar je v da-našnjem športu prava redkost. Njihov trener Mišo Toplak sicer večjih razlogov za nezadovoljstvo ni imel, je pa izrazil slabosti svoje ekipe: »Od tistega, kar smo pripravili za to tekmo, nismo odigrali ničesar. Dekleta so si pač preveč želela zmago. Vsem, ki so prišli v dvorano Golovec, bi se zahvalil. Ozračje je bilo čudovito, kaj takšnega se v slovenskem ženskem rokometu še ni zgodilo. Obenem bi jih pobaral, naj ne izgubi- jo upanja v naše punce. Tako slabo ne morejo več igrati in prepričan sem, da se bodo veselile v Ljubljani. Bistveno je, da smo se »odtalili« iz minus osem!« Vesna Puš je priznala, da Olimpija »pada« v zadnjih minutah, a napoveduje »igro na nož« in zanesljiv preboj v finale. Potencialno morebiti najbolj obetavna Celjanka Maja Šon je poudarila, da je bilo premalo bojevitosti v 1. delu, medtem ko se je Ljubljančankam izplačala ostra igra, čeprav sta jo Ljubič in Krstič vztrajno kaznovala. DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ _ PANORAMA KOŠARKA 1. A SKL 1. krog končnice: Pivovarna Laško - Geoplin Slovan 70:67 (26:17, 40:36, 56:45); Joksimovič 15, Antonijevič 14, Gnji-dič, Troha 12, Jevdžič 8, Rizvič 6, Ugrekhelidze 4; Pašalič 15, Dončič 13; Vrstni red: Elektra, Pivovarna Laško, Olimpija 2, Slovan, Krka, Helios 1. 1. B SKL 25. krog: Hopsi - Ajdovščina 124:64 (24:18, 54:33, 94:50), Banex - Rudar 84:95 (25:22, 42:52, 60:74). Vrstni red: Nova Gorica 47, Loka kava 46, Hopsi 44, Bežigrad 41, Rudar, Radenska 40, Litija 39, Banex 37, Hrastnik 36, Fragmat 35, Olimpija mladi, Polje 31, Ajdovščina, Ilirija 29. 2. SKL 5. krog končnice: Celjski KK - Portomž 95:81 (25:19, 50:40, 80:54), Pivovarna Laško mladi - Kolpa 82:61 (21:12, 39:33, 63:51). Vrstni red: Kolpa, Celjski KK 9, Portorož 6, Pivovarna Laško 5. 1. A - ženske 2. tekma polfinala: Ilirija - Merkur 55:96 (13:23, 25:49, 38:73); Škof 21, Čampa 9; Laskova 28, Čonkova 26, Markovič 10, Gavriloska 9, Erkič 8, Jurše, Komplet 5, Jereb 3, Mlakar 2. ROKOMET 1. SL - moški 20. krog: Prule - Celje Pivovarna Laško 26:39 (12:17); Cvikl 7, Zaplotnik, Bučar, Mauhar, Ščurek 3; Gajič 8, Gorenšek 6, Rutenka, Štruc 5, Lollo 4, Bilbija, Zorman 3, Brumen, Mlakar 2, Kozlina L Adria - Gorenje 29:36 (17:21); Hribar 10, Plazar 6; Ilič, Zrnič 8, Sovič 5, J. Dobelšek 4, M. Oštir 3, Tamše, Bedekovič, Sirk, Šimon 2. Vrstni red: Celje Pivovarna Laško 40, Gorenje 29, Trebnje, Prevent 28, Termo 22, Gold club 21, Ormož 20, Koper 19, Rudar 16, Krka 14, SVIŠ 3, Prule 0. 1. SL - ženske Polfinale, prva tekma: Celje Celjske mesnine - Olimpija 28:30 (9:12); Potočnik 7, Šon 6, Toplak 5, Fic, Pršič 4, Filipovič, Skutnik 1; Puš 13, Čigoja 8. Polfinale poraženk: Burja - Celeia Žalec 33:22 (19:12); Ciora 13, Benčič, Krese 5; Petrinja 9, Stevanovič 5, Novak, Jeriček, Gorenjak 2, Futač, Sotler 1. Zmaga v (Ubij • ■F a SdF _____________________ Igro Laščanov je poživil agilni Marko Antonijevič. V soboto se je začel tretji del sezone v 1. A SKL, kjer se šest ekip bori za štiri mesta v Jadranski ligi oziroma za uvrstitev v polfinale državnega prvenstva. Uvod je bil dober za oba naša kluba. Medtem so v minulem tednu končali sezono v ligi za obstanek, Celje pa bo po letih stagniranja ponovno imelo B-ligaša. Nihanja v igri Derbi 1. kroga lige za prvaka je bil v Laškem, kjer so gostovali Kodeljevčani. Z njimi je prišlo tudi kakšnih 25 gledalcev, ki so že pred tekmo povzročali nemir po Laškem, vse to pa nadgradili v Treh lilijah. Sicer pa so Laščani dvakrat pobegnili staremu tekmecu, prvič v 17. minuti na 31:18 in v 2. polčasu na 54:38, a so bili obakrat prekinjeni v svojem naletu. Prvič, ko je Miha Zupan nekaznovano (samo navadna osebna napaka) prebil ličnico Aleksandru Jev-džiču, kar je dvignilo temperaturo in prislužilo trenerju Alešu Pipanu tehnično napako, ter drugič, ko so navijači Slovana uprizorili pretep najprej med seboj, nato z redarji in ob koncu še s policisti kar sredi parketa. Obakrat je po nadaljevanju igra Laščanov padla, bilo je precej nihanj, a so se v finišu le izvlekli. Ključ je bila obramba in pa skok »zakrpanega« Jevdžiča v napadu po dveh zgrešenih prostih metih sicer zelo dobrega Marka Antonijeviča (14 točk), ki je že na začetku s svojo hitrostjo uničil branilce Slovana. Ta zmaga pomeni velik korak k cilju Laščanov, to pa je veliki finale prvenstva. Šoštanjčani so v Novem mestu prikazali odlično igro in povsem potolkli domačo Krko, ki so jo potopili s tridesetimi točkami razlike. Od vsega začetka so varovanci Anteja Perice igrali na vso moč, prevladovali v skoku (44:23) in imeli tudi razpoložene posameznike v napadu. Slavko Duščak je dosegel 17 točk, Marino Buršič 15 in Miloš Mirkovič 12, pri čemer je dodal še 13 skokov. V ligi za naslov prvaka se zdaj igra vsak tretji dan, tako da Šoštanjčane čaka že v sre- do gostovanje vu?Qij m ko bodo Laščani ni0nu Olimpiji. četrtek gostova > •»**,„ Zrečani s° ‘ ®*f°ne doma slavili proti Trigla aVaF*^5°gli Hn^a,mesta v Sloveniji. V pravi uS£ateri511,1 odp0r ^ol) le deset minut dobre igre.v xe0t&*' Posl0vir°ren)cev- ki naj bi se, če L A lige. Po- novno je bil o „iiH Prikj J'70-odstotni met, 8 skokov), K* 6 5 % J mčil Branislav Josi-povič (23, 58> a ( . 0čit;ao e ni poznal odhod Dejana H°f"^spe|Hvei° .)e tudi, da je trener Matjaž Čuješ ^ t eninga in igre vse do konca, kar) ^ še posebej, če se ve, da je sMi m pred razsulom Šent,Ur^rilsk<> CT,igre in forme, primerno ap p0trd;VQ_ kj oslabljenemu Kopru so sicer bili blizu, a obenem v ff>o 0(?anJ so vodili do 37. Tf1 slabo, izgubili estu v Sloveniji. a oDenc." - v “., oriin »u vodili do 37 minute, nato ^0n^aistem ^ah slabo, izgubil in prvenstvo ^ P.), ^ ^ mestu v Sloveniji Damjan Nova ^pIvie Pojasnil, podatkov, oseb, i aJ^em° pa tudi obsežnejše bolj poglobljene opise po-.r°čij. Obsega eno- in dvo-leine slovarje, strokovne v.j ikone, slovarje citatov, , °grafske imenike ... »Zbir-0 °dlikujejo zelo domišljeni uporabniški vmesniki, ki omogočajo enostavno in tudi bolj zapleteno iskanje, pri čemer lahko iščemo po celotni zbirki naenkrat, po posamičnem tematskem področju ali posamični elektronski knjigi. Lahko pa vsebinsko pregledujemo tudi po kazalih gesel,« način uporabe vira pojasni Martina Rozman Salobir. Dostop do obeh zbirk je mogoč tudi v vseh krajevnih knjižnicah. Vira sta trenutno še v fazi testiranja, pri čemer prvi odzivi uporabnikov kažejo, da sta kvaliteta in uporabnost tako prepričljiva, da bodo v knjižnici poskušali zagotoviti neopazen prehod iz testnega v običajno delovno okolje. V domoznanskem oddelku knjižnice so trenutno najbolj zaposleni s projekti, ki naj bi zaživeli v prihodnjih mesecih, to je z Digitalizacijo zvočnih in video gradiv, Virtualnim domovanjem Al-me Karlin, Raziskovalnimi nalogami v elektronski obliki, Kam in Kamro. »Analiza domoznanske dejavnosti na območju je pokazala, da knjižnice v svoje zbirke praktično ne vključujejo avdio in zvočnih gradiv, pri čemer obstaja precejšnja količina dragocenih neevidentiranih tovrstnih gradiv, ki jih imajo razne inštitucije, podjetja, društva in zasebniki. V letošnjem letu načrtujemo v sodelovanju s Pedagoško fakulteto Maribor digitalizacijo zvočnih in video posnetkov narečnih govorov našega območja, ki so nastali pri pripravi diplomskih nalog. Tako bo lahko knjižnica ponudila kot učno gradivo digitalizirane posnetke narečnih govorov našega območja osnovnim in srednjim šolam pri pouku slovenskega jezika,« je predstavil projekt vodja domoznanskega oddelka Srečko Maček. S projektom Virtualno domovanje Alme Karlin želijo ustvariti spletni muzej pomembne osebnosti in ustvarjalke ter s tem kar najširše popularizirati njeno delo in duhovno izročilo. K sodelovanju so pritegnili NUK kot glavno hraniteljico večine Al-mine zapuščine, Pokrajinski muzej Celje, ki v svojih prostorih razstavlja zbirko etnoloških predmetov, ki jih je Alma Karlin zbirala na svojem potovanju okoli sveta, ter Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije OE Celje, ki obnavlja poslednje Almi-no prebivališče. Kam je skupen projekt Osrednje knjižnice Celje, Zgodovinskega arhiva Celje, Muzeja novejše zgodovine Celje in Pokrajinskega muzeja Celje, pri čemer gre za digitalizacijo razglednic do leta 1918 in predstavitev na svetovnem spletu. Projekt je še v fazi testiranja. Regijski portal Kamra pa je spletni informacijski sistem, ki bo združeval informacije z različnih področij, kot jih že zdaj na tradicionalen način zbirajo in posredujejo splošne knjižnice. S koordiniranim sodelovanjem partnerskih inštitucij, arhivov in muzejev na območju regij bodo informacije dostopne na enem mestu, kreirane pa v tistih inštitucijah, ki so za določena področja najbolj pristojne. BOJANA AVGUŠTINČIČ Gledališke vizije Kakšne so gledališke vizije srednješolcev celjske regije, se boste lahko prepričali danes dopoldne, ko bo v Unionski dvorani medobmočno srečanje srednješolskih gledaliških skupin s Celjskega.Predstavili se bosta Neodvisna gledališka skupina Odtenki Celje in Gledališka skupina Norišnica Šolskega centra Velenje. Kdo bo boljši, bo odločil republiški selektor režiser Matjaž Šmalc, ki bo opravil strokovni pogovor s skupinama in predlagal najvidnejšo v program Linhartovega srečanja, ki bo oktobra v Pesnici in Šentilju. BA Bronasti z Naše pesmi Na 19. tekmovanju slovenskih pevskih zborov Naša pesem 2005, ki je konec tedna potekalo v Mariboru, sta se visoko uvrstila tudi Akademski pevski zbor Celje in Mešani pevski zbor Gorenje Velenje. Oba sta bila nagrajena z bronasto plaketo. Na Naši pesmi je skupaj nastopilo 23 zborov iz cele Slovenije. ba ■pipsi HHBf VODNIK Sesti abonmajski z Indjicem Pestro pred Metropolom C^u ana^njim dnem se v Pr9z U(*i uradno začenja vensk°yanie Dnevov slo-ce 8r* knJige in 100-letni- reditvIeuSkega filma- Pridih teh dveh dogod-W-lpravliai° skupaj Mesm:)a. knjižnica Celje, S$tv pm°. MetroPoI> %tika 1 ter in knjigarna v«erajV!‘ Metr°Pola je že od PuWni>f °g^ed razstava po-Sk‘h knv troških 'n mladincih s7g ^a sliki), p0 ka- Doga' '' Prea v- nanes preselilo tu-% ob m 0 Metr°Pol, saj An-1)0 tržnir'Ula tu °dpira knjiž-°' njej se bodo predstavile različne literarne skupine, na tržnici pa bodo poskrbeli tudi za bogato ponudbo cenovno ugodnih knjig. Danes ob 19. uri bodo v Metropolu predvajali tudi prvi slovenski celovečerec Na svoji zemlji iz leta 1948, ki gaje režiral France Štiglic. Med prireditvami, ki se bodo zvrstile v tem tednu, velja omeniti še predstavitev knjige v celjski Osrednji knjižnici Vodili so Celje, ki bo v četrtek, ter celotedensko akcijo iskanja najstarejšega slovenskega izvoda knjige Andersenovih pravljic ... BA Foto: GK Na šestem abonmajskem koncertu, ki bo nocoj ob 19.30 v Narodnem domu, se bo predstavil Eugen Indjic, pianist ruskega porekla, ki živi in deluje v Franciji. Zaigral bo Faurejevo Temo z variacijami v cis-molu, Chopinovo Sonato v h-mo-lu, Štiri mazurke in Polo-naise v as-duru ter štiri De-bussyjeve skladbe. Eugen Indjic je pri osmih letih začel študirati pri Ale-xandru Borovskem. V najstniških letih je srečal Arthurja Rubinsteina, ki je ostal njegov mentor in dober prijatelj vse do smrti. Indjica je označil kot svetovno pomembnega pianista izjemne muzikalne in umetniške popolnosti. Eugen Indjic je študiral kompozicijo pri Nadii Boulanger in Leonu Kirch-nerju. Pri desetih je igral za televizijsko družbo NBC, pri trinajstih pa prvič nastopil z Nacionalnim orkestrom iz Washingtona. Bilo mu je šestnajst let, ko je kritik iz Kobenhavna napisal: »Cho- pina igra kot Poljak, De-bussyja kot Francoz in Prokofjeva kot ruski maestro.« Erich Leinsdorf ga je povabil k igranju Brahmsovega Drugega koncerta za klavir z Boston Symphony in tako je postal naj mlajši pianist, kar se jih je predstavilo s tem orkestrom. Leonard Bernstein ga je opisal kot »izjemnega pianista in glasbenika«, Emil Gilels pa kot »edinstvenega in vplivnega umetnika«. Na mednarodnih tekmovanjih je trikrat osvojil prvo mesto: na znamenitem tekmovanju Chopina v Varšavi leta 1970, prestižnem tekmovanju v Leedsu leta 1972 in tekmovanju Rubinsteina leta 1974. Nastopal je z vodilnimi orkestri ZDA in Evrope ter sodeloval z dirigenti, kot so Ahronovitch, Bernstein, Belohlavek, Du-toit, Fedosejev, Gergiev, Gie-len, Leinsdorf, Leitner, Kord, von Matačič, Neumann, Pesek, Sanderling, Si-nopoli, Rovvicki, DeWaart in Zinman. BA Ob dnevu knjige za male in velike Od danes do petka se bodo v Slovenskih Konjicah vrstile prireditve, ki so jih pripravili ob dnevu knjige. Začele se bodo danes, v torek, ob 18. uri, ko bo v veliki avli Kulturnega doma Slovenske Konjice predstavitev pravljice Ljubljanski muc avtorice Rije Sekirnik. Jutri ob 16. uri bodo v knjižnici najmlajši lahko prisluhnili prav- ljici Pogumna mala lisica, v četrtek pa se bo prav tako v knjižnici že ob 8. uri zjutraj začela slikarska delavnica z Zlatkom Prahom. V petek ob 17. uri bodo na ploščadi pred kulturnim domom pripravili prodajo novih knjig po ugodnih cenah, rabljene knjige pa bo mogoče zamenjati na brezplačni tržnici knjig. MBP redni btni koncert 9.00 Unionska dvorana Celjskega doma 19.30 Kulturni center Laško 20. mavrica polk in valčkov Gledališke vizije medobmočno Linhartovo gledališko srečanje 19.30 Zavod za kulturo Rogaška Slatina 9.00 do 11.00 Osrednja knjižnica Celje Ken Ludvvig: Ti nori tenorji komedija S kvizom do zabave in znanja Slovenski knjižni kviz 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec 10.00 Pred Mestnim kinom Metropol Odtenki eksperimentalna gledališka , predstavamladihustvarjal-cev Knjižna tržnica odprtje 10.00 MNZC - Otroški muzej Hermanov brlog 8.00 Knjižnica Slovenske Konjice S kolesom na pot Hermanova ustvarjalnim 15.00 in 19.00 Medobčinska matična knjižnica Žalec Slikarska delavnica z Zlatkom Prahom 10.00 Osrednja knjižnica Celje Neli Kodrič pogovori pisateljico Andreja Rustja: Med Eskimi in severnimi medvedi delavnica in predstavitev 18.00 Zavod za zdravstveno varstvo Celje 10.00 MNZC - Otroški muzej Hermanov brlog S kolesom na pot Hermanova ustvarjalnim 10.30 in 17.30 Muzej novejše zgodovine Celje Priba na Ljubljanskem barju omitobško predavanje 18.00 Knjigarna Antika Večer haiku poezije v izvedbi avtorjev Apokalipsa iz Ljubljane Demonstracija obrtnika - krojač Franjo Podbregar 13.00 Knjižnica Šmarje Razstava ob 200-letnici rojstva H. C. Andersena 16.00 Knjižnica Rogaška Slatina Ttišev bistri kotiček v zgodbi in pesmi ustvarjalna debvrdca 18.00 Kulurni dom Slovenske Konjice - velika avla Rija Sekirnik: Ljubljanski muc predstavitev pravljice 18.00 Velenjski grad mag. Marjan Linasi: In kaj je svobode cena? predavanje 17.00 Osrednja knjižnica Celje Andersenov grah knjižnačajanka 18.30 Mladinski center Velenje Filmski večer 17.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Kakor napravi stvari, je zmeraj prav (gledališka skupina OŠ Griže) cicibanov abonma 19.00 Mestni kino Metropol Uradna otvoritev Dnevov slovenske knjige 2005 Ob 100-letnici slovenskega filma - Na svoji zemlji 19.30 Narodni dom Celje VI. abonmajski koncert Eugen Indjic, klavir 18.00 Mladinska knjiga Celje Igor Karlovšek: Gimnazijec zmenek s knjigo 19.00 Osrednja knjižnica Celje -Levstikova soba Janko Germadnik: Vodili so Celje predstavitev knjige 16.00 Knjižnica Slovenske Konjice Pogumna mala lisica ura pravljic 19.00 Mestni kino Metropol Film po izboru Matjaža Pikala ob stoletnici sbvenskega filma 17.00 Osrednja knjižnica Celje Rešimo kviz v krogu družine 19.00 Mestni kino Metropol Jules & Jim frankofonski večer 19.00 Celjski dom Jazz večer 19.00 Knjižnica Velenje Književniški 03 ob svetovnem dnevu knjige 21.30 Mestni kino Metropol Skupina Autodafe s pisateljem Matjažem Pikalom koncert 19.00 Mohorjeva knjigarna Celje Mohorski večer 19.30 Narodni dom Celje Pevsko društvo upokojencev Celje m 12 NIKA Koliko stane varnost? Vse več vlomov v parkirana vozila sredi belega dne Obiskovalci središča Celja, pa tudi tisti, ki tam delajo, imajo nemalokrat veliko težav s parkiranjem. Pri tem je od 7. do 15. ure praktično nemogoče parkirati zastonj. Poleg modre cone je treba plačati tudi druga parkirišča. V zadnjem času se je na parkiriščih, predvsem na parkirišču Spodnji grad, pojavilo veliko vlomov v osebne avtomobile. Pri belem dnevu, na polnem parkirišču. Za storjeno škodo nihče ne odgovarja. Varovanje avtomobila ni všteto v ceno parkiranja. Ob tem se ljudje sprašujejo, kako je to sploh možno, glede na to, da je cena parkiranja v mestu že zdaj dokaj visoka. Vodja redarske službe pri Mestni občini Celje Vinko Andoljšek pravi, da gre pri ceni parkiranja zgolj za-plačilo uporabe prostora: »Parkirnina je predvsem cena za to, da ostane nekaj prostora tudi nekomu, ki ima nujne opravke vmestu. Prav zato je nastala tudi modra cona. Prej smo namreč imeli že ob 7. uri vsa parkirišča ob centru mesta zasedena. Tisti, ki je kasneje prišel po opravkih v mesto, svojega vozila ni mogel nikjer parkirati.« Andoljšek glede varovanja parkirišč dodaja: »Zagotoviti bi bilo treba čim cenejše kratkotrajno parkiranje, dolgotrajno parkiranje pa naj bo čim dražje. Cena je tista, ki omogoča, da je mesto dostopno. Ne pomeni pa varnosti.« Cena varnosti Če bi bila cena višja, bi morda lahko razmišljali tudi o zavarovanju parkirišča, čeprav Robert Hostnik, odgovoren za parkirišča pri ZPO-ju, pravi, da je zavarovanje parkirišč praktično nemogoče: »Parkirišča nikjer niso zavarovana v smislu proti tretji osebi. Premija bi bila verjetno zelo visoka, kar bi pomenilo tudi višje parkirnine.« Tako je zavarovana le odgovornost, če se vozilo na primer poškoduje zaradi luknje na parkirišču. Iz parkirnin pa se v občinsko blagajno steče kar nekaj denarja. Lani je občina le s pobiranjem parkirnin, delo izvaja Kostra, dobila približno Bogoslav Jelen 290 milijonov tolarjev. Kot pojasnjuje Hostnik, so Kostri plačali deset milijonov tolarjev, približno sto milijonov pa je šlo za odkup paridrnih mest v parkirni hiši Glazija, v kateri namerava občina postati 87-odstotni lastnik in bo odkupovanje parkirnih mest trajalo deset let. Da bi torej posebej zaposlovali varnostnike, ni denarja. Po besedah Andoljška pristojnosti občinskih redarjev sploh ne vključujejo varovanja parkirišč: »Z novim zakonom o varnosti cestnega prometa smo sicer dobili nekaj novih pristojnosti, vendar pa so še vedno omejene na območja umirjenega prometa in območja, namenjena izključno pešcem. Na teh območjih lahko po novem vozila ustavljamo, česar do zdaj nismo smeli. V skladu z občinskim odlokom ostajajo pooblastila v zvezi s parkiranjem vozil in ukrepi zaradi neplačane parkirnine.« Četudi bi občinski redarji lahko ukrepali v primeru vlomov, je skoraj nemogoče, da bi se ukvarjali z varovanjem vozil. Za celo območje je namreč le sedem redarjev, ki po Andoljškovih besedah ne morejo nadzorovati parkiranja, poleg tega pa še varovati parkirišča: »Redarji tovrstnih pristojnosti sploh nimajo. Možno pa je, da jih bodo dobili z zakonom o javnem redu in miru, ki je še v osnutku.« 100 milijonov s celjskih ulic Tudi brez teh pristojnosti imajo redarji že zdaj dovolj de- Vinko Andoljšek la. Kot pravi Andoljšek, vozniki na ulicah letno pustijo 20 milijonovtolarjev. Toliko kazni namreč napišejo celjski redarji. Ob tem je treba seveda pripomniti, da so to le polovične kazni - v primeru, če se plača takoj. Torej je na cesti dejansko 40 milijonov tolarjev. Andoljšek še dodaja, da dobijo manj kot polovico tistih, ki kršijo predpise. Celjani so torej na ulicah pripravljeni letno pustiti približno sto milijonov tolarjev. Še vedno pa ostaja vprašanje tistih, ki parkirnino plačajo - od česar, kot že omenjeno, občina dobi 290 milijonov tolarjev - pa jim v avto vlomijo. Kdo bo varoval parkirišča ali bolje, kdo je kriv, da sploh do tega pride? Kot pravi Hostnik iz ZPO-ja, je krivdo najlažje prevaliti na nekoga drugega, dodaja pa, da se policija s statičnim prometom že nekaj let ne ukvarja več: »Tudi če greš vsak dan skozi mesto, vidiš, da ni veliko listkov za nepravilno parkiranje. Dejansko ne vemo, kdo bo zdaj urejal ta promet. Ko- Robert Hostnik stri kot operativnemu izvajalcu oziroma ZPO-ju varovanja parkirišč ne moremo naprtiti, saj to prinese velike stroške.« Kradejo kot srake Najbolj udarne točke v Celju, kjer je vlomov in tatvin iz vozil največ, so mestno središče, Trubarjeva in Malgajeva ulica, okolica Splošne bolnišnice Celje in parkirišča ob večjih trgovskih centrih. »Gre predvsem za priložnostne storilce, ki ne izbirajo časa vloma. Glede na statistiko pa je tovrstnih vlomov največ dopoldne in ob urah, ko starši pripeljejo otroke v vrtec ali pridejo ponje. Čeprav je veliko vlomov tudi preko celega dne in ponoči,« razlaga Bogoslav Jelen iz Sektorja kriminalistične policije celjske policijske uprave. Predrzneži vlamljajo v avtomobile na različne načine. Trend zadnjega časa jepredvsem razbijanje stekel, pri tem sploh ni pomembno, za kakšno znamko avta gre. Pomemben je plen. »Ukradejo vse, kar je vredno. Radio, torbice, fotoaparate, prenosne računalnike, mobilne telefone, očala ... Pojavljajo se tudi tatvine z vozila, pri čemer storilci z vozil demontirajo predvsem zračne blazine, kradejo tudi smerokaze, luči, registrske tablice.« Z registrskimi tablicami se okoriščajo predvsem tisti, ki se odpravljajo naprej na tatinske pohode, saj jih namontirajo na svoja vozila, kot se je to zgodilo v zadnjem primeru, ko so policisti stopili na prste več osebam, ki so na Celjskem in na območju Velenja storili več kot 200 vlomov in tatvin. Parkiranje v središču mesta, kjer dobite listek na par-komatu ali v kiosku, stane 200 tolarjev na mo, za parkiranje do štiri me pa 600 tolarjev. Najcenejša so parkirišča pri Tkanini, v mestnem parku, na Jenkovi, Ipavčevi, Oblakovi in Kosovelovi, kjer stane parkiranje 250, mesečna dovolilnica pa 5.000 tolarjev. Tolažba, da bodo oškodovanci dobili ukradene stvari nazaj, je bolj slaba, saj gredo lete ponavadi kaj kmalu po tatvini v promet. Za izredno nizko ceno. Zakaj? Ker je med storilci pač največ odvisnikov, ki ukradene stvari prodajo, z izkupičkom pa nabavijo odmerek mamil, ki ga dnevno nujno potrebujejo. »Opozorila niso nikoli odveč. Lastniki naj v vozilih ne puščajo vrednih predmetov na vidnih mestih. Tudi pod sedeži ne, saj so tudi tam lahko vidne. Vzamejo naj jih iz vozila ali jih odložijo v prtljažnik avtomobila. Vozil naj ne puščajo odklenjenih, čeprav zapustijo vozilo ‘le za hip’, še manj pa naj ga pustijo v teku.« Pa sploh obstaja popolna zaščita parkiranih vozil? »Mislim, da popolne zaščite na javnih parkiriščih oziroma zunaj parkiranih vozil ni. Alarm je prvotno namenj en preprečevanju tatvin vozil, obstaja pa izjemno velika verjetnost, da se vozila z vgrajenim alarmom potencialni vlomilec ne bo dotaknil,« meni Jelen. ŠPELA OSET SIMONA ŠOLINIČ Nespretni vlomilec Minuli konec tedna so celjski policisti ovadili 24-letnega Celjana, ki ga sumijo šestih vlomov v vozila in ene tatvine, preiskovalni sodnik pa je zanj odredil pripor. Kar v treh primerih so osumljenega pri dejanju zalotili občani, v enem primeru pa so ga celo fotografirali. Če bi (na srečo nespretni) vlomilec svoja kazniva dejanja izpeljal do konca, bi povzročil za skoraj dvesto tisoč tolarjev škode, tako pa je z razbijanjem stekel na vozilih vseeno povzročil za sto tisočakov gmotne škode. Predmete, ki mu jih je v ostalih vlomih uspelo ukrasti, je prodajal po znatno nižji ceni in denar porabil za nakup mamil. Preiskava je pokazala, da je 24-letniku v enem primeru vloma v vozilo pomagal 21-letni Celjan, pri tatvini pa 20-letnik in 19-letnica, oba iz Celja. Oboroženi ropar na Lopati Dvajset minut pred polnočjo v noči na soboto je v bencinskem servisu na počivališču na Lopati prišlo do oboroženega ropa. Zamaskiran moški je ob vstopu zaposlenima zagrozil s pištolo in zahteval denar, uspelo pa mu je odnesti ves dnevni izkupiček. Za koliko denarja je šlo, na policiji ne poročajo. Moški je močnejše postaje, v času ropa pa je bil oblečen v rjavo jakno, medtem ko je imel obraz zakrit z ruto. Policisti ga še vedno iščejo, zato naprošajo vse, ki bi o ropu karkoli vedeli, naj pokličejo na 113 ali anonimni telefon policije 080 1200. To je letos že četrti rop na celjskem območju. Kljub temu, da preiskave intenzivno potekajo, policisti še vedno nimajo oprijemljivih sledi za neznancem, ki je oropal banko v Šmartnem ob Paki, niti dveh roparjev, ki sta pri cestninski postaji v Tepanju brutalno napadla varnostnika Prosignala in mu pobrala denar. Kot smo že pisali, se je ropar pošte v Kozjem v policijske, roke ujel sam, saj so ga prijeli takoj po do potankosti enakem ropu pošte v Novem mestu. Naj spomnimo, da so nepreiskani še vedno ropi banke v Vojniku, Žalcu in Vitanju ter pošte na Lavi v Celju. SŠ, foto: CK Podjetje NT&RCd.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03)54 41032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 130, petkovega pa 300 tolarjev. Ta številka je bila natisnjena v 13.188 izvodih. Naročnine: Majda Klanšek Mesečna naročnina je 1.300 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 31.200 tolarjev. Številka transakcijskega računa. 06000-0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% daven na dodano vrednost. 1 Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Urednik fotografije: Gregor Katič Tehnični urednik: Franjo Bogadi Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: Minja Bajagič E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehiučn ga uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si ^ Odgovorna urednica: Simona Brglez Telefon studia (za oddaje V živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881 . E-mail: radio@nt-rc.si E-mail v studiu: info@radiocelje.com ; : Milena Brečko-Poklič, Janja Intihar, Brane Jeranim. Špela Oset, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Susteo Tone Vrabl AGENCIJA Opravlja trženje ogtisne&a prostora v Novem tednik" Radiu Celje ter nudi ostai agencijske storitve. Pomočnica direktorjai in Agencije: Vesna Leji Organizacijski vodja-Franček Pungerčic Propaganda: Vojko Gra Zlatko Bobinac, I,etra. „1,3 Viktor Klenovšek, Ale TeJefonf (03) 42 25 fax: (03) 54 41 032, (03) 54 43 511 Ki Sprejem oglasov po eiek pošti: agencija@nt-rc-s KRIZNI CENTER ZA ^LADE Telefon 493-05-30 DRUŠTVO REGIONALN VARNA HIŠA Telefon 492-63-3" materinski dom Telefon 492-40-45i DRUŠTVO OZARA OU ' pomoč ljudem s tezai ([g3, duševnem zdravju, Kr gg Celje, tel.: 03 492 57 CENTER ZA POM°C Telefon f aH °3 427-95-28 ŠENT CELEIA . Slovensko združ^č po za duševno zdravje P cnrialrti in nsiholOŠK. LASI - INFORMACIJE ZAHVALA Prezgodaj nas je zapustila draga IGNACIJA KAVALAR (1951-2005) Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki nam v teh neizmerno težkih trenutkih stojite ob strani ter mislite na nas in na našo Nacko. Hvala vsem, ki ste se v petek poslovili od nje, za vse besede in dejanja podpore. Vaša pomoč je neprecenljiva. Petra in Brstin z Andrejo YOU’LL NEVER WALK ALONE. ------------------------------ 2159 Tak čudno je naše življenje, srečno in hkrati nesrečno. O, pesem nedokončana in ena sama za večno. (K. Kovič) Sporočamo žalostno vest, da nas je tiho zapustila IGNACIJA KAVALAR Od drage sodelavke smo se poslovili v petek, 15. aprila 2005. Etol d. d. Celje. F)q °9|ase lahko oddate le osebno na oglasnem oddelku NT & sp|etn °- °-> Prešernova 19, Celje. Objava malega oglasa na Vq m ,em mestu izberi.si je vezana na predhodno plačano obja-Po jnt ega oglasa v Novem tedniku. Male oglase, ki jih pošiljate 'zhaiAktU' i®tako Potrebno pred objavo plačati. Novi tednik Osrpr+n' .torkih in Petkih. Zadnji dan za oddajo malih oglasov, op n j!c ln zahval za torkovo izdajo Novega tednika je sobota ■ oo 12. ure, za petkovo pa torek do 17. ure. ■"OTORNA VOZILA HYU PRODAM Holr6"' 13 ls- letnik 1997/4, Prild km' m°der, 3 vrata, radio, evro- fo"oKmn7a,knii90'prodamTele' kniii,'' n®1- P61 vrat, servisna |fljD|j0’ 9 km, odlično ohranjen, 1 730 nn«Vr Sloveniii' Prodam zo 000 SIT. Telefon (03)5793442. OPEL nrt 2042 ',5 :7,1° di 16 v, 1999, boq ,m'abs'k'™, priklop, 4«air 1 (nn -7ne sani, prodam za 6°0-000SIT.Telefon041 627-849. &A£tyQn . 2076 njen , letnik 2000, odlično ohra-04, prodam. Telefon k5tQrr|D ' 2125 Prodam n 71',993'srellme barve, T°V0RN0 eef°n 041 530394. šsts $08 :7s ceraifo Mercedes benz 041725-757te9°rii°' prod°m- Tefefon Š314 256 RENAULT senic 1.9 dci ekspression, letnik 2002, prodam. Cena 2.450.000 SIT. Telefon 031 678449. 2150 CITROEN ax 14 trd, 91/6,5 vrat, odlično ohranjen, ugodno prodam. Telefon 040 286-858. 2154 STROJI PRODAM TRAKTOR Imt 560, letnik 1984, Fiat Štore 502, letnik 1984 ter tračni obračalnik 200 cm, prodam. Telefon (03) 5471-832 ali 041 628-766, popoldan. 2099 KOSILNICO al-ko Farmer prodam Cena po dogovoru. Telefon 031 696-860, kličite po 15. uri. 2122 “Pijava! GOSTISCE MATEJ Prijetnem J3312 Prehold ,eL: 03/705-31-80, GSM: 041/708-695 am '8ntU' °b domači hrani ter živi glasbi vam nudimo družabna Našo ponudh $reČan*a do oseb- Oddajamo sobe. . 0 s' iehko pogledate na spletni strani www.prebold.com — (turizem - gostinska ponudba) T^UnTiliTtTiiTiliTiTi rezervaciji). V SPOMIN ERVINU KOROŠCU (19.4.1960-3.5.2003) Pomlad na vrt bo prišla in čakala, da prideš ti, sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. Hvala vsem, ki obiskujejo grob, polagajo cvetje ter prižigajo svečke. Mama in vsi ostali. 2107 Ne jokajte na mojem grobu, mimo k njemu pristopite, veste, kako trpel sem in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Sporočamo, da nas je zapustil dragi mož, oče in stari oče ANTON KUKOVIČ iz Štor (18.5.1931-9.4.2005) Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrazili pisna in ustna sožalja. Hvala duhovnikoma g. Korenu in g. Orešniku. Zahvala tudi pogrebni službi Zagajšek iz Šentjurja, pevcem Idila, govornikoma, godbi Železarne Štore in trobentaču. Žalujoči: žena Jožica, hčerka Poldka z družino in sin Marjan z družino. 2133 TRI kombinirana vozila in 2 minibus ma-sterja (tudi z možnostjo dela), tovorno vozilo Iveco, z rampo (skupaj z delom) in tovorno vozilo Mercedes (skupaj z delom) prodamo po ugodni ceni. Telefon 041 6804)01,(03)492-6300. 2134 XSARA 1,6 i break, letnik 1998, sive barve, klima in urno 1.0, letnik 1996, rdeče barve, prodam. Telefon 041 460-076. L DV0REDN0 sejalnico Olt, za koruzo, puhal-nik Tajfun in kosilnico BCS127 (bencin -petrolej), dobro ohranjeno, prodam. Telefon 041 261-676. SAM0NAKIADAL0 Sip 17, s hidravličnim dvigom, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 793-891. srne POSEST PRODAM NOVO, moderno grajeno hišo v Celju ugodno prodam. Telefon 041 389-238. 2095 PARCELO z gospodarskim poslopjem, v Poloni pod Lisco, prodam. Dovoljena gradnja. Telefon 031 642-767. p V Centru Celja prodam ali dam v najem dobro vpeljan gostinski lokal. Telefon 041 399484. ži78 KUPIM GRADBENO parcelo ali kmetijsko zemljišče, z možnostjo gradnje, v Celju ali bližnji okolici, kupim. Telefon 041 389-238. 2095 ZAZIDALNO parcelo ali hišo, na lokaciji Hudi-nja-Nova vas, kupim. Telefon 031 587-980. 2111 ODDAM V Celju oddamo v najem poslovne prostore, v velikosti od 50 do 1000 m2, za potrebe skladiščenja oziroma proizvodne dejavnosti. Telefon 041 711-811. 2113 DVOSOBNO stanovanje, 48 m2, obnovljeno, blizu centra Celja, prodam. Telefon 031 600-625. 2153 ODDAM SOBO z ogrevanjem, uporaba kuhinje in kopalnice, oddam. Telefon 5418-139. 2024 GARSONJERO, 37 m2, opremljeno, v Celju na Lavi, oddam za sprotno plačilo. Telefon (03)492-7516. 2140 OPREMLJENO sobo, uporaba kuhinje in kopalnice, za vse oseb, oddam, plačilo po dogovoru. Telefon vsak dan od 8. do 14. in od 16. do 20. ure, (03) 5484-688, 040461-251. 2138 DVOSOBNO stanovanje v centru mesta na Razlagovi, oddamo v najem. Telefon 041 517-558,031 744-742. 2148 SLAVICA MARN, s.p. Vransko 18/b, 3305 Vransko Tel.: (03) 572 51 06, 041 508 655 IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI * za osebna vozila * lažja tovorna vozila * traktorje * delovne stroje * motocikle ! športne izpuhe OPREMA PRODAM REGAL za dnevno sobo, 360*230*55 cm, ugodno prodam. Telefon 5418-139. 2024 MATERIAL ŽREBIČK0, staro dve leti in pol, zelo mirno, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 429-618. 2114 KOZO, brejo, prodam. Telefon 5441426. 2112 KOZE z mladiči, prodam. Telefon 041 235- 625. L 348 PRODAM KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM BUKOVA drva prodam. Telefon 041 876-329. Š317 KUPIM BUKOVA drva, 4 m, po možnosti s prevozom, kupim. Telefon 5419-709, 031 889- 826. SUHO seno in vino, modra frankinja, prodam. Telefon 5823-018. 2102 SLADKO seno in otavo, v okolici Vojnika, prodam. Telefon 041 271-340. 2152 KORUZO, obdelano brez kemičnih sredstev, v zrnju ali strokih, prodam. Telefon 041 256-050. 2147 2128 AKUSTIKA PRODAM DIATONIČNO harmoniko prodam za 120.000 SIT. Telefon 5777414, po 17. uri. Ž177 DIATONIČNO harmoniko Rutar, tip zala, duri b, es, as, staro 6 mesecev, prodam. Telefon 031 678449. 2152 HARMONIKO, diatonično be, es, as, zelo ohranjeno, prodam. Cena po dogovoru. Telefon $793-374. Š321 OSTALO PRODAM NA Planini pri Sevnici oddamo hišo, vseljiva takoj. Telefon 041 610-359. 2139 STANOVANJE PRODAM NOVO dvosobno stanovanje na Glaziji, 83,81 m2, z balkonom in teraso, prodamo. Telefon 041 624-060. Viba d. 0.0., Novo Celje 9, Petrovče. n ŽIVALI PRODAM NAJNOVEJŠE hibridne jarkice pred resnostjo: rjave, črne, sive, grahaste, bele susex, jerebičaste Italijanke in bele težke piščance za dopitanje prodajamo vsak delavnik na farmi Roje pri Šempetru. Večje količine dostavimo. Sprejemamo naročila za enodnevne piščance. Telefon (03) 700-1446. 1951 JAGNJETA, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 041 759-681. Š273 DESET jagnjet, samčkov, tri koze mladice, stare eno leto, kozo, staro 3 leto, ni breja, sanska pasma in ovna, dobrega plemenjaka, prodam. Telefon 041 550-147 ali 041 854-875, zvečer. 2103 GUME za terensko vozilo, velikost 265-70-16, prodam. Telefon 051 318-190. 2105 TELICO simentalko, brejo 8 mesecev in kakovostno belo vino, prodam. Telefon 5821 -876. 2100 KAMK0DER Sony, malo rabljen, prodam za 35.000 SIT. Telefon 031 857-904. 2121 LEPO žensko obleko za birmo, kostim številka 38, znamka Labod, prodam. Telefon (03)5793466. šsis ZAPOSLITEV FASADERJE in pleskarje zaposlimo. Mauer d. 0.0., Gosposvetska 3, Celje. Telefon 041 771-104. 2096 Zaposlimo VOZNIKA -SKLADIŠČNIKA z vsaj 5 leti delovnih izkušenj, IV. stopnjo izobrazbe ter vozniškim izpitom C- in D-kate-gorije. Delo je za določen čas z 1-mesečnim poskusnim obdobjem. Pisne ponudbe pošljite do 27. aprila na naslov: Labrex d.o.o., Delavska 19, 3000 Celje. Podjetje SUPRA-STAN, d.o.o., išče sodelavca za poslovanje z nepremičninami Od kandidata pričakujemo: - VI. stopnjo izobrazbe gradbene smeri in 3 leta delovnih izkušenj ali - V. stopnjo gradbene smeri in 5 let delovnih izkušenj - zaželen strokovni izpit - obvladovanje Word, EExcel, osnove Interneta - izpit B-kategorije - pasivno znanje angleščine ali nemščine - poskusno delo 3 mesece - zaželena starost do 32 let in rešen stanovanjski problem. Ponudbe z življenjepisom in delovnimi izkušnjami ter dokazila o izobrazbi pošljite do 29. 4. 2005 na naslov SUPRA-STAN, d.o.o., Adamičeva 1, Celje ali na elektronski naslov: Supra-stan@celje.si. Po preteku preizkusne dobe možnost zaposlitve za nedoločen čas s predvidenim začetkom 1. 9. 2005. Razpis nas ne zavezuje k sklenitvi pogodbe o delovnem razmerju, o morebitni izbiri pa bo kandidat obveščen do 20 5 2005. RADIO JE UHO, S KATERIM SUŠIMO SVETI ŠTAJERSKI VAL VEČ KOT 50 LET PRIJATELJSKE BLIŽINE m 14 BORZA DELA Svet OSNOVNE ŠOLE FRANKOLOVO Frankolovo 11, 3213 Frankolovo razpisuje delovno mesto RAVNATELJ A/-ICE Kandidati/-ke morajo za imenovanje na funkcijo ravnatelja/-ice izpolnjevati splošne zakonske in posebne pogoje, skladno z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFVI (Ur. I. RS, št. 115/03 - uradno prečiščeno besedilo). Kandidati/-ke morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Predviden začetek dela je 1. 9. 2005 oziroma skladno s soglasjem ministra k imenovanju. Izbrani/-a kandidat/-ka bo imenovan/-a za 5 let. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, o dosedanjih delovnih izkušnjah, s kratkim življenjepisom ter programom oziroma vizijo razvoja ter dela šole za mandatno obdobje, pošljite najpozneje v 8. dneh po objavi razpisa na naslov Svet zavoda Osnovne šole Frankolovo, Frankolovo 11, 3213 Frankolovo, s pripisom ZA RAZPIS RAVNATELJA. Kandidati/-ke bodo prejeli/-e pisno obvestilo o izboru v zakonitem roku. BAR F16, Preserje 18, Braslovče, vabi k sodelovanju več stevardes za strežbo. Pokličite Nino po telefonu 041 442-302. Ž162 ZAPOSLIMO strojnika gradbene mehanizacije. AGM Nemec Primož, s.p., Sedraž 3, 3270 Laško. Telefon (03) 5648-043, 041 625-913. l 260 ZAPOSLIMO kovinarja ali mehanika za popravilo gradbene mehanizacije. AGM Nemec Primož, s.p., Sedraž 3,3270 Laško. Tel. (03) 56484)43,041 625-913.L260 ZAPOSLIMO voznika C in E kat. Relacija Madžarska-Celje-llalija.Tel. (03) 7812-310,041 707-828. Vladimir Pušnik s.p., Ivenca 30, Vojnik n ZAPOSLIMO natakarico za delo v bistroju in vodjo izmene za delo v trgovini. Prošnje pošljite na naslov: Peter Pišek s. p., Lopata 17, 3000 Celje ali pokličite po telefonu (03) 492-1420, od 8. do 15. ure, Klavdija. 2064 JOŽICA Fidler s.p., Bodrež 36,3231 Grobelno, obveščam stranke, da z 22.4.2005 preneham z opravljanjem dejavnosti. 2149 Društvo vinogradnikov Polič Štore prireja ocenjevanje vin letnika 2004. Zbiranje vzorcev bo potekalo v torek. 19. aprila, od 17 do 20. um v prostorih Prosto- voljnega gasilskega društva Prožinska vas. Vsak vzorec naj bo v dveh steklenicah z vsebino po 0,751. Vsi zainteresirani vabljeni. Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda za zaposlovanje. Zaradi preglednosti objav so izpuščeni pogoji, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebna znanja in morebitne druge zahteve). Podrobnejše informacije so dostopne: - na oglasnih deskah območnih enot in uradov za delo Zavoda za zaposlovanje - na spletni strani http: /www.ess.gov.si - pri delodajalcih. UPRAVNA ENOTA CEUE Kovinarski delavec pomoč pri obdelovanju kovin in varjenju; do 22. 4. 2005; Božičnik Stanko s.p., Gradbeništvo Božičnik, Opekarniška cesta 1, 3000 Celje. Gradbeni delavec pomožna dela v gradbeništvu; do 19.4.2005; Marič Zvonko s.p., Zidarstvo in fasaders-tvo Celje, Milčinskega ulica 13, 3000 Celje. Pomožni delavec pomožna dela v krovstvu in kleparstvu; do 20. 4. 2005; Ča-ter Boris s.p., Avtoprevozniš-tvo in stavbno kleparstvo, Zadobrova 100, 3211 Škofja vas; gradbena dela; do 19. 4. 2005; Gradisan d.o.o. Celje, Teharska cesta 110, 3000 Celje; čiščenje poslovnih prostorov - delo se izvaja na območju Šempetra pri Celju; do 30. 4. 2005; Tehnocomerc d.o.o. Maribor, Dravska ulica 9, 2000 Maribor. Snažilka čistilka na območju Teharij in Štor z okolico; do 22.4.2005; ISS Servisystem d.o.o. Maribor, Ptujska cesta 95,2000 Maribor. Talilniški pomočnik pocinkovalec; do 26.4. 2005; Pocinkovalnica d.o.o., Bežigrajska cesta 6, 3000 Celje. Krovec samostojno delo na strehi z različno pločevino in opeko; do 4. 5. 2005; Mirnik trade d.o.o. Celje, Lopata 44, 3000 Celje. Talilec talilec, upravlja talilne peči -kupolka in MF peč; do 21.4.2005; Kovis - livarna d.o.o. Štore, Železarska cesta 3, 3220 Štore. Mesar mesar - moški; do 20.4.2005; Ledas d.o.o. Celje, Trnoveljska cesta 12, 3000 Celje; mesar prodajalec - moški; do 20. 4. 2005; Mesnice Ledas d.o.o. Celje, Trnoveljska cesta 12, 3000 Celje. Formar livar strojnik proizvodnih naprav, upravlja stroje in naprave za izdelavo peščenih mešanic, spremlja delovanje naprav; do 21.4.2005; Kovis - livarna d.o.o. Štore, Železarska cesta 3, 3220 Štore. Ključavničar izdelava in montaža kovinskih konstrukcij, strojev in naprav; do 26. 4. 2005; Tehno var d.o.o., Cesta v Trnovlje 10,3000 Celje. Frezalec rezkanje kovin; do 22.4.2005; Valji d.o.o. Štore, Železarska cesta 3, 3220 Štore. Montažer izvajanje suhomontažne gradnje; do 22. 4. 2005; Panič Željko s.p., Splošna gradbena dela, Ulica frankolovskih žrtev 13, 3000 Celje. Tiskar za tisk s ploskve nadzor printa in vodenje evidenc izdelave, priprava stroja in personalizacija, pomoč operaterju, varovanje tajnosti podatkov; do 19.4.2005; Cetis grafično podjetje d.d. Celje, Čopova ulica 24, 3000 Celje. Frizer frizerske in kozmetične usluge; do 14. 5. 2005; Canžek Barbara s.p., Lepotni center Barbara, Udarniška ulica 10, 3220 Štore. Tesar tesarska dela; do 22. 4. 2005; Božičnik Stanko s.p., Gradbeništvo Božičnik, Opekarniška cesta 1, 3000 Celje. Zidar zidarska dela; do 19.4. 2005; Gradisan d.o.o. Celje, Teharska cesta 110, 3000 Celje. Strojnik gradbene mehanizacije upravljanje težke gradbene mehanizacije; do 22. 4. 2005; Lugariček Franjo s.p., Avtopre-voz., storitve z grad. mehanizacijo, Cesta na Ostrožno 12, 3000 Celje. Voznik avtomehanik voznik tovornjaka v mednarodnem prometu; do 23.4.2005; Cesar Ivan s.p., Avtoprev., Boh. Bistrica, Log v Bohinju 5, 4264 Bohinjska Bistrica; ambulantna prodaja živilskih izdelkov; do 22. 4. 2005; Jus Anton s.p. Prevoz blaga s kamioni, Prušnikova ulica 27, 3212 Vojnik. Prodajalec prodajalec komercialist v trgovini z elektroniko; do 21. 4. 2005; Edicom d.o.o. Šentjur, Prijateljeva ulica 12, 3230 Šentjur; strežba v dnevnem lokalu; do 26. 4. 2005; Kordiš Tomislava s.p., Jata Teharje, Slance 9, 3221 Teharje; prodajni referent - prodaja knjig po telefonu v Celju; do 22. 4. 2005; Prešernova družba d.d. Ljubljana, Opekarska cesta 4, 1000 Ljubljana; prodajalec; do 14. 5. 2005; Trgodom No 1. d.o.o. Kranj, Delavska cesta 26, 4000 Kranj. Kuhar kuhar - picopek, delovno mesto v Celju; do 23. 4. 2005; Ba-. letta d.o.o., Ob dolenjski železnici 12, 1000 Ljubljana; samostojna priprava hrane; do 14. 5. 2005; Ramšak Matej s.p., Gostilna Gaberje, Kidričeva ulica 6, 3000 Celje. Natakar natakarica, delovno mesto v Celju; do 23. 4. 2005; Baletta d.o.o., Ob dolenjski železnici 12, 1000 Ljubljana; strežba branje in pijače; vloge na naslov Engrotuš d.o.o., Cesta v Trnovlje lOa, 3000 Celje, s pripisom za kadrovsko službo; do 26. 4. 2005; Engrotuš d.o.o. Celje, Kavarna de la creme, Mariborska cesta 128, 3000 Celje; strežba pijače, del. mesto v Celju; do 23. 4. 2005; Krivec Ivan s.p., Storitveni enginee-ring Wega, Petrov trg 7; 3311 Šempeter v Savinjski dolini; strežba in točenje pijač v klubu Salsa; do 22.4.2005; Projekt MR inženiring d.d., Aškerčeva ulica 14, 3000 Celje. Strojni tehnik prodajni referent; do 26. 4. 2005; Pocinkovalnica d.o.o., Bežigrajska cesta 6, 3000 Celje. Farmacevtski tehnik prodaja domačih naravnih zdravil; vloge na naslov Vele d.d. Ljubljanska 64,1230 Domžale; do 22. 4. 2005; Vele trgovska družba d.d. Domžale Drogerija Tuš Celje - center, Prešernova ulica 10, 3000 Celje. Grafični tehnik tiskanje na 2-, 4- in 6-barv-nih Hidelberg speedmaster strojih; do 27. 4. 2005; Kregar Dušanka s.p., Kotna ulica 5, 3000 Celje. Ekonomski tehnik delo v knjigovodstvu, salda-konist; do 2. 5. 2005; Fisher International d.o.o., Kidričeva ulica 36, 3000 Celje; delo v računovodstvu in administrativna dela; do 2.5.2005; Frigopak d.o.o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje; prodaja lovsko ribiške opreme; vloge na naslov Nold uvoz-izvoz d.o.o., Selška cesta 2,8257 Dobova; do 28. 4. 2005; Nold uvoz-izvoz, Trgovina Dobova, d.o.o. Prodajalna Nold Celje, Opekarniška cesta 9, 3000 Celje. Upravni tehnik zdravstveni administrator za vodenje zdravstvene administracije, evidenc, pisanje po'dik- tatu; do 19. 4. 2005; Splošna Bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5, 3000 Celje. Gimnazijski maturant zastopnik na terenu - trženje premoženjskih in osebnih zavarovanj za območje Celja; do 11. 5. 2005; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Krži-čeva ulica 3, 1000 Ljubljana. Srednja strokovna ali splošna izobrazba osebni finančni svetovalec, trženje raznih finančnih produktov, finančno svetovanje na področju zavarovalništva in vzajemnih skladov, del. mesto v Celju; do 23. 4. 2005; Sava plus d.d., Celovška cesta 175, 1000 Ljubljana. Ekonomist za komercialno dejavnost komercialist; do 22. 4. 2005; Adecco h.r. Kadrovsko svetovanje d.o.o. Podružnica Celje, Ulica XIV. divizije 6, 3000 Celje. Magister farmacije farmacevt; do 29. 4. 2005; Javni zavod Psihiatrična bolnišnica Vojnik, Celjska cesta 37, 3212 Vojnik. Univ. dipl. inženir graf ičars-tva prodajni inženir; do 26. 4. 2005; Aero d.d. Celje, Ipavčeva ulica 32, 3000 Celje. Univ. dipl. ekonomist vodenje razvoja in kakovosti; do 22. 4. 2005; Adecco h.r. Kadrovsko svetovanje d.o.o. Podružnica Celje, Ulica XIV. divizije 6, 3000 Celje. Diplomirani ekonomist (vs) vodja logistike: koordinacija, vodenje, nadzor in organizacija transporta, vodenje skupine za naročila, stiki z zunanjimi izvajalci storitev in strankami; do 30. 4. 2005; Istrabenz plini d.o.o. Poslovna enota vzhodna Slovenija, Plinarniška ulica 1, 3000 Celje; svetovalec za majhna podjetja; do 26. 4. 2005; Raiffeisen Krekova banka d.d. Maribor, PE Celje, Prešernova ulica 23,3000 Celje. Profesor razrednega pouka poučevanje razrednega pouka; do 22. 4. 2005; Osnovna šola Hudinja, Mariborska cesta 125, 3000 Celje. Doktor medicine specialist psihiatrije zdravnik specialist psihiater (tdpp) ali zdravnik po končanem sekundariju; do 29.4.2005; Javni zavod Psihiatrična bolnišnica Vojnik, Celjska cesta 37, 3212 Vojnik. UPRAVNA ENOTA LAŠKO Delavec brez poklica pomožna dela pri izdelavi betonskih izdelkov; do 22.4.2005; Bambus d.o.o., Spodnja Rečica, Spodnja Rečica 20, 3270 Laško. Ključavničar ključavničarska dela v delavnici, obdelava in varjenje nerjaveče pločevine, tig varjenje; do 29. 4. 2005; Klezin Andrej s.p., Razvoj in montaža tehnološke opreme, Trojno 3, 3270 Laško. Monter hladilnih naprav montaža hladilnih sistemov na terenu; do 26.4. 2005; Eho d.o.o. Elektrika, hladilništvo in ogrevanje, Brezno 7, 3270 Laško. Avtomehanik popravilo gradbene mehanizacije; do 3. 5. 2005; Nemec Primož s.p., Avtoprevozi, gostinstvo, mehanizacija, Sedraž 3, 3270 Laško. Strojnik gradbene mehanizacije strojnik gradbene mehanizacije; do 3. 5. 2005; Nemec Primož s.p., Avtoprevozi, gostinstvo, mehanizacija, Sedraž 3, 3270 Laško. Voznik avtomehanik prevozi kamiona s prikolico; do 22. 4. 2005; Eho d.o.o. Elektrika, hladilništvo in ogrevanje, Brezno 7, 3270 Laško. Gradbeni tehnik samostojni referent - upravnik stanovanj; do 19. 4. 2005; JP Komunala Laško d.o.o., Podšmihel 1, 3270 Laško. Diplomirani fizioterapevt (vs) fizioterapevt; do 3. 5. 2005; Zdravilišče Laško d.d., Zdraviliška cesta 4, 3270 Laško. "upravna enota" MOZIRJE Gradbeni delavec fasader; do 7. 5. 2005; Pine-la d.o.o., Prihova 26, 3331 Nazarje. Keramik keramik; do 7. 5. 2005; Pine-la d.o.o., Prihova 26, 3331 Nazarje. Slikopleskar slikopleskar; do 7. 5. 2005; Pinela d.o.o., Prihova 26, 3331 Nazarje. Prodajalec prodajalec, opravlja naloge prodajalca v trgovini z orodjem in blagajniško poslovanje v prodajalni, ureja in razporeja blago po prodajnih mestih in označuje blago z nazivi; vloge na naslov Trgotur d.o.o., Ljubljanska c. 13/b, Velenje s pripisom (za Mateja) zaposlitev preko koncesionarja Trgotur d.o.o.; do 5.5.2005; Grlica d.o.o. Elektroservis Mozirje, Hofba-uerjeva ulica 2, 3330 Mozirje. Gradbeni tehnik koordinacija na terenu; do 30. 4. 2005; Pinela d.o.o., Prihova 26, 3331 Nazarje. Profesor angleščine učitelj za angleški jezik in nemški jezik; do 19. 4. 2005; Osnovna šola Blaža Arniča Luče, Luče 77, 3334 Luče. UPRAVNA ENOTA SLOVENSKE KONJICE Pomožni delavec pomožna dela v pleskarstvu, pripr. in zašč. porostora oz. okolja, čiščenje orodja in naprav, manj zaht. plesk. dela, brušenje, grobo kitanje, osnovni be-lež; do 30.4.2005; Vezjak Alojz s.p., Tampo, Tepanje 24, 3210 Slovenske Konjice. Pek peka kruha in peciva; do 19. 4. 2005; Lamut Dušan s.p., Pekarna ob potoku, Ob potoku 3, 3210 Slovenske Konjice; pek kruha in peciva; do 26. 4. 2005; Tornado d.o.o. Zreče, Kovaška cesta 37, 3214 Zreče. Kuhar samostojna priprava hrane; do 19. 4. 2005; Hlastec d.o.o., Križevec 57, 3206 Stranice; kuhanje malic, pečenje na žaru; do 26. 4. 2005; Leskovar Peter s.p., Gradbeni servis in gostinstvo, Tovarniška cesta 10, 3210 Slovenske Konjice. Natakar strežba hrane in pijače; do 19. 4. 2005; Hlastec d.o.o., Križevec 57, 3206 Stranice; strežba hrane in pijače v piceriji; do 26. 4. 2005; Leskovar Peter s.p., Gradbeni servis in gostinstvo, Tovarniška cesta 10, 3210 Slovenske Konjice. Srednja poklicna izobrazba voznik oz. sovoznik tovorne; ga vozila s priklopnikom a*1 brez; do 30. 4. 2005; Fijavž Borut s.p., Avtoprevoz, Bukovlje 1, 3206 Stranice; varnostnik receptor; do 1- 5-2005; Hwa-rang d.o.o. Zreče, Cesta na Roglo 11, 3214 Zreče. Strojni tehnik ekstruder PVC profilov; d° 4. 5. 2005; Koplast ekstruzija in konfekcija d.o.o., Tovarniška cesta 2, 3210 Slovenske Konjice. Inženir kemijske tehnolo-Sije samostojni kemijski tehno log; do 14. 5. 2005; Koplast ek-struzija in konfekcija d.o.o., Tovarniška cesta 2, 3210 Slovenske Konjice. Dipl. inženir strojništva vodenje projektov, razvoj ih avtomatizacija obstoječih >n novih procesov, vodenje raz vojnega teama, vodenje kako vosti; do 19. 4. 2005; MaroVj d.o.o. Stranice, Stranice 55,320 Stranice. UPRAVNA ENOTA ŠENTJUR PRI CELJU^ Keramijski delavec pomožna dela v keramičars tvu; do 29. 4. 2005; Vengm‘ Reinhold s.p. Kera-kam kera mičarstvo, Pešnica 51, 323 Šentjur. Gradbeni delavec . gradbena dela; do 28. • 2005; Polak Gabrijel s.p. gra“' nje Polak, Primož pri Šentjur ju 34, 3230 Šentjur. Pomožni delavec , strojnik TGM na bagru; a 22. 4. 2005; Černoša Jože s..P-avtoprevozništvo, Grobelno del 155, 3231 Grobelno; pomožna gradbena dela, 26. 4. 2005; Jahiri Tatjana s.P-gradbeništvo Tok-tok SentJ > Na lipico 4, 3230 Šentjur; pomožna dela v gradben tvu; do 26. 4. 2005; Kocina) »a sri s.p,, zidarstvo in fasade tvo, Planina pri Sevnici 76,32 Planina pri Sevnici; . samostojna gradbena de ’ upravljanje TGM, opravlja J prevozov; do 28. 4. 2005, lak Gabrijel s.p. gradnje Po ’ Primož pri Šentjurju 34, 3 Šentjur. Natakarski pomočnik ^ pomoč pri strežbi pijač, 26.4.2005; Javornik Sonja sv-Kava bar, Ponikva 31, 3232 nikva. Mizar , 3, polaganje knauf plošč; d 5. 2005; Siter Simon s.p-- * ključna gradbena dela Tag Dramlje 13, 3222 Dramlje. Monter vodovodnih n#/', , gradbena dela in inšta nje vodovodnih naprav; d , 4.2005; Polak Gabrijel s ju nje Polak, Primož pri Se ju 34, 3230 Šentjur. MESTNA OBČINA CELJE v skladu z 28.členom Zakona o urejanju prostora (Ur.list RS št. 110/2002) razpisuje PROSTORSKO KONFERENCO OC' za pripravo sprememb in dopolnitev PUPza obrfl je Celjska koča (Ur. list RS št. 15/90), ki bo v petek, 22. aprila 2005, ob 9. uri v spodnji stranski dvorani Narodnega doma v Celju. Mestna občina Celje razpisuje prostorsko konferenco namenom pridobiti priporočila in uskladiti interese za n . ,|_ vani poseg, zato vabimo vse zainteresirane, da se je u jo. župan Mestne občine Celje Bojan Šrot l.r. __ TEDNIK MESTNA OBČINA CELJE v skladu z 28.členom Zakona o urejanju prostora (Ur.list RS št. 110/2002) razpisuje PROSTORSKO KONFERENCO *a pripravo občinskega lokacijskega načrta za območje med Mariborsko cesto, Vrunčevo ulico, zahodno magistralo ter železniško progo, ki bo v ponedeljek, 25. aprila 2005, ob 10. uri v spodnji stranski dvorani Narodnega doma v Celju. Mestna občina Celje razpisuje prostorsko konferenco z namenom pridobiti priporočila in uskladiti interese za načrtovani poseg, zato vabimo vse zainteresirane, da se je udeležijo. župan Mestne občine Celje Bojan Šrot l.r. ^------------------------------------------------------- Prodajalec svetovanje in prodaja talnih bb|°g, parketov; do 19. 4.2005; ^Hoplast d.o.o. Šentjur, Dro-fjjhkova ulica 7, 3230 Šent- i ^etovanje in prodaja zaves J hišnega tekstila; do 19. 4. j °5; Kemoplast d.o.o. Šent-Drofenikova ulica 7, 3230 Natakar .strežba pijače; do 26.4.2005; J ram Mira s.p., Okrepčeval-..Ca in trgovina Grasselli, Go-‘Ca Pri Slivnici 29, 3263 Gori-a Pri Slivnici. ...Priprava in strežba hrane in ,‘)ae; do 22. 4. 2005; Jug Joži-Ij). '■ Gostilna in trgovina Jug, 3^Ca skladateljev Ipavcev 18, Gimnazijski maturant Zastopnik na terenu - tržejo Premoženjskih in osebnih varovanj - območje Šentjur t polico; do 11. 5. 2005; Gene-> zavarovalnica d.d.Ljublja-|ja^ržičeva ulica 3,1000 Ljub- inženir gradbeništva v amostojno sodelovanje z in-jai htorji, projektanti in izva-Knadzor; do 19. 4. 2005; fJpPlast d.o.o. Šentjur, Drogova ulica 7, 3230 Šentjur. (jp.k°nomist za komercialno invnost Ohf° v nabavi, komercialna 19 aYtla s tujimi partnerji; do Šen . 2005; Kemoplast d.o.o. bjhor. Drofenikova ulica 7, 0°^entjur. sn/Prtor medicine specialist *ne medicine s|(e ravnik splošne ali družin-°pr 'Podicine, ali zdravnik z strop )enim sekundariatom, l0O5°Vnim izpitom; do 14. 5. $Javni zavod zdravstveni btQH pntjur, Cesta Leona Do-^hnška 3, 3230 Šentjur. .Upravna enot/ viMARJE PRi JEJLŠ/l ožni delavec °bloD a^a mavčnih strop Perši;Tdo 21. 4. 2005; P tv0 Jernej s.p., računa Rogaška cesta 29, i,f)e Pri Jelšah; Prj K°Pi jarkov in jam, pi C'larskih delih, Utrje’ 20os. ’zasipavanje; do 2 ^ak c?ak Marija s.p., le on ’ ^ranJ'e 13> 3240 5 t ,6 ah' >eijs, -■ H-mont S)3tika Cesta 7, 3250 Ri ',J0 VCljtiKd i ''VutoJ^ka Slatina. , Mk^ehanik r°zil; do ?iZer in vzdrž csiavs 2l'4-2005;Ger sredništvPn’^revozništvc Sreda ,v°-Gorjane 9,32 Šivilja krojenje in šivanje izdelkov, likanje, priprava materialov za dodelavo, priprava strojev za posamezna opravila; do 26. 4. 2005; Zdravilišče Rogaška p.z.i., d.o.o., Stritarjeva ulica 1, 3250 Rogaška Slatina. Strojnik gradbene mehanizacije delo z mini bagrom; do 19. 4. 2005; Novak Marija s.p., GST Novak, Stranje 13, 3240 Šmarje pri Jelšah. Voznik avtomehanik voznik tovornjaka; do 29. 4. 2005; Ferme Matej s.p. Rogaška Slatina, Kidričeva ulica 60, 3250 Rogaška Slatina; prevozi v mednarodnem prometu; do 26. 4. 2005; Kramer Andrej s.p. Bistrica ob Sotli, Kunšperk 17, 3256 Bistrica ob Sotli; Prodajalec prodaja tehničnega blaga; do 1. 5. 2005; Toplišek Daniel s.p., trgovina, servis gospodinj, aparatov, Kidričeva ulica 38, 3250 Rogaška Slatina. Gimnazijski maturant animator za vodenje športnih, kulturnih in zabavnih prireditev za goste hotela; do 26. 4. 2005; Hotel Sava Rrogaška d.o.o., Zdraviliški trg 6,3250 Rogaška Slatina. UPRAVNA ENOTA VELENJE ^ Gradbeni delavec gradbeni delavec na območju Raven na Koroškem (gradbena in pomožna dela pri gradnji); do 30. 4. 2005; Tehnoco-merc d.o.o. Maribor, Dravska ulica 9, 2000 Maribor. Delavec brez poklica strežba pijače in hrane; do 19. 4. 2005; Kmetič Duška s.p., Topolšica 85, 3326 Topolšica. Pomožni delavec gradbeni delavec: čiščenje in transportna dela, delo se izvaja v Šoštanju; do 11. 5. 2005; Tehnocomerc d.o.o. Maribor, Dravska ulica 9, 2000 Maribor. Osnovnošolska izobrazba gradbeni delavec (pomoč na gradbišču); do 26. 4. 2005; Gra-din d.o.o., Cesta Lole Ribarja 2, 3325 Šoštanj; zidar in pomožni gradbeni delavec; do 26. 4. 2005; Gra-din d.o.o., Cesta Lole Ribarja 2, 3325 Šoštanj; tesar in pomožni gradbeni delavec; do 26. 4. 2005; Gra-din d.o.o., Cesta Lole Ribarja 2, 3325 Šoštanj. Natakarski pomočnik strežba; do 22. 4. 2005; Ban-dalo Mateja s.p., Šaleška cesta 2 b, 3320 Velenje. Nižja poklicna izobrazba (do 2 let) gradbena dela; do 29. 4. 2005; Himo grad d.o.o., Šalek 93, 3320 Velenje. Strojnik komercialist na terenu; do 22. 4. 2005; Kronos olja d.o.o., Trg mladosti 6, 3320 Velenje. Tesar tesar - tesarska dela, delo se izvaja na območju Ravne na Koroškem; do 30. 4. 2005; Tehnocomerc d.o.o. Maribor, Dravska ulica 9, 2000 Maribor. Zidar zidar - delo se opravlja na območju Ravne na Koroškem; do 30. 4. 2005; Tehnocomerc d.o.o. Maribor, Dravska ulica 9, 2000 Maribor. Dimnikar dimnikar; do 7. 5. 2005; Pečnik Tatjana s.p. Dimnikarstvo, Šalek 108, 3320 Velenje. Srednja poklicna izobrazba voznik tovornjaka; do 29. 4. 2005; Camlek Berto s.p., Podkraj pri Velenju 46, 3320 Velenje. Gradbeni tehnik kalkulant/ka, izračunava količine, kakovosti in vrste reprodukcijskega materiala, pripravlja in sodeluje pri pripravi planov nabave, zagotavlja časovno in količinsko usklajenost zalog reprodukcijskega materiala, vodi ustrezne evidence; do 29. 4. 2005; Mins N 1 d.o.o., Cesta Simona Blatnika 18,3320 Velenje. Dimnikarski mojster dimnikarski mojster; do 7. 5. 2005; Pečnik Tatjana s.p. Dimnikarstvo, Šalek 108, 3320 Velenje. Inženir strojništva za letalstvo upravnik letališča in strokovni vodja dejavnosti; do 7.5.2005; Zveza letalskih organ. Aero klub Gorenje Velenje, Topolšica 207, 3325 Šoštanj. Ekonomist za denarništvo, finance, računovodstvo višji referent v nazivih višji referent III., II. ali I. v.oddelku za davčno knjigovodstvo in izterjavo; do 22. 4. 2005; RS Mi-nis. za finance - Davčna uprava RS, Davčni urad Velenje, Titov trg 1, 3320 Velenje. UPRAVNA ENOTA ŽALEC Delavec brez poklica gradbena dela : delovno mesto je na Ložnici pri Žalcu; do 22. 4. 2005; Alea group d.o.o. Celje, glavni trg 12, 3000 Celje. Pomožni delavec peka kruha in peciva; do 22. 4. 2005; Jahn Jernej s.p., Pekarna Janič podružnica Žalec, Šlandrov trg 37, 3310 Žalec. Gradbinec pomožna gradbena zidarska dela; do 22. 4. 2005; Knez Marjan s.p., zidarstvo - fasaders-tvo, Levec 14, 3301 Petrovče. Varilec varilska in livarska dela; do 19. 4. 2005; Musa Mustafa s.p., zidarstvo in fasaderstvo, Bevkova ulica 5, 3310 Žalec. Strojni mehanik mehanik za delo na stroju težke gradbene mehanizacije - delovno mesto je na Ložnici pri Žalcu; do 22. 4. 2005; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12, 3000 Celje. Elektrikar elektronik izvajanje servisnih del, diagnosticiranje, nastavljanje in vzdrževanje elektronike; do 19. 4. 2005; vloge na naslov: Trgo-tur d.o.o., Ljubljanska cesta 13b, 3320 Velenje; Matjaž d.o.o. Petrovče, Petrovče 115, 3301 Petrovče. Slikopleskar mešanje barv in pomožna dela v slikopleskarstvu; do 19. 4. 2005; Dar - zam d.o.o., Matke 73, 3312 Prebold. Tesar tesar - delovno mesto na Ložnici 43,Žalec; do 22. 4. 2005; vloge na naslov: Alea group d.o.o., Ložnica 43, Žalec; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12, 3000 Celje. Zidar zidar - delovno mesto na Ložnici 43, Žalec; do 22. 4. 2005; vloge na naslov: Alea group d.o.o., Ložnica 43, Žalec; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12, 3000 Celje. Strojnik gradbene mehanizacije za zemeljska dela strojnik težke gradbene mehanizacije - delovno mesto na Ložnici 43, Žalec; do 22. 4. 2005; vloge na naslov: Alea group d.o.o., Ložnica 43, Žalec; Alea group d.o.o. Celje, glavni trg 12, 3000 Celje. Dimnikar dimnikar; do 7. 5. 2005; Pečnik Tatjana s.p. Dimnikarstvo, Šalek 108, 3320 Velenje. Voznik avtomehanik voznik tovornjaka, delovno mesto je v Žalcu; do 22.4.2005; vloge na naslov: Alea group d.o.o._Ložnica pri Žalcu 43, 3310 Žalec; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12, 3000 Celje. Prodajalec prodaja blaga v specializirani trgovini za barve, dekorativno mešanje barv, lahko pripravnik; do 22. 4. 2005; Ara d.o.o. Petrovče, Levec 56, 3301 Petrovče; prodaja tehničnega blaga; do 7. 5. 2005; Kopič Maja s.p. Petrovče - Europhone, Levec 56, 3301 Petrovče. Natakar strežba in priprava pijače; do 29.4. 2005; Petek Drago s.p., avtoprevozništvo okrepčevalnica Ribca, Mestni trg 7, 3310 Žalec. Srednja poklicna izobrazba terenski dostavljalec kruha; do 22. 4. 2005; Jahn Jernej s.p., pekarna Janič podružnica Žalec, Šlandrov trg 37, 3310 Žalec. Veterinarski tehnik tehnik veterinarstva; do 22. 4. 2005; Savinjska veterinarska postaja d.o.o., Celjska cesta 3, 3310 Žalec. Strojni tehnik tehnični risar konstruktor; do 19. 4. 2005; Sigmanova d.o.o., Cesta Žalskega tabora 20, 3310 Žalec. Gradbeni delovodja delovodja v delavnici; do 19. 4. 2005; Sigmanova d.o.o., Cesta Žalskega tabora 20, 3310 Žalec. Gradbeni tehnik gradbeni delovodja delovno mesto jev Žalcu; do 22.4. 2005; vloge na naslov: Alea group d.o.o., Ložnica pri Žalcu 43,3310 Žalec; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12, 3000 Celje. Dimnikarski mojster dimnikarski mojster; do 7. 5. 2005; Pečnik Tatjana s.p. dimnikarstvo, Šalek 108, 3320 Velenje. Gostinski tehnik strežba v kavarni hotela Prebold; do 29. 4. 2005; Tempo d.o.o. Žalec, Kvedrova ulica 18, 3310 Žalec. Ekonomski tehnik administrativno tajniška dela; do 22. 4. 2005; Jahn Jernej s.p._, pekarna Janič podružnica Žalec, Šlandrov trg 37, 3310 Žalec. izdelovanje ponudb s tehničnimi podrobnostmi, evidentiranje naročil, opravljanje administrativnih del; do 22. 4. 2005; vloge na naslov: Trgotur, d.o.o., Ljubljanska cesta 13/b, 3320 Velenje; Matjaž d.o.o. Petrovče, Petrovče 115, 3301 Petrovče. Inženir gradbeništva vodja gradbišča - delovno mesto na Ložnici 43, Žalec; do 22. 4. 2005; vloge na naslov: Alea group d.o.o., Ložnica 43, Žalec; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12, 3000 Celje; referent v oddelku tehnične komerciale in priprave dela - delovno mesto na Ložnici 43, Žalec; do 22. 4. 2005; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12, 3000 Celje. Univerzitetni diplomirani inženir strojništva razvojni projektant za razvoj, projektiranje in konstruiranje orodij za avtomobilsko industrijo, priprav, naprav, strojev; do 30. 4. 2005; Emo-tech d.o.o. Šempeter, Juhartova ulica 2, 3311 Šempeter v Savinjski dolini. Univerzitetni diplomirani ekonomist samostojni knjigovodja - računovodja - delovno mesto na Ložnici 43, Žalec; do 22. 4. 2005; Alea group d.o.o. Celje, Glavni trg 12, 3000 Celje 15 V igri boste zopet vsi, ki boste poslali kuponček iz Novega tednika ali poklicali v oddajo Radia Celje! Čaka vas še 150 lepih nagrad! j| > xO AJDAMAS Nagrajenca oddaje 12. 04.2005: BOJANA AJDNIK, ŠENTRUPERT 93 E, ŠENTRUPERT KRISTI AN SPORIŠ ČOPOVA 23, CELJE Prejmeta srebrna prstana Adamas. Ime in priimek: Naslov: FARAONOVA ^-^RULETT? mRadia Faraonova mleta za velike nagrade se zavrti vsak torek ob 13.10 na Radiu Celje. Dnevi grmenja se pričenjajo! Čakajo vas štirje skuterji, dva avtomobila Volksvvagen POLO in sanjski avto BMW Z4! m jMcrarovs mAV 7.4 m SKUTER: Dnevno-nočni ptički Mnogi sploh niso opazili, da se je Natalija Kolšek za nekaj časa umaknila s slovenske glasbene scene, saj je ob pričakovanju drugega otroka nastopala skoraj do poroda. 19. januarja je njena hči, ki se je rodila v znamenju kozoroga, dopolnila eno leto, Natalija pa se je znova vrnila na sceno in izdala ploščo Mi najraje zeksamo. Besedila in glasbo je napisala sama. »Ob dojenju in previjanju sem imela čas početi še to,« pravi Natalija, »moja hčerkica ponoči in podnevi ne spi veliko, jaz pa tudi potrebujem bolj malo spanja. Očitno mi Aiša Naja malo vrača, ker v nosečnosti nisem veliko počivala. Sva dnevno-nočni ptički. Zdaj že hodi in če bo tako hitra kot Anej, bo kmalu z mamico začela hoditi na koncerte.« Ime Aiša Naja je izbrala Natalija. »Do zadnjega nismo vedeli, ali bo fantek ali punčka, in sem rekla, da če bo punca, ji bom jaz dala ime, če bo fantek, pa bo lahko izbiral Marko. Najprej sem izbrala ime Aiša, nato pa se mi je utrnilo še eno ime Naja in razmišljala sem, zakaj ne bi imela dveh imen, da si bo kasneje lahko sama izbrala, kako naj jo kličejo.« Zakaj Aiša? »To ime se mi zdi nekaj posebnega. Rada imam nekaj drugačnega, tudi barvo las na glavi. Slišala sem, da je numerološko dobro, da so trije samoglasniki v imenu, zato je tudi Aiša in ne Ajša.« In zakaj Naja? »V srednji šoli sva se s prijateljico klicali z drugimi imeni in jaz sem bila Naja.« Natalija je pri prvem sinu Aneju zelo hitro ugotovila, da ima posluh. »Anej zelo rad nastopa tako v šoli kot tudi drugje. Prav gotovo bo igralec ali pevec, to sem zdaj že prepričana, vsaj ljubiteljsko. Si pa tudi z mano zelo želi posneti kakšen duet,« pravi Natalija, ki tudi za Aišo Najo ugotavlja, da je pevski talent podedovala po njej. Natalija se z družino večkrat mudi v Celju, saj je njen oče rojen na Svetini pri Celju (njen dekliški priimek je Gerlu-šnik), v Celju živita tudi njena teta in stric, prav tako ima tu bratranca in sestrično. Po porodniškem premoru pripravlja Natalija Kolšek v torek, 26. aprila, ob 20. uri v dvorani v Šempetru v Savinjski dolini promocijski koncert. SIMONA BRGLEZ NAJLJUBŠA ŠALA ZNANIH Tina Pulko, manekenka in pevka Janezek priteče v kuhinjo k mami in ves paničen pove: »Stara mama se je obesila v kleti.« Mama vsa prestrašena odhiti v klet, ugotovi, da stare ma-Tme ni nikjer in si malce oddahne. Janezek pa se zasmeji in reče: »Prvi april, stara mama se je obesila na podstrešju.« Skavti so ju poročili že prej Da se lahko ljubezen rodi iz prav vsakega trenutka, sta v soboto potrdila Tina Gril in njen izvoljenec Gregor Kramer. Nitke prijateljstva so se začele spletati pri skavtih in še sama ne vesta, kdaj so prerasle v trdno ljubezen, ki sta si jo v soboto zaobljubila v cerkvi sv. Daniela med svojimi bližnjimi, prijatelji in skavti. 29-letna Tina je končala študij prava in je zaposlena kot direktorica celjske občinske uprave. 25-letni Gregor pa trenutno končuje študij elektrotehnike. Tino sta skozi otroštvo in mladost najbolj navduševali glasba in narava, posebej hribi. Že veliko let pa je tudi navdušena skavtinja. V skavts-tvu se je našel tudi Gregor. Poleg podobnih radosti in interesov sta ju pred štirimi leti združili vlogi sovoditeljev, najprej v četi, kasneje v noviciatu in na koncu v klanu. »V skavtstvu sem spoznala ogromno čudovitih ljudi in se veliko naučila in ogromno lepega doživela. Nenazadnje in najpomembneje, tam sem spoznala tudi svojega Gregorja,« ob tem pove Tina. On pa doda, da sta v tem času doživljala lepe in tudi težke trenutke, predvsem pa sta spoznavala drug drugega. »Simbolično naju je združil povsem nepričakovan do- godek na poletnem taboru s četo leta 2002, kjer so naju mladi presenetili in nama na prekrasen večer pripravili poroko z vsemi simboli. Takrat še nisva bila par, a najini skavti so to očitno že nekako videli in vedeli. Od takrat dalje sva se gledala drugače. Prijateljstvo med nama je raslo, načrtovanje skavtskih srečanj je postajalo vse bolj prijetna dolžnost. V oporo. in rast pa nama je bila tudi naša skupnost voditeljev, tako pri delu kot v prijateljskem druženju,« povesta o svojih začetkih zdaj že zakonca Kramer. Ves čas tiho tleča iskra pa se je dokončno prižgala na romanju v Sveto deželo. »Za poroko sva se odločila pred približno pol leta, ko sva začela ta dogodek tudi načrtovati. Seveda sva želela, da so z nama tudi vsi najini prijatelji skavti, ki so naju, kot to znajo samo oni, tudi presenetili in nama polepšali ta dan tako, kot si nisva upala pričakovati.« In res so skavti v svojih oranžnih krojih opatijsko cerkev napolnili s petjem in energijo, ki jo moraš enostavno začutiti. »V začetku septembra bo, če nama bo sreča naklonjena, prijokal na svet tudi najin otročiček. Že sedaj se tega zelo veseliva. Do takrat pa morava zanj še kaj pripravi- ti, da mu bo v našem novem domu prijetno.« In kakšen recept za dolg in dober zakon sta vzela na pot od oltarja prod plohi riža in naprej v novo, skupno življenje? »Med nama je dozorela Želite, da bi vašo prelomno življenjsko odločitev zabeležili na straneh Novega tednika? Morda pa bi priče, sorodniki ali prijatelji radi na ta način presenetili mladi par? Pokličite nas ali nam pišite! Naš naslov: Prešernova 19, Celje, e-mail: tednik@nt-rc.si ali telefon ■4225-100. odločitev, da se drug drug®0 podariva, to.sva obljubila Pre Bogom in pred vsemi, ki J' imava rada. Zavedava se, ni dovolj, da se imava nei merno rada samo danes, ko J najin, skoraj sanjski dan. skrbela bova, da bo vsaj za h nutek takšen kot poročni, di jutrišnji in vsak našle D) Foto: GREGOR KAT1L DEKORACIJI 1 BAlSjfl 1AP®I©K1041783JJ5 JaniJošovc ip, Petrovče 123, Petrova WWW.fn3(jlCj3 4. AT srednje strokovne in poklicne šole - Vrtnarska šola Cetie Od leve: 3. vrsta: Anja Gorza, Nina Pajenk, Martina Popovič, Diana Oblak, Lucija Novak, Brigita Bibič; 2. vf* Sanja Kunšek, Sabina Jager, Jasmina Mesareč, Renata Ašenberger, Veronika Čemažar, razredničarka Vilma Os Sabina Pajenk, Maruša Melik, Irena Čebron, Irena Merčon, Aleksandra Smole, Blanka Jurkošek; 1. vrsta: Križnik, Marko Kot, Urban Hrastnik, Denis Gluhak, Andreja Golčman. Manjkajo: Peter Masnec, Natalija Šraj, SP Žafran, Lidija Žibret in Martina Voga m