I. POROČILO
O
DRŽ. DVORAZREDNI
TRGOVSKI ŠOLI
V MARIBORU
SESTAVIL M. DOLENEC
V MARIBORU 1923
ZALOŽIL SOSVET DRŽ. DVORAZR. TRG. ŠOLE V MARIBORU NATISNILA MARIBORSKA TISKARNA
I. poročilo
o
drž. dvorazr. trgovski šoli
v Mariboru.
Sestavil M. Dolenec.
Vsebina:
I. Iz „Organizacijskega pravilnika za dvorazredne trgovske šole v Sloveniji“.
II. Učni načrt.
III. Ugodnosti šole.
IV. Ustanovitev in razvoj drž. dvorazredne trgovske šole v Mariboru.
V	Mariboru, 1923.
Založil Sosvet državne dvorazredne trgovske šole v Mariboru. Natisnila Mariborska tiskarna.
I.	Iz „Organizacijskega prauilnifca“
za državne dvorazredne trgovske šole v Sloveniji.
1. N a Iona, značaj in učni jezik zavoda.
§ 1.
Dvorazrednim trgovskim šolam je naloga, da podajajo mladeničem, ki se namerjajo posvetiti trgovskemu stanu ali drugim podobnim poklicem, dosežno množino splošne izobrazbe, zlasti pa, da jih izobrazijo v trgovski stroki ter tako pomagajo povzdigniti zmožnost trgovcev, trgovskih sotrudnikov in uradnikov raznih trgovskih podjetij.
* 2.
Učni jezik je slovenski.
2. Ustanovitev in vzdrževanje zavoda.
* 3.
Zavod ustanovi in vzdržuje država. K Vzdrževanju prispevajo:
1. občina;
2. trgovska in obrtniška zbornica;
•'!. trgovski ©remij;
4. posamezni dobrotniki z ustanovami, volili in darovi;
5. učenci saimi z vstopnino, učnim prispevkom in šolnino.
3.	Nadzorstvo in vodstvo zavoda.
% 4.
Vrhovno nadzorstvo zavoda izvršuje ministrstvo za trgovino in industrijo po svojih strokovnih organih.
§ 5.
Zaraidi stalnega stika s trgovskim in obrtnim svetom imenuje oddelek ministrstva trgovine in industrije v Ljubljani poseben sosvet, ki sestoji ponajveč a praktikov trgovskega im olbrtnega stanu.
Njegova nalaga je, da svetuje šolskemu oblastvu v vseli zadevali, ki se tičejo organizacije pouka, ako jih šolsko oblastvo za to zaprosi, ali pa tudi iz lastne iniciative, ako se mu zdi potrenno.
Sosvet skrbi zlasti za to, da pouk v specialno trgovskih predmetih ustreza zahtevam prakse. Zato je upravičen, pošiljati zdaj-pazdaj1 enega ali dva svoja zastopnika, da prisostvujeta pouku; ta zastopnika pa nimata pravice posezati v pouk. O hospitaciji je treba prej obvestiti ravnateljstvo. Uspehe svojega nadziranja poročajo odposlanci sosvetu, ki obvešča o tem oddelelk min. trgov, in indnstr. v Ljubljani.
§ G.
Poslovna doba članov tega sosveta traja tri leta. Po preteku te dobe se morajo imenovati novi; poslovna doba prejšnjih pa traja do imenovanja novih, torej lahko tudi več nego tri leta.
Vnovično imenovanje je dopustno.
% 7.
Članstvo sosveta je samo častno; člani «mejo zahtevati povračilo le tistih izdatkov, ki so jih imeli, vsled posebnega naročila.
% 8.
Sosvet se posvetuje in sklepa v sejah, ki jih sklicuje predsednik ali njegov namostnilk po možnosti enkrat na mesec. Izredna seja se mora sklicati, če to predlaga ravnatelj zavoda ali če to žele štirje člani sosveta. Taka izredna seja se mora sestati tekom enega tedna po pismeno naznanjenem predlogu ravnateljevem ali po želji štirih članov sosveta.
Seje so sklepčne, če je razen predsedujočega člana navzočih še najmanj šest članov sosveta.
'Sklepa se z navadno večino glasov. Ob enakosti glasov odloča predsednik ali njegov namestnik. Seje vodi predsednik ali njegov namestnik, ako pa sta ta dva zadržana, najstarejši navzočni član sosveta. Sicer imajo vsi člani sosveta iste pravice. Sosvet sklepa o osebnih koristih ravnateljevih le ob njegovi odsotnosti.
§ 9.
O sejah je voditi posebne zapisnike, ki naj podajajo natančno sliko razprav. Podpisujeta jih zapisnikar in seji predsedujoči član sosveta. Zapisniki o sejah sosveta se morajo predlagati oddelku min. trgov, in industrije v Ljubljani.
$ 10.
Sosvet je za svoje delovanje odgovoren oddelku min. trgovine in industrije v Ljubljani.
4.	Organizacija pouka.
§ 11.
Dvorazredne trgovske šole se dele:
a) na dvorazredne deške trgovske šole s pripravljalnim razredom;
b) na dvorazredne dekliške trgovske šole;
e) na specialne tečaje.
§ 12.
Namen dvorazrednim trgovskim šolam je ta, da v teku dveh let praktično izobrazijo pomožne moči za trgovski stan v ožjem pomenu besede ter usposobijo učence in učenke za samostojno vodstvo trgovin.
V I. letnik deških dvorazrednih trgovskih šol se sprejemajo le tisti učenci, ki dokažejo, da so dopolnili 14. leto ali ga dopolnijo v teku sprejemnega solarnega leta, ter so dovršili z vsaj zadostnim uspehom IV. razred srednje šole ali popolno meščansko šolo ali pripravljalni razred dvorazredne trgovske šole. Izjemoma se sprejmejo v I. letnik tudi tisti učenci, ki dokažejo zgoraj predpisano starost ter so dovršili III. razred srednje šole, predzadnji razred meščanske ali Vlil. razred ljudske šole ali so dobili v IV. razredu srednje šole izpričevalo drugega reda, ako uspešno prebijejo sprejemni izpit iz slovenščine, nemščine in srbohrvaščine, računstva, geometrije, zemljepisja, prirodopisja in pri rodoslovja. Pri preizkušnji se zahteva toliko znanja, kolikor si ga pridobe učenci v pripravljalnem razredu dvorazredne trgovske šole.
Z dvorazrednimi trgovskimi šolami za dečke je v zvezi pripravljalni razred. (Na tukajšnjem zavodu ukinjen od 1921/22.) Vanj se sprejemajo 'brez izpita učenci, ki so dopolnili IH. leto starosti ali ga dopolnijo v teku sprejemnega solarnega leta ter so dovršili vsaj VI. razi-ed ali oddelek ljudske ali I. razred ti*i-razredne, oziroma II. razred štirirazredne meščanske ali II. razred srednje šole.
V 1. letnik dekliških dvorazrednih trgovskih šol se sprejemajo le tiste učenke, ki so dopolnilo 14. leto ali ga dopolnijo v teku sprejemnega solarneiRa leta, itn sicer ob istih pogojih kakor dečki (glej § 13., 1. odstavek). Pripravljalnega razreda za deklice ni.
Ce so taki učenci v ljudislkošolslki obvezni starosti, so v zrni slu ^ 23. državnega Ijudskošolskega zakona oproščeni obiskovanja ljudskih šol.
$ 14.
V učnem načrtu dvorazrednih trgovskih šol in pripravljalnega razreda so ti-le predmeti:
a) Obvezni predmeti pripravljalnega razreda: verouk, slovenski kot učni jezik, srbohrvaški jezik, nemški jezik, računstvo, geometrija, prirodopisje, prirodoslovje, zemljepisjo, lepopisje.
b) Obvezni predmeti dvorazrednih deških trgovskih šol: verouk, slovenski «kot učni jezik, srbohrvaški jezik, nemški jezik, trgovsko računstvo, trgovsko dopisovanje in kontoma opravila, knjigovodstvo, vzorni kontor, nauk o trgovini in menicah, nauk o javni upravi in sodstvu, zemljepisje, nauk o blagu, lepopisje, tesnopisje.
c) Obvezni predmeti dvorazrednih dekliških trgovskih šol so isti, kakor na deških dvorazrednih trgovskih šolah, samo da ni med njimi nauka o blagu.
c)	Neobvezni predmeti:	italijanski jezik, telovadba, strojepisje,
petje.
Vsota tedenskih učnih ur v obveznih predmetih no sine presegati števila 32, tako da se učenci lahko uče tudi neobveznih predmetov.
Specialni tečaji so prirejajo po časovnih in krajevnih polre-bah, ziasti iz listih predmetov, ki v njih trgovska šola kot taka ne more dovolj izobraziti, n. pr. jezikovni konverzacijski tečaji, tečaji o carinstvu, o posameznih (blagovnih strokah, kakor o mlekarstvu, sirarstvu, lesni trgovini, potom zadružni tečaji itd.
Če se poikaže potreba, se otvori tudi poseben trgovski tečaj za take učence srednjih in drugih šol, ki se hočejo izobraziti v trgovski stroki. Ti tečaji naj sploh ne presezajo dobe dveli let in v njih naj se poučujejo le strogo trgovski: predmeti.
Oddelek ministrstva trgovino in industrije v Ljubljani odloča za vsak primer posebe, česar je treba glede organizacije teh tečajev, glede učne snovi in njene razdelitve.
§ 36.
Število učencev vsakega razreda na vseli oddelkih zavoda naj ne preseza števila 4fl, pri jezikovnih konverzacijskih tečajih pa ne 15.
§ 17.
Šolsko leto se začenja in zaključuje na vseli celotnih oddelkih zavoda istočasno z drugimi državnimi srednjimi šolami.
Za počitnice veljajo dnevi, kakor so določeni za državne srednje šole.
5.	Učila.
^ 18. v
Za pouk se smejo rabiti samo one knjige in ona učila, ki jih dopušča ministrstvo trgovine in industrije, oddelek v Ljuibljani. Učiteljski' zbor izbira mod dopustnimi učili ter je upravičen predlagati uporabo tudi še nepotrjenih učil.
% 19.
Na zavodih naj se napravijo tc-le zbirke:
1. Učiteljska knjižnica za učitelje;
2. dijaška knjižnica za učence in učenke;
•i. podporna knjižnica za učence in učenke;
4. prirodoslovna in prirodopisna zbirka, istotako zbirka za nauk o blagu;
5. zbirka zemljepisnih učil;
(i. zbirka vrednotnic in obrazcev, važnejših v trgovskem življenju.
Ravnatelj izroča oskrbovanje zbirk posameznim učiteljem.
(i. Ravnatelj in učno osobje.
§ 20.
Učiteljski zbor sestoji iz ravnatelja, rednih učiteljev, namestil ih in pomožnih učiteljev.
V	obveznih predmetih naj po možnosti poučujejo redni učitelji.
Ravnatelj vodi zavod v pedagoškem in didaktičnem oziru ter ga zastopa na zunaj.
§ 22.
Ravnatelj je za stanje zavoda odgovoren ministrstvu trgovine in industrije, oddelku v Ljubljani.
% 24.
Ravnatelj in ostalo učiteljsko osobje se mora o svojem strokovnemu znanju izkazati na način, kakršnega zahteva ministrstvo trgovine in industrije. V posebnih, ozira vrednih primerih, posebno ol> ustanovitvi zavoda, ministrstvo trgovine in) industrije lahko opusti zahtevo po dokazu sposobnosti, zlasti pri prosilcih, ki so se v šoli ali v strokovni praksi izkazali zmožne za pouk na trgovski šoli.
Ravnatelja in ostalo učno osobje nastavlja in odstavlja ministrstvo trgovine in industrije, oziroma oddelek imenovanega ministrstva v Ljubljani, po veljavnih predpisih.
§ 25.
Ministrstvo lahko sklepa s posameznimi učitelji posebne pogodbe za namestitev.
7.	Učenci, učenke, disciplinarno postopanje z njimi, učila in izpričevala.
% 27.
Vsak učenec dvorazrednih trgovskih šol mora ob sprejemu predložiti svoj krstni list in zadnje šolsko izpričevalo. Nedoletni «ičenei morajo za sprejem predložiti tudi ustni ali: pismeni dokaz, da so jim starši ali njih namestniki dovolili vstop. Izrednih učencev, ozjroma učenk ni.
% 28.
Učenci se morajo ravnati po določilih disciplinarnega reda, ki velja za državne strokovne šole.
Starši, oziroma njih namestniki, morajo učence skrbno nadzirati, in ravnatelj je, če je domače nadzorstvo slabo, dolžan, zahtevati od staršev, oziroma namestnikov, da učencu izpremene stanovanje.
% 30.
Vsak učenec in vsaka učenka dobi koncem vsakega semestra izpričevalo o svojem napredku in oh dovršeni dvorazredni trgovski šoli odhodno izpričevalo, ki navaja podatke o njegovem (njenem) vedenju in o učnih uspehih za hivanja na zavodu.
Sklepnih preizkušenj zavod ne prireja. Pač pa je dolžnost ravnateljeva, oziroma dolžnost učiteljskega osobja, da se koncem vsakega šolskega leta, zlasti pa pred izpustom učencev iz šole, prepriča, ali «o resnično dosegli učni smoter.
8.	Končno določilo.
§ 33.
Učne načrte za posamezne oddelke zavoda in vsako njih izpre-m etn bo je predložiti ministrstvu trgovine in industrije, oddelku v Ljubljani v potrditev.
11.	Učni načrt
za državne dvorazredne trgovske šole.
A.	Obvezni predmeti.
1.	Verouk.
I.	in II. letnik.
(1 uro na teden.)
Učno snov za ta predmet določa pristojna cerkvena oblast.
2.	Slovenski kot učni jezik.
Učni smoter: Jasno razumevanje govora v slovenskem jeziku, zmožnost ulstuega in pismenega pravilnega izražanja, spretnost v z miselnem eitanju in obnavljanju čtiva. Poznavanje najvažnejših slovstvenih pojavov v slovenskem jeziku s posebnim' ozirom na poglavitna dela znamenitejši h in novejših pisateljev in pesnikov.
I.	letnik.
(3 ure na teden.)
Ponavljanje oblikoslovja, razlaga stavkovih členov v prostem stavku, vaja v rabi ločil in v pravopisju, najnavadnejše tujike, zlalsti v ikupčijskem prometu, sestavljeni in skrčeni stavek, analiza stavka. Čitanje sestavkov v vezani in nevezani besedi, pravilno čitanje in obnavljanje čtiva. Učenje na pamet prikladnih sestavkov.
V	vsakem semestru 3 šolske in 3 domače naloge; diktati po potrebi.
(3 ure na teden.)
Ponavljanje o'bliikoslovja in skladnje, prosto ustno in pismeno obnavljanje čtiva. Razvrstitev glavnih misli im osnutka vzornih <se-stavfkov. Glavni podatki iz najvažnejših književnih pojavov v slovenskem jeziku in sem spadajočih življenjepisov s polsebnim ozirom na poglavitna dela 'znamenitejših i.u novejših slowitvenikov. V zivezi h tem najvažnejše o vrstah pesništva in o stihotvorstvu. Prosto Oibnavljamje prečit ani'h pesniških sestavkov, vaje v prostem predavanju. Pismeni izdelki.naj napredujejo od preproste obnovitve do lahlkih samostojnih sestavkov, ki naj obravnavajo učencem poznano snOv.
V	vsakem isnniestrn 3 šo-Mte in 3 domače naloige.
3.	Srbohrvatski jezik in trgovsko d op is j e.
Učni «mloter: Umevanje lažjega čtiva. Spretnost v čitanju in pisanju v latinici in cirilici, spretnost v sestavljanju navadnih trgovskih pisem za denarni im blagovni promet, zmožnost preprostega razgovarjanja. Pouk v vseh oddelkih naj se vrši po možnosti v srbohrvaščini.
I.	letnik.
(3 ure na teden.)
Citanje sestavkov v latinici in cirilici, istočabno poglabljanje oblikoslovja in povdarjanje glavnih sintaktičnih posebnosti srbohrvaščine. Gojenje pravilnega nanašanja. Razgovarjainje o predelani snovi.
Drugi tečaj se poirabi polovico učnega časa za trgovsko d opli s j e, ki se naj vrši pretežno v cirilitei. Predelajo se naj pisma; iz denarnega prometa. Kot podlaga služi učni načrt za slove n sik o dopis je.
Naloge: V vsakem semestru 2 šolisiki in 1 domača naloga.
II. letnik.
(2 uri na teden.)
Poleg proze in poezije, kjer is e mimogrede omenjajo najvažnejši pisatelji in pesniki našega naroda, se obravtnava tudi srbo-hrvatska narodna pesem in njeno kulturno zgodovinsko ozadje. Trgovskemu dopisju se mora posvečati polovico učnega časa. Predelajo se izčrpno pisma iz 'blagovnega prometa na podlagi učnega načrta za slovensko dopisje.
Naloge: V vsakem seiqestru 2 šolski in 1 domača naloga.
4.	Nemški jezik.
Učni smoter: Dovoljno poznavanje oblikoslovja in skladnje, razumevanje lažjega čtiva, spretnost v ustnem izražanju. Slov-niški in konverzacijski pouk naj se naslanja na čtivo.
(4 ure na teden.)
Sistematični pouk oblikoslovja v zvezi s predelanim čtivom, empirični pouk skladnje. Nepretrgane ustne im pismene vaje. Črtanje, razlaga in prevajanje sestavkov v vezani in nevezani besedi, ki naj dajejo snov za konverzacijski razgovor. Obnavljanje čtiva. Poizkusi v prevajanju iz slovenščine v nemščino. Praktične vaje v pravopisju, in v .rabi ločil. Vsak semester 3 šoMke in 3 domače naloge; diktati kakor preudari učitelj.
II.	letnik.
(2 uri na teden.)
Pregledna obnovitev oblikoslovja, zlasti spregatve. Sistematični pouk skladnje. Prosto obnavljanje čtiva. Prosto razgovarja-nje o predmetih, ki so vzeti iz trgovskega' življenja. Prevajanje iz slovenščine v nemščino. Opisi in pripovedi. Prilični podatki o najznamenitejših klasikih in njilh delili. Vsak semester 3 šolske in 3 domače nalog©; diktati po potrebi. V olbeh leltnikih se učitelj poslužuje pri pouku izključno nemščine.
5.	Slovensko dapisje in kontoma dela.
Učni smoter: Spretnost v sestavljanju pisenu in ko n torni h spiskov za blagovno trgovino, ki ihorajo (biti v jezikovnem oziru po vsebini in po oblilki pravilni.
I.	letnik.
(V prvem semestru po 2 uri, v drugem po 4 ure na teden.)
a) Konto mi sestavki z oziram na zunanjo obliko, na kupčijske navade in strokovne izraze, ki se je nanje pri pismenih izdelkih ozirati v trgovski pralksi. Izgotavljainje spiskov, dobavnih spiskov in potrdili, položnic in pobotnic, faktur, nakupnih in prodajnih računov, stroškovnikov, tovornic, carinskih deklaracij, brzojavk. Formalne stvari pri menicah, nakaznicah in čekih, listinah poštnega prometa in tiskovinah za čekovni promet poštnega čekovnega zavoda. V drugem semestru se določi 1 ura izključno za kontoma dela.
b) Dopisje s tozadevnimi kontornimi opravili, ki bo v zvezi s pismenimi izdelki.
Uvod o pomenu pismenih sporočil in o načinu sestavljanja pisem v trgovski praksi. Oblika trgovskega pisma, kuverte in dopisnice. Postopanje z došlimi in odhajajočimi pismenimi sestavki na splošno. Pisma o pošiljatvah in plačilih v gotovini. Enostavni sestavki v blagovnem prometu; naročanje blaga in izvršitev takega naročila z ozirom na različne poravnave fakturnih računov, dalje prejemnice o sprejetem blagu. Lahki slučaji iz korespondence o
menicah, in sicer: pismeno poročilo o trati, remi tiranje menic za vknjižbo dospetka, pisma za oskrbo akccpta in meničnega plačila. Na kratko je obravnavati poizvedbe o tvrdkah in tozadevna pisma. Opominjevalna pisma.
V	prvem semestru 2 šolski in 2 domači nalogi, v drugem semestru 4 šolske in 3 domače naloge. Za domače naloge naj učenci samostojno izgotavljajo pisma in pripadajoča kontoma dela. Vse vaje naj učenci spiisujejo takoj v šoli na čisto (po potrebi tudi v stenogramu), tako da jim jih donia ni potreba še enkrat prepisovati.
II.	letnik.
(V prvem semestru 3 ure na teden.)
Ponavljanje enostavnih pisem. Poravnavanje računov .s pomočjo poštnega čekovnega zavoda. Ponudba prodajalca, povpraševanje; kupca, komisijski nakup in prodaja Mag a. Najvažnejša pilsma in kontoma dela v odpravništvn. Navadna pisma o blagovnih naročilih iz prekomorskih dežel. Nadaljevanje korespondence o menicah, namreč remi ti ran je menice v diskont, pisma v domicilnih zadevah in o menicah v sili. Najenostavnejša pisma iz bančnega prometa, in «icer komisijski nakup in prodaja valut, deviz in vrednostnih papirjev, nakazila. Pisana v zadevi telkočih računov. Priporočilna in kreditna pisma. Okrožnice. Zadolžnice. Pooblastila. Vloge za vpis v trgovski register. Prošnje, službena izpričevala. Tekom zadnjih štirih tednov drugega semestra je (ob pou:ku kontom ih opravil) pregledno ponavljati snov iz dopisja in kontornih del (ter knjigovodstva) in je ob tej priliki zlasti slabejšim) učencem določiti siklepno rede v navedeniah predmetih. V pirvom semestru 2 šolski in 2 domači nalogi.
6.	Nemško ilopisje.
Učni smoter: Zmožnost izgotavljati v nemškem jeziku navadna trgovska pisma in kontarne sestavke za blagovno trgovino.
II.	letnik.
(2 uri na teden.)
Učencem je podati primerno število mnogo rabljenih fraz za lažja pisma in kontorne sestavke v blagovni trgovini; nakratko je obravnavati pisma iz bančnega poslovanja, ki zadevajo blagovno trgovino. Ob teh vajah so je po možnosti ozirati na razpored dopisnih sestavkov, ki veljajo za dopisje v slovenščini. Namesto prevodov je kolikor mogoče prej preiti k samostojnemu sestavljanju pisem v nemščini na podlagi določenih podatkov. Vsak semester 2 šolSki in 2 domači nalogi. Neprestane vaje v šoli.
7. Trgovsko računstvo.
Učni smoter: Spretnost izvajanja vseh za blagovno trgovino važnih računov s posebnim ozirom na tozadevno postopanje
v trgovski praksi; zmožnost izvrševati temeljne bančne račune po borznih uzansah. Spretnost v računanju na pamet.
' I. letnik.
(V prvem semestra 5 ur, v drugem semestru 3 ure na teden.)
Temeljito ponavljanje računanja z neimenovanimi decimalnimi števili in navadnimi uloanlki (z največ dvoštevilčnim števcem in imenovalcem). Vaje v hitrem in pravilnem lateriranju. Kupčijske računske okrajšave, v kolikor olajšajo in okrajšajo računanje, zlasti okrajšano množenje in deljenje. Važni denars'tveni, merski in ntežni sestavi' Evrope in severne Amerike; posebno natančno domača valnta in metrične mere. Drobljenje in debeljenje. Računanje z imenovanimi števili, tudi s pomočjo laške praktike. Sklepni računi in tromcrje; družbeni in povprečni račun; verižni račun; procentni račun od, nad in pod 100, pri (katerem se je zlasti ozirati; na uporabo pri računanju procentnih pribitkov in odbitkov trgovske prakse. Obrestni račun od, nad in pod 100 in računanje z obrestnimi številkami. Temeljni blagovni računi; enostavni dobavni računi in proračuni. Neprestane vaje v računanju na pamet z neimenovanimi in imenovanimi števili.
V prvem semestru tri, v drugem štiri šolske naloge; v prvem semestru dvakrat, v drugem enkrat na teden domače vaje, ki jih je po možnosti popravljati v šoli.
II.	letnik.
(3 ure na teden.)
Ponavljanje procentnih in obrestnih računov. Najpoglavitnejše iz terminskih računov. Najvažnejše naloge iz dekurzivnih ohrestno-obrestnih računov brez uporabe algebrajsikih obrazcev. Diskontni račun na trgu kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Temeljni nauk o dienarstveniih računih, zlasti določanje kiurzne vrednosti novcev po uizamsi domačih borz; računi o plačevanju carine. Vrednostni računi inozemskih bankovcev. Najvažnejše o inozemskih meničnih računih na trgu kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev (brez upoštevanja fiksnih menic mi London); pregledna pojasnila najnovejših tečajev na inozemskih trgih, ki zadevajo blagovno trgovino kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Osnovni računi za vrednostne papirje po zagrebški uzansi. Za ponavljanje: Najenostavnejši netapunti. Konto,korentni račun ob enotni in dvojni obrestni meri, ki se ne izpreminja. Temeljito obravnavanje blagovnih proračunov s proračuni za pr e komor sik o dobavo vred. V zvezi z blagovno kalkulacijo je obrazložiti tudi splošne kupčijske (režijske) stroške. Računi o vrednosti in pariteti v ceni najvažnejših svetovnih kupčijslkih predmetov (žito, moka, špirit, sladkor, petrolej, bombaž, kava, les). Vaje v računanju na pamet ob vsaki priliki.
V vsakem semestru 4 šolske naloge; dvakrat na teden kratko domače vaje, ki jih je po možnosti popravljati v šoli.
H.	Nauk o trgovini in menicah.
Učni smoter:	Pregledno poznavanje oniii uredb n na-
prav, Tei so praktično važne za kupčijski promet. Umevanje meni-štva v tehničnem oziru brez strogo juriidične primesi.
V	I. letniku je pri pouku trgovskega in meničnega prava zlasti obrazložiti trgovske pojme in uredbe, ki se nanje naslanja pouk v drugih predmetih; v 11. letnilku pa je trgovski pouk samostojno po-polniti v toliko, v kolikor se v drugih predmetih trgovske uredbe in naprave niso obravnavale.
I.	letnik.
(V prvem semestru 3 ure, v drugem semestru 1 urana teden.)
Uvod : Bistvo, postanek in korist trgovine, njene vrste. Kup-čijski predmeti, blagovna trgovina na splošno, njeni običaji, računi v blagovni trgovini. More in uteži, denar, cena, valuta, novec, papirni denar. Prvi poulk o vrstah denarne izmenjave.
Osnovni poj mi i iz nauka o menicah, v kolikor so za pouk v drugih predmetih neobhodno potrebni. Pojem in glavne vršite menic, njeni znaki, menični kolldk, žiro, akceptacija, plačilo. (Pouk o menicah naj se naslanja na izgotavljanje praktičnih nalog.) Kratek popis nakaznice in bančnega čdka. Poštni čekovni zavod, hranilniični in čekovni promet in njegova organizacija.
Kupčev a lei: Trgovec, tvrdka in trgovski register, trgovsko osobje. Naj bistvenejši podatki o trgovskih družbah in ostalih združitvah v kupčijake namene.
Kupčij 9 ke pomožne o ib rti. Delovanje komisi jonarja, potnika, odpravnika, voznika.
Pripomočki za trgovino:	Železnice,	plovba,	pošta (z
ozirom na njeno delovanje kot sredstvo «a prenašanje poročil in prevažanje blaga), brzojav, telefon. Trgi, sejmi. Skladišča. Poizvc-dovalnice. Zavarovanje v trgovskih zadevah.
II.	letnik.
(2 uri na teden.)
Obnovitev snovi o vrstah denarnega prometa med trgovci, o poštuo-čekovnem prometu in o najvažnejših trgovslkih obrtih in kupčijakih pripomočkih.
Car!instvo:	Za	blagovno trgovino neobhodno potrebni po-
datki o carinskem tarifu in o carinskih listinah.
Trgovina z denarjem in kreditne kupčije v obrisu: Trgovina z denarjem, menicami in vrednostnimi papirji, banke in bančni po.sli, hranilnice in njeni posli, borze in borzni posli.
Iz trgovskega in kon"kurznega prava: Splošne zakonite določbe o sklepanju in izvrševanju kupčij ter — s posebnim ozirom na IV. knjigo avstrijskega trgovskega zakonika — določbe o sredstvih, ki napravljajo kupčije neizpodbitne. Trgovinsko sodstvo. Najvažnejše o konkurzu.
Iz meničnega roda: Menična zmožnost. Ponavljanje: bistveni znalki menice, indosament, akceptacija in plačilo; protest, regres, zasilni naslov, intervencija. Domieiliranje menice. Razmnoževanje menic. Lastne menice. Napačne in ponarejene menice. Izgubljene menice. Menična tožba. Posebnost 'Ogrskega meničnega reda. Ponavljanje in dostavki o nakaznicah in čekih.
it. Knjigovodstvo.
Učni smoter:	Poznavanje teorije knjigovodstva in prak-
tična spretnost v knjigovodstvu blagovne trgovine.
I.	letnik.
(V prvem semestru 2 uri, v drugem' sem. 4 ure na teden.)
Uvod:	Bistvo,	namen in način trgovskega knjigovodstva
sploh. Zakonite določbe o trgovskem knjigovodstvu in dolžnost kol kovanj a trgovskih knjig. Pojasnilo najvažnejših splošnih knjigovodskih pojmov in strokovnih izrazov.
Enostavno knjigovodstvo:	Temeljna pravila eno-
stavnega knjigovodstva in temeljne .knjige, ki so potrebne pri tem načinu knjigovodstva (blagajniška knjiga, dnevnik, glavna knjiga, inventarij). Blagajniška in kupčijska štraca. Pomožne knjige za enostavno knjigovodstvo. Zaključek v knjigah po tem načinu. Neprestane vaje v književanju različnih kupčijskih slučajev iz trgovine, obrti in industrije. Vknjižba v vse glavne in pomožne knjige enomesečnega kupcijskega načrta (le v omejenem obsegu) iz posameznega blagovnega podjetja. Knjigovodska pravila v trgovini na drobno, obrazložena po načrtu, kii ga je bilo izdelati.
D vos ta vn o knjigovodstvo:	Temeljna pravila dvo-
stavnega knjigovodstva in glavne knjige, ki jih rabijo pri tem načinu knjigovodstva (glavna knjiga, blagajniška .knjiga, prvopisna knjiga, inventarij). Praktično vknjiževanje v to knjigo po načinu dvostavnega knjigovodstva.	1
V	prvem semestru 2 šolsiki nalogi, v drugem semestru 4 šolske naloge; domače vaje po potrebi, kakor izprevidi učitelj. Vse šolske vaje je spisovati takoj na čisto, tako, da jih praviloma ni potreba doma prepisovati.
IT. letnik.
(V I. semestru 4 ure na teden.)
D v ost a vn o knjigovodsvo:	Dopolnilno ponavljanje
nauka o kontih dvostavnega knjigovodstva in pravil za vknjiževanje po tem načinu: Zbiralni dnevnik, teorija o zaključku in prenosu v knjigah po načinu'dvostavnega knjigovodstva. Pojasnila o pojmu: bilanca. Neprestane vaje v književanju, zaključevanju in prenašanju oib enostavnih in prav kratkih zgledih iz iblagovne trgovine, obrtnih in industrijskih podjetij ler iz bančnega prometa. Pojasnila in vknjižbe v ameriško glavno knjigo. Najvažnejša osnovna pravila za tovarniško knjigovodstvo. Posebnosti za zaklju-
ček knjig pri javni trgovski družbi, pri delniški družbi in pri družbi z omejeno zavezo. Knjigovodstvo gospodarskih in pridobitni h zadrug.
Zadnje štiri tedne drugega semestra je (oib pouku kontornih opravil) pregledno ponavljati in izpraševati snov iz knjigovodstva (ter iz dopisja in (kontornih opravil) in je tudi ob tej priliki zlasti slabejšim učencem določiti sklepni red v navedenem predmetu. V
1.	semestru 4 šolske naloge; domače vaje po potrebi, vendar se jo ogiibati mehaničnega prepisovanja.
10.	Vzorni kontor.
Učni smoter: Razumevanje, kako da segajo kupčijski posli drug v drugega, in pregledno ponavljanje najvažnejše snovi iz vseh trgovskih predmetov. Po možnosti je učence tudi poučiti o kontornih napravah za ročna opravila.
Pri pouku v vzornem kontorju je paziti na to, da vsi učenci sodelujejo.
II.	letnik.
(V II. semestru 7 ur na teden.)
Izgotoviti je popolnoma en ali več kmpčijsikih načrtov iz blagovne trgovine na debelo in na drobno z ozirom na kontoma dela, dopisovanje in vknjižbe, ki jih povzroči visaik posamezni slučaj. Ob primerni priliki jo izgotoviti tudi potrebne račune ter obrazložiti kupčijsko-tebnično, oziroma pravno stran danega slučaja. Obravnavati je tudi slučaje iz komisijske in odpravniške stroike ter iz najpreprostejše bančne trgovine.
Vaje v vzornemi kontorju je »končati 4 tedne pred koncem IT. semestra, da je potem te ure mogoče porabiti za ponavljanje. V drugem semestru 2 šolski nalogi, ki je za nje odmeriti po dve uri časa. Učenci naj se za 'kupčijske slučaje, ki jih je obravnavati v šoli, redoma pripravijo doma.
11.	Zemljepisje,
Učni smoter:	Na	podlagi	splošnih	zemljepisnih	odnošajev
zasnovano poznavanje posameznih držav kot produkcijskih in trgovinskih ozemelj in njih položaja v svetovnem prometu s posebnim ozirom na kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Umevanje zemljevidov, 'ki se naj stalno nanje naslanja pouk.
I.	letnik.
(3 ure na teden.)
Najvažnejši podatiki iz matematičnega zemljepisja, ki so potrebni za umevanje zemljevidov:	temeljni	pojmi iz fizikaličnega
zemljepisja s posebnim ozirom na tiste oko Išči n e, ki so za produkcijo in promet posebno važni.
Natančno obravnavanje kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev; vodoravna in navpična izobrazba, vodovje, podnebje, prebivalstvo, kmetijska in rudarska produkcija, industrija, promet, zlasti najvažnejše železniške proge in plovne črte. Razlaga specialnega zemljevida.
Italija z njenimi naselbinami, Nemška Avstrija, Madžarska, Romunija, Bolgarija, Grčija, Albanija; njih navpična in vodoravna izobrazba, vodovje, produkcija, industrija ter trgovski in prometni odnošaji z ozirom na trgovino s ikraljevino' Srbov, Hrvatov in Slovencev.
II.	letnik.
(2 uri na teden.)
Ostale evropske države z naselbinami vred in samostojne izven-evropske države. Omejiti se je na najvažnejše splošno-zemljepisne okoliščine in le na one pridelke in izdelke, ki so za svetovno trgovino važni in značilni.
Obrazložiti je železniški vozni red. Najvažnejša prometna sredstva in prometne naprave (poštne parobrodne črte, ikabel, svetovna pošta).
12.	Nauk o jr.vni upravi in sodstvu,
Učni smoter: Poznavanje določil iz ustave, uprave in sodstva, ki so važna za praktično življenje.
II.	letnik.
(1 uro na teden.)
Kratek uvod o državi in državni upravi na splošno. Postavoda-jalni činitelji. Zakonodajstvo. Upravne in sodne oblasti s posebnim ozirom na trgovca. Temeljne pravice državljanov. Temeljna orientacija o onih delih zasebnega prava, ki so za trgovca posebno važni. Najvažnejše podrobnosti iz politične uprave, sodstva, vojstva, šolstva, davkarstva, c.arinstva, monopoMva, obrtstva in socialno-poii-tičnega zaikonodajstva. V zvezi s tem je Obravnavati; Glavne stvari iz obrtnega reda (vrste obrti, pogoji samostojnega izvrševanja obrti, dokaz usposobljenosti, obrtno pomožno osobje, sikrb za obrtno delavstvo, obrtno zadružništvo), temeljna določila iz varstva patentov, znamk in vzorcev, področje trgovskih in obrtnih zbornic in trgovinska naloga konzulatov.
lil. Blagoznanstvo.
Učni smoter: Poznavanje najvažnejših sirOviin iz živalstva, rastlinstva in rudninstva, njilh bistveni znaki in lastnosti, pridobivanje in nahajališča, njih pomen za trgovino in uporaba. Poznavanje kemije, v kolikor je to potrebno za razumevanje kemijskega ustroja in obdelovanja sirovi n. Učenci naj vsaj v bistvu poznajo kemijski in mehanično-tehmioni način pridobivanja najvažnejših polizdelkov in popolnih izdelkov.
I. letnik.
(2 uri na leden.)
Uvod: Porazdelitev blag a v skupine z ozirom na njihov priredili izvor. Pregledna obnovitev anorganične kemije. _ Porazdelitev blaga po 'kemiijski ne,stavi.
Anorgan ično blago (rudnirusko blago). Kovine in ru- -de ter njih izdelki; brusila in gladila; dragulji; stavbno in štukatur no blago; isirovine kemijske industrije i,n kemijski izdelki; steklo; lončevina; pisalno in risalno blago; rudniniska kuriva in svetila. Pregledna obnovitev tekom leta opisanih rudnin, prvin in kemijskih »poji,11.
II.	letnik.
(2 uri na teden.)
Or ga nič no ib lag o. (Živalsko in rastlinsko (blago.) Rastlinska živila; živalska živila; nasladila z alkoholičnimi pijačami vred; olje in tolšče; raistlinslka izločila (eterična od ja, smole, gumi in kavčuk); les; organična barvila in strojila; izdelki iz živalske kože; vlaiknovina in pletiva; onganične strugarske sirovine; najvažnejše dišave.
Ob priliki je omenjati najvažnejših potvorb blaga in opisati način, kako da je mogoče potvorbo spoznati. Opozoriti je na nevarno blago in obrazložiti, kako da je hraniti sirovine in1 izdelke, ki se radi pokvarijo. Pri pouku je vedno rabiiti značilne blagovne vzorce in postopne izdelke ter razlagati tvarino s pomočjo pripravnih «lik in modelov.
V	zvezi s poučeval 110 snovjo je napravljati) kolikor mogoče več ogledov tovarn in tovarniških podjetij, tako, da učenci zadobe vpogled v tehnično, obratovanje.
Da pouk ustreza praktičnim potrebam, se je posebno ozirati na obrt in trgovino naše kraljevine.
14. Stenografija.
Učni smoter: Zmožnost, da učenec zapiše v minuti 110 do 125 zlogov in lastni stenogram gladko bere. Poučevati je po Gabe Is be r.g e r j e v e m se st a v u.
I.	letnik.
(2 nri — deklice 3 ure — na teden.)
Tvorjenje in krajšanje besedi. Posebne vaje v spisovanju trgovinskih izrazov. Vsak semester po 2 šolski nalogi; pismene vaje po potrebi.
II.	letnik.
(2 uri —- deklice 3 ure — na teden.)
Krajšanje stavka in vaje v brzolpisju. Vaditi ise je sdasti v trgovskem dopisjn Vsak semester 2 šolski nalogi; pismene vaj- po potrebi.
Opomba : V II. semestru je podati tudi, če to pripušča čas, osnovne pojme iz nemške stenografije.
17.	Lepopisje.
Učni smoter: Pridobitev prikupne in priročne pisave.
I.	letnik.
(1 uro na teden.)
Temeljito vežibanje v ku rentni in latinski (pisavi različne velikosti. Vsak semester 2 poitflouöni nalogi v'šoli; domače vaje, kakor preudari učitelj1.
II.	letnik.
(1 uro na teden.)
Okrogla pisaiva. Pisemski okraski. Vsak semester 2 poizkusni nalogi v šoli; domače vaje, kakor preudari učitelj.
B.	Neobvezni tečaji.
18.	Italijanski jezik in doplsje.
Učni smoter: Dovolj.no poznavanje oblik oslov j a in skladnje; razumevanje lažjega čtiva; nekaj spretnosti v ustnem izražanju; zmožnost .sestavljati navadna pisma za blagovno trgovino. Slovnični in konverzacijsiki pouk naj .se naslanja na čtivo.
I.	tečaj.
(4 ure na teden.)
Pravilno izgovarjanje in čitainje. Empirično oblikoslovje in najvažnejša pravila iz skladnje. Ustne in pismene vaje, da učenci zadob.e množino besedil in .si utrdijo svoje (slovnično znanje. Pravopisne vaje. Odgovarjanje na lažja učiteljeva vprašanja, ki so povzeta iz čtiva in nazornih učil.
V II. semestru naj .sie učitelj v svojem govoru redoma posl n-žuje iitalijanščine.
V vsakem semestru 3 šolsko in 3 domače naloge.
II.	tečaj.
(4 ure na teden.)
Sistematični pouk oblikoslovja v zvezi s predelanim čtivom; emjpirični pouk skladnje. Neprestano ustmene in pismlene vaje, či,tanje, razlaga in prevajanje sestavkov v vezani in nevezani besedi, »ki naj ise nanje 'naslanja konverzacijiski razgovor. Obnavljanje čtiva. Poizkusi v prevajanju iz slovenščine v italijanščino.
Pregledna obnovitev oblikoslovja, zlasti spregatve. Sistematični pouk skladnje. Prosto obnavljanje čtiva. Prosto razgovarja-.nje o predmetih, ki so vzeti iz trgovskega življenja. Prevajanje iz slovenščine v italijanščino. Opisi in pripovedi.
(Jčenceni je kot uvod v dopisje 'podati iprimerno število ponavljajočih .sc fraz za Lažja pisma iz blagovne trgovine in za ona bančna pisma, ki zadevajo 'blagovno trgovino; ozirali se je po možnosti pri temi pouku na orni razpored dopisnih sestavkov, ki jo veljal v slovenščini. Namesto prevodov je preiti kolikor mogoče prej k sainistojnemu sestavljanju pisem v italijanščini na podlagi določeni h podatkov.
V vsakem semestru 3 šolske in 3 domače naloge. Dopisne vaje, kakor preudari učitelj.
V II. tečaju naj se učitelj poslužuje izključno italijanščine.
19.	Francoski jezik.
Učni smoter: Zadostno znanje oblikoslovja in skladnje. Razumevanje lažjih sestavkov v proai. Spretnost v ustmeni in pismeni rabi jezilka ter v trgovskem 'dopisju, kolikor se tiče denarnega in blagovnega prometa. Čtivo bodi podlaga, na katero se naslanja ves slo vn iški in konverzacijski pouk.
I.	tečaj,
(4 ure na teden.)
Glasoslovje, pri 'katerem naj se polaga posebna važnost na pravilno izgovarjanje onih glasov, 'ki jih »pismena slovenščina niina (nosniki u itd.). Čitanje s posebnim ozirom na naglas francoskega stavka (oblikoslovje, sklanjatev, stopnjevanje, spregatev) ter najvažnejša pravila iz skladnje (raba časov, vezanje povedka z osebkom, glagolovo dopolnilo1, zlasti kjer je razlika med francoščino in slovenščino, raba člena, ujemanje in stava pridevnika, posebnosti v rabi zaimka, števnikn in prislova, stava besedi, inverzija itd.). Potrebne «o neprestane ustmene in pismene vaje, da sr praktično aplicira s lov niško znanje in si učenci prilaste najpotrebnejši besedni zaklad tako, da lahko tvorijo kratke proste stavke in odgovarjajo na lahka vprašanja, vzeta iz nazornih pripomočkov in čtiva. Obravnavanje opisovalnih beril naj se vrši' na podlagi neprestanih vprašanj in odgovorov. Učenci naj se vadijo prestavljati iz francoščine v slovenščino in nartobe lahke pripovedi, katerih se uče na pamet, da tako spoznajo posebnosti francoskega priredja in podredja in se uče pripovedi v daljših zavisnih stavikih.
Glagol zavzemaj pri pouku važno mesto. Ko se predela fonetika, naj se vzame takoj pomožni k etre in avoir, nadaljni glagoli, pouvoir, savoir, vouloir, devoir, in med nepravilnimi oni, kit se za konverzacijo rabijo najčešče: aller, s’en aller, envoyer, offrir, venir, ten ir, valoir, voir, asseoir, dire, lire, ecrire, mettre, plaindre, vivre, sni vre. Pri nepravilnih glagolih se predela takoj sedanji, prihodnji in pretekli čas, da pozneje ni treba izgubljati časa s posameznimi izoliranimi oblikami. V drugem semestru naj se uvajajo učenci polagoma v posebnosti dopisnega besednjaka in dopisnih fraz. Poslužuje naj se francoskega jezika, v kolikor je prepričali o razumevanju od strani učencev. Naloge: V prvem seme-
stru 5 «Mtatov in ;i šolske naloge. V drugem: semestru 15 diktate in •'! šolske naloge. Za šolske naloge naj služijo obnove predelane snovi in beril. Odgovarjanje na Ikratka francoska vprašanja, ki se nanašajo na učno snov.
II.	tečaj.
(4 ure na teden.)
I.	semester. Razširba besednega zaklada in fraz z najvažnejšimi abstraktnimi pojmi. Ponavljanje in poglabljanje slovničnega znanja. Oblikoslovje naj «e izpolni. Glagol na se predela popolnoma. Obravnava naj se natanko člen in imena (samostalnik, pridevnik, zaimek, števnik). Vaje v čitanju in obnavljanju se nadaljujejo. Snov za razgovore naj se jemlje iz čtiva, slik iz vsakdanjega življenja. Dvogovori med učenci. Vaje v daljšem opisovanju in pripovedovanju. Ustmeno in pismeno prestavljanje iz materinskega jezika v francoščino z namenom, da se učenci privadijo francoski skladnji in stavi besed. Uvod v trgovsko korespondenco in pisma, iki se nanašajo na promet z blagom: ponudbe, naročila, pošiljatve, prejem blaga, falktura, urgiranje, reklamacije, opravičila, opomini, nakup'in prodaja za tuj račun. Poraba dopisnic, memorandov, ibrzojavke. Naloge: 4 diktati in 5 šolskih nalog. Diktati. Varijacije prečitane snovi do prostega diktata. Naloge. Vprašanja in odgovori v zvezi s prečrtano snovjo. Slovnične preobrazbe. Prestave v francoščiino. Med S šolskimi nalogami naj se pišejo 3 šolske iz dopisja.
TI. semester. Neprestane vaje v hitri konverzaciji v svrho zanesljivega razumevanja francoske govorice in čtiva. Pomnožba jezikovne urnosti s posebnim ozirom na skladnjo in stavo besedi, v glavnih in odvisnih stavkih. Pravilnost v pismenem izrazu preprostih misli. Nadaljevanje trgovske korespondence: plačevanje osebno in po pošti, pisma o menicah, tekočem računu, akreditivih in po možnosti nekaj primerov iz privatne korespondence. Naloge: .3 diktati in 6 šolskih nalog. Za šolske naloge naj služi prestavljanje iz slovenščine v francoščino. Preobrazba beril, prosti sestavki, ki se nanašajo na čtivo. Med šolskimi nalogami naj se pišejo 4 iz dopisja.
Podati je učencem tudi množino za trgovsko dopisje važnih izrazov in francoskih fraz.
20.	Strojepisje.
Učni smoter: Nekaj spretnosti v pisanju na strojih raznih sestavov.
II.	letnik.
Splošna pojasnila o pisalnih strojih in o strojepisju. Kako se je pri pisanju držati, kako' je vlagati papir, premikati voz in menjati vrste; razvrstitev prstov za pisanje. Udarjanje na tipke. Vaje v pisanju onih skupnih črk, ki so v slovenščini in nemščini pogosto podobne. Pisanje besed in stavkov. Pisanje velikih začetnih črk (naravnost in s spreminjevanjcm). Ločila in številke. Pod-
črtavanje. Uvodne in .sklepne fraze za trgovska pisma. Vaje v pisanju pisemskih ovojev, trgovskih pisem in računov (po možnosti s pomočjo taibulatOrja). Pisanje po diiktatu in s stenogramov. Učence je poučevati v skupinah.
21.	Telovadba.
Učni smoter: Pospeševati je telesno mioč in -spretnost v kretanju učencev ter jim vzbujati, zini sel za red; ohraniti je učence čile in zdrave z vajami, ki se jitmi prilegajo.
I.	in II. tečaj.
(Vsak tečaj po* 2 uiri na teden.)
Redovne vaje in proste vaje na orodju, ki naj /bodo umerjene telesni razvitosti učencev.
Tu in tam igre na prostem.
22. Petje.
Učni s ni o t e i : Gojiti je zmiisel za glasbo in blažilno upli-vati na učence s pomočjo petja in godbe.
I.	in II. tečaj.
(Vsak teden po 1 uro.)
PosliuJhne vaje; spi sov an j e in čitamje not. Vaje v (pravilnem zadevanju glasu in not. Gojiti je ritmični čut. Večglasno1 petje. Naučiti je učence na pamet nekaj znanih narodnih in zlasti domovinskih pesmi.
Pregled učnega načrta.
Tek. št.	Predmeti	I. letnik		II. letnik		Skupaj
		deški	dekliški	deški	dekliški	
		število ur		na teden		
	a) obvezni:					
1	Verouk		i	1	1	1	4
2	Slovenski kot učni jezik . . .	3	3	3	3	12
3	Srbohrvatski jezik		2	2	2	2	8
4	Nemški jezik		4	4	2	2	12
5	Slovensko dopisje ...	2 (4)	2 (4)	3 ( )	3 ( )	10(8)
6	Nemško dopisje		—	—	2	2	4
7	Trgovsko računstvo		5 (3)	5 (3)	3	3	16(12)
8	Knjigovodstvo		2 (4)	2 (4)	4 (—)	4 (—)	12(8)
9	Nauk o trgovini in menicah . .	3 (1)	3 O)	2	2	10(6)
10	Nauk o javni upravi in sodstvu	—	—	1	1	2
11	Vzorni kontor		—	-	(7)	- (7)	(14)
12	Trgovsko zemljepisje		3	3	2	2	ID
13	Blagoznanstvo		2		2		4
14	Stenografija		2	3	2	3	10
15	Lepopisje		1	1	1	1	4
		30	29	30	29	l 118 1
		| 1. tečaj:	II. tečaj:			
	b) neobvezni:					
16	Italijanski jezik in dopisje . .	4	4			
17	Francoski jezik in dopisje . .	4	4			
18	Strojepisje 		2	2			
19	Telovadba		2	2			
20	Petje		1	1			
Opomba:	Števila	v	oklepajih	pomenijo	število	tedenskih	učnih	ur	v
II.	polletju.
III. Ugoönüsti,
kijih nudi dvorazredna trgovska šola svojim absolventom.
1. Odhodno izpričevalo nadomešča na podlagä § 13. zakona z 'dne 5. februarja 1907, 'drž. nar. lislt št. 198, dokazi lo o pravilno dovršeni učni: dobi v trgovski obrti.
2. Odhodno izpričevali! o upravičuje za s anioni ost oj n o izvrševanje v § 38., odstavek 3 in, 4, gornjega zakona navedenih trgovskih obrti, ki s e zanje zahteva i> o s o b e n d o k a z s po so b n ost i, če so sicer izpolni jeni splošni zakoniti 'predpogoji in če i] mi etui k izpričevala doprinese dokaz, da je dve leti služboval v trgovski praksi. Absolvent šolo mora torej le 2 leti služiti v praksi, nakar sme otvoriti lastno trgovino.
•'i. Po odloku ministrstva vojske in mornarice z dne 1'3. maja 1922 FDBr. 23.086, Beograd, uživajo absolventi mariborske držav, dvorazredne trgovske šole po členu 8 zakona o ust rojstvu vojske ugodnosti skrajšane vojaške službo in i nož nosit napredovanja za rezervne častnike. (Služibeni Vojni list, organ i izdan j e inin/sitarstva vojnoga i mornarice, Beograd, 23. maja 1922, godi na 41, br. 21.)
4. Šola podaja z ak 1 j u č n o s t r o k o vn o i z o b r a zib o, usposablja učence (učenke) za službo v trgovski' praksi, (konitoristo, korespondente in knjigovodje), za pisarniška mesta v 'državni' in zasebni službi, «pri pošti in železnici, ter vzgaja samostojno in shi/ibeno olsolbje za blagovno trgovino, denarne zavod« itd.
5. Absolvent je šole se sprejemajo v speci j al n c (n. pr. bančne) tečaje.
IU. Ustcinouiteu in razuoj
državne dvorazredne trgovske šole v Rflariboru.
A.	Ustanovno leto 1919/20.
Na poziv takratnega poverjeništva za uk in 'bogočastje v Ljubljani je objavil podpisainee v zadnjih dneh meseca septembra 1919 razglas v listih, 'da se otvori s 1. oktobrom 1919 v Mariboru dvorazredna trgovska šola s slovenskim učnim jezikom. Vkljub dejstvu, da so pričele tedaj že vse šole s poukom, se je priglasilo takoj nad 50 učencev in učenk, nakar se je pričel dne 1. oktobra redni pouk v pripravljalnem razredu in v 1. letniku. Število učencev in učenk je naraslo do siklepa T. polletja na 60 in je ostalo na tej vi Silni do konca šolskega leta.
Težkoče, ki »o ovirale spočetka delo na zavodu, so bile zlasti sledeče:	1. pomanjkanje strokovno usposobi j enega učiteljstva,
2 Dejstvo, da ni imel do tedaj Maribor enake niti podobne organizirane trgovske šole, je zahtevalo, da se je moralo pričeti takoj z nabiranjem neobhodnio potrebnih učil, zlasti za pouk v blago zu an stvu m trgovskem zemljepisju, kako»* tudi s snovanjem potrebnih knjižnic za učiteljstvo in učence, 3. Uvedlba nepretrganega pouka na vseh mestnih šolskih zavodih kakor tudi prekomerno delo, s katerim je bilio preobloženo učiteljstvo srednjih in meščanskih šol na lastnih zavodih, je otežkočilo njegovo sodelovanje pri pouku na trgovski šoli.
Na drugi strani pa mora ravnateljstvo pohvalno omeniti izredno naklonjenost, s katero je ustrezal takratni vladni komisar g. 'dr. V. Pfeifer, kakor tudi njegov naslednik g. dr. Leskovar, po možnosti upravičenim željam glede preskrbe novega zavoda z ne-obhodno potrebnimi učnimi prostori in inventarjem, kakor tudi učili. Izmed ostalih dobrotnikov zavoda naj omenim zlasti g. odvetnika dr. Franjo Rosina, ki je podaril šoli -med drugimi tuidi 1 globus, 2 velika stenska zemljevida in več knjig, dalje g. odvetnika dr. K. Škapina, ki jo daroval šoli večje število nemških strokovnih knjig. S posebno hvaležnostjo morami nadalje omeniti ponoivno podporo, ki so jo naklonliili trgovski šoli v ustanovnem letu mariborski denarni zavodi, mestni magistrat, Trgovski' gromi j, okrajni zastop Maribor in nekateri zasebniikiii. Šola je prejela v letu 1919/20: 2200 K od bivše Mariborske eskompitne, sedaj Slavenake banke, 2000 K od mariborskega mestnega magistrata, 2000 K od Trgovsk -ga gremija v Mariboru, 1500 K od posojilnice (Narodni dom) v Mariboru, 1000 K od okrajnega zastopa Maribor, dalije po: 500 K o-:l Angloibanike, Jadranske banke, Ljubljanske 'kreditne banke, mestne hranilnice v Mariboru in od gosp. Josipa Roiseniberga, trgovca v Mariboru.
Za petdnevni poučni izlet prvih absolventov zavoda v dneh od 30. junija do 3. julija 1921 so prispevali z denarnimi podporami razen denarnih zavodov .zlasti nekatera tukajšnja industrijska podjetja, kakor tudi posamezni trgovci. Izleta so so udeležili vsi učenci lin učenike II. letnika pod vodstvom 3 članov učiteljskega zbora. Izlet je nudil priliko, da so si udeleženci ogledali nekatere znamenitosti Ljubljane; med drugim tobačno tovarno, Jugoslovansko tiskarno, muzej, ljubljanski grad in drugo, vse pod strokovmiim vodstvom lokalnih faktorjev. Poleg Jesenic so si oglodali izletniki naš Bled ,z Vintgarjem kakor tudi Bohinjsko jezero iiin slap Savice. V imenu udeležene«v, »ki jim ostane ta izlet gotovo v naj-lepšem spomiinu, se ravnateljstvo šole ponovno iskreno zah valji 'je vsem gori omenjeniiim podpornikom za njih naklonjenost.
B.	Razvoj šole v letih 1920/21—22 23.
V	šolskem letu 1920/21 je štel zavod že 4 razrede in s:cer pri praivljalni razred, I. letnik z 1 vzporednico za deklice in 1 razred
11.	letnika. Število učencev im učenk se je napram prejšnjemu letu več kot podvojilo. Učiteljski zbor se je pomnožil s 3 rednimi učni-
mi močmi in z 1 namestnim učiteljem, s čemur je bil postavljen temelj zboru stalnega internega učiteljstva.
V letu 1921/22 je bil začasno utam j en pripravljalni razred vsled pomanjkanja učnih prostorov. Ker je pričelo izza prevrata rasti število meščanskih šol v Sloveniji v tolikem številu, da si more mladina skoraj v vsakem.' mestu lin večjem kraju na deželi pridobiti izobrazbo, 'potrebno za vstop v strokovne šole, ni vzdrževanje pripravljalnega razreda na naših trgovskih šolah več tako potrebno, kakor je to bilo1 doslej.
Število razredov se v šol. letu 1921/22 vkljub opustitvi pripravljalnega razreda rui zmanjšalo, ker je prirastla vzporednica v II. letniku. Število učencev in učenk se ni izpremenilo n apr am prejšnjemu letu. Vzrok je bila ustanovitev drž. ženskega učiteljišča v Mariboru, ki mu jo moralo ravnateljstvo trgovske šole odstopiti potrebne učne prostore. Izime d že priglašenih učene o v in učenik jih je moralo ravnateljstvo odsloviti 70.
Učiteljskemu zboru sta se priključili dve novi redni učni moči, taiko d n je bilo internega učiteljstva 7.
V pravkar minulem t. j. četrtem) letu izza ustanovitve šole se je priglasilo za vstop v I. letniiik 192 učencev in učenk, ki so imeli vsi predpisano predizohrazbo. Nepremagljive ovire so povzročile, da je bilo sprejetih v I. letnik samo 128 učencev in učenk. Zavod je štel 1 deški in 2 dekliška razreda I. letnika ter po 1 deški in 1 dekliški razred v II. letniku. Učencev in učenk ob pričetku šolskega leta 1922/23 jo bilo v vseh 5 razredih 177 in se je njih število pomnožilo napram prejšnjemu letu za okroglo 40%.
Število internega učiteljstva je ostalo nespremenjeno. Da bi bilo možno vršiti ves pouk samo z internim učiteljstvom', bi potreboval zavod že pri dosedanjem obsegu še 3 redne učne moči.
Šola si je pričela takoj po ustanovitvi polagoma nabavljati neobhodno potrebne zbirke, kakor blagovno in zemljepisno zbirko, dalje učiteljsko ter dijaško podporno in zabavno knjižnico. V sivi ho izpopolnjevanja zbirke blagovnih vzorcev in sploh uči)! za pouk v blagoznastvu se je obračal zavod na posamezna domača podjetja s prošnjo za brezplačno naklonitev primernih učil. Lepe zbirke so v ta namen naklonili šoli med drugimi zlasti: tovarna Freund v Mariboru,-cinkarna v Celju, tovarna kemijskih izdelkov v Hrastniku,
I.	hrvatsko-slavonsko d. d. za industriju šečera v Osijeku, k. Viktor Hausmaniiniger, vinatržec v Mariboru, g. Viljko Weixl, trgovec in predsednik trgov, gremiija v Mariboru i. dr. Vsled nedostajanja primernih prispevkov od strani države in vsled odprave prispevkov učencev za učila je bilo ravnateljstvo primorano obračati se ponovno na razne ugledne tvrdke za podporo v svrho nakupa in izpolnitve neobhodno potrebnih učil. Razen že gori omenjenih denarnih podpor v ustanovnem letu 1919/20 je prejelo ravnateljstvo v letu 1921/22 od Trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani kot izredno podporo 1250 D, od Trgovskega gromi ja v Mariboru 750 D iii od okrajnega zastopa Maribor 500 T). Tako je bilo možno polagoma izpopolnjevati zlasti blagovno in zemljepisno.zbirko. Prva šteje 10 večjih zbirk učil z nad 200 vzorci. 15 vzorčnih knjig in kn ižic raznih vrst papirja, približno 200 posameznih manjših učil, 6 slik, 1 manjši
mikroskop in razno posodo. Zemljepisna zbirka šteje nad 40 učiil, med temi 1 dragocen reliefni globus in 15 stenskih šolskih zemljevidov.
Učiteljska knjižnica obsega 166 strokovnih knji*?, dijaška podporna 114 učnih, dijaška zabavna pa 67 različnih leposlovnih knjig.
Za nakup pisalnih strojev je 'prejelo ravnateljstvo doslej 7500 Din. Za ta znesek so- bili, kupljeni. 3 novi pisalni stroji sistema Adler in sicer 2 manjša in 1 večjii. Da je možno vršiti pouk v strojepisju čim intenzivnejše, uporabljajo učenci in učenke šole 20 modernih pisalnih strojev, ki so last člana učiteljskega »bora g. M. Kovača, in ki jih daje na razpolago zavodu za neznatno odškodnino. Nekaj zelo marljivih in siromašnih učencev in učenk je pa bilo celo docela oproščenih tudi teh neznatnih prispevkov. Pisalni stroji pripadajo 14 različnim! sistemom.
Da sij dijaštvo trgovske šole izpopolni teoretično' znanje, pridobljeno v šoli, prireja zavod redne poučne izlete v vsa pomembnejša industrijska podjetja mosta Maribora in okoldce. Razen teh se vrše ob sklepu leta daljši poučni izleti, ki imajo namen, da seznanijo zlasti učence zavoda z industrijo Slovenije. Kraji, ki pridejo pri tem v tpoštev, so: Mežiška dolina, Ptuj, Celje, Hrastnik, Ljubljana in Jesenice. V svrho podpore revnim učencem, ki bi jim lastna sredstva ne omogočala udeležbo na daljših izletih, je prejelo ravnateljstvo šole doslej od »Odseka za upravo fonda za obrtno m trgovsko šolstvo« v Ljubljani kot podporo znesek '575 D, od Sosveta tukajšnjega zavoda 1000 D in zbirka ravnateljstva šole med tukajšnjimi trgovskimi krogi ob sklepu lota 1920/21 je dala 2:i00 D. Tako je bilo omogočeno tudi siromašnejšim učencem^ da so se udeležili daljših poučnih izletov. Ravnateljstvo izreka tem potom vsem dobrotnikom učeče se mladine najiskrenejšo zahvalo.
Šola je skrbela tudi za telesno vzgojo gojencev in gojenk s • tem, da se je dijaštvo udeleževalo telovadbe kot neobveznega predmeta. Obisk jo 'bil vsa leta v deškem kakor tudi v dekliškem' tečaju zelo povoljen.
Tudi obisk pouka v ostalih neobveznih 'predmetih: v italijanskih in francoskih tečajih ter v petju je bil zadovoljiv. Italijanski jezik se je ]>oučeval v letih 1919/20 in 1920/21 v 3 tečajih, v zadnjih 2 letih pa — enako kakor francoščina — v 2 tečajih. Petje se je gojilo v posebnem tečaju za učence in za učenke.
Disciplinski predpisi so veljali za dijaštvo trgovskih šol isti kot za srednje šole. Z drugim polletjem tekočega šolskega leta so bili uvedeni na trgovskih šolah tozadevni 'predpisi, ki so bili doslej v veljavi za dijaštvo obrtnih strokovnih šol.
Glede ostalega učnega obrata: glede šolskih konferenc, izdajanja šolskih izpričeval, šolskih počitnic i. dr. se je ravnalo po predpisih, veljavnih za naše srednje šole.
Šolo sta nadzorovala gg. višji' šol. nadzornik Ivan Šubic, vlad. svetnik in ravni, teh n. srednje šole v Ljuibljani, kakor tudi radzornik dvorazreduih trgovskih šol v Sloveniji Josip Gogol a, ravnatelj drž. dvorazr. trgovske šole v Ljubljani. Imenovana gospoda nadzornika sta ob priliki svojih rednih letnih nadzorovanj
uporabljala priliko, da sta pripomogla s svojimi nasveti do čim ugodnejšega in uspešnejšega vzgojnega in izobraževalnega dola na zavodu.
Važnejši oblastveni odloki.
1. Podelitev pravice javnosti dvorazred 11 i trgovski šoli v Mariboru. (Odi. poverjeništva za uk in' bogočastje v Ljubljani z dne 1. junija 1920, št. 2192.)
2. P o' d r ž a v 1 j e n j e šole. (Dop. poverjeništva zu 11 k i 11 'bogočastje, Ljubljana dne 30. avgusta 1920, št. 3390.)
3. Podelitev naslova zavodu:	»Državna	dvorazred 11 a
trgovska šola«. (Poverjeništvo za uk in bogočastje, Ljubljana, 14. novembra 1920, št. 4319.)
4. Ureditev kompetence glede obrtnega in trgovskega šolstva v Sloveniji:. (Poverjeništvo za uk in bogočastje, Ljubljana, 2. junija 1921, št. 74/predis.)
5. Sprejem1 učencev meščanskih šol na trgov. šole. (Odd. min trgov, in industrije, Ljubljana, 24. junija 192], št. 4523.)
6. Izenačenje prejemkov učnega oisobja na trgov, in obrtnih šotah v celi kraljevimi. (Odd. min. trgovin© in industrije, Ljubljana, 8. julija 1921, št. 403/p.r.)
7. Pripravljalni razred začasno ukinjen. (Odd. min. trg. in ind., Ljubljana, 21. julija 1921, št. 5122.)
8. Imenovanje sosveta. (Odd. ministrstva trgovine in industrije, Ljubljana, Ki. avgusta 1921, št. 5892.)
9. Pravica absolventov do dijaškega roka v vojaški službi in za dosego čina rez. častnika. (Min. vojne in mornarice, 23. avgusta
1921, A. P. ihr. 43.547; miiinisitrstvo trgovine in industrije, Beograd,
II.	br. 1814, z dne 26. septembra 1921.)
10. Veljavnost odi. pod št. 9 razširjena tudi na one absolvente trgov, šol, ki' so pred vstopom1 na trgov. Solo končali popolno meščansko šolo. (Ministrstvo vojne in mornarice, 4. julija 1922, F. B. br. 30.512; min. trgovine in industrije, odd. v Ljubljani, 13. avg.
1922, št. 5268.)
11. Dogovor mestne občine Maribor z min. trgovine in industr., Beograd, slede prepustitve učnih prostorov trg. šoilii za dobo 10 let. (Mestno županstvo, 15. julija 1922, št. 174/pr.; min. trgovine in ind., Beograd, 18. septembra 1922, III. lir. 4260; Odd. min. trg. in ind., Ljubljana, 25. septemlbra 1922, št. 679/pr.)
13. Disciplinarni predpisi za tngov. in Ob trne šole. (Odd. min. trg. in ind., Ljubljana, 26. januarja 1923, št. 376.)
14. Uk in jen je premestnih izpitov; ponavljalni izpiti i« 1 ali 2 predmetov dovoljeni. (Oddol. ministrstva trgovne in industrije, Ljubljana, 17. aprila 1923, št. 2087.)
C.	Pristojna oblast za obrtno in trgovsko šolstvo.
Pristojna ojjiast za obilno in trgovsko šolo:
Odddck ministrstva trgovine in industrije v Ljubljani. Šef oddelka: D r. Rudo 1 f M a r n.
Višji šolski nadzornik: Š u 1) i c Iva n, vladni svetnik, ravnatelj telm. srednje šole v Ljubljani.
Nadzornik za dvorazredne trgjovske šole:	Gog	ol	a	Josip,
ravnatelj dvorazredne trgovske šole v Ljubljani.
Č. Učiteljski zbor.
Šolsko leto 1919/20:
(Pripravljalni razred in I. letnik.)
Dolenec Matej j zač. ravnatelj1: trgovl računstvo, i knjigovodstvo, nauk o trgovini in menicah, prirodoslovje; razrednik v priprav, razredu in I. letniku.
P o mi o ž n o u č i t e 1 j is t v o :
Čuček Ilajko, profesor v pok.: nemški jezik.
Detela Stanko, komerc. ravnatelj Mariborske tiskarne d. d.: slovensko 'dopisje :in 'kontoma dela.
Dimnik Slavoj, zač. vodja zavoda krajevne zaščite za deco in mladino: geometrijo, lepopis.
Fink Konrad, strok, učitelj: zemljepis.
Fistravec Josip, profesor: stenografj-io.
Dr. Kovačič Maks, profesor: slovenski jezilk.
Leskošek Janko, profesor: nemški jezilk.
Mohorčič Henrik, inž. in ravnatelj Ikmet.-kem. preizkuševališča: blago znanstvo.
Nerat Anton, mestni učit.: prirodopis (I. polletje).
P. Planinšek Gabrijel, katehet: verouk.
Ribarič Josip, profesor: srbohrvatsiki jezik.
Sovre Karol, strok, učit.: leipopis.
Šilih Gustav, strok, učit.: slovenslki jezik.
Trošt Janko, strok, učit.: prirodpis (II. polletje).
Vazzaz Ludvik, profesor: trgovski zemljepis.
1920/21.
(Pripravij. raar., I a, I. b in II. b letnik.)
Interno učiteljstvo:
Dolenec Matej, zač. ravnatelj: trgovsko računstvo, nauk o trgovini in menicah.
Kovač 'Maks, redni uč.: nem. jezilk, nem. dopisje, strojepisje, raz-, razrednik v I. a.
Šilih Gustav, redni uč.: slo ven. jezik, nem. jezik, trgov, zemljepis;
Škof Fran, redni tič.: računstvo, geometrijo, prirodopis, prirodo-islovje, telovadbo; razrednik v priprav, razredu.
Zupanc Florijan, nam. učitelj:	knjigovodstvo, sloveti, 'doprsje,
vzorni kontor, i tali jan. jeziik v dešlkih oddelkih (II. poli.); razrednik v II. letniku (od 1. novembra dalje).
P o m o ž 11 o učiteljstvo:
Dr. Novak-cva Rožica, mestna učit.: i'talijan. jezik v dekliških odd.
Detela Stanko, kom. ravnatelj Mariborske tiskarne d. d.: knjigovodstvo, sloven. dlopisje (do 31. okt.).
Fistravec Josip, profesor: stenografija.
Gasparin Filip, profesor: francoelki jezik, II. teč.
Dr. .1 ančič Ivan, drž. pravdnik: nauk o trgovini in menicah, nauk o javni upravi in sodstvu.
Lušin Dominik, knjigovodja Mestne hranilnice v Mariboru: knjigovodstvo (do 31. okt.).
Mravljak Ivan, profesor: francoski jezik, I. teč.
Osterc Slavko, glaisb. učitelj: petje.
I’. Planinšek Gabrijel, katehet: verouik.
Rehar Iladivoj, urednik: sloven. dopisje (do 31. okit.).
Itibarid Josip, profesor: srbohrvatski jeziik.
Valeš Alfonz, profesor: blagoznanstvo.
Zavadlal	Pavel,	kazni hi. kurat: ital/ijan. jeziik	v dešlkih oddelkih.
(T.	polletje.)	—
1921/22.
(I. a, I.!b, JI. a itn II. b letnik.)
I n' t e r n o u č 11 e 1 j s t v o	:
Dolenec Matej, ravnatelj:	trgov,	računstvo, nauk o trgovini in
menicah.
Jur dan a Srečko, redni učitelj: isrbohrv. jezik, nemško dap.sje, italijanski jetzilk.
Kovač Maks, redni učitelj: nemški jeziik, nemško dopisje, strojepisje.
Rakuša Rudolf, redni učitelj: slovenski jezik, stenografija, lepopis, petje; razrednilk v I. 'b.
Šilih Gustav, redni učitelj: slovenski jeziik, nemški jezik, zemljepis; razrednik v II. a.
Škof Fran, redini učitelj: zemljepis, račun svo, 'blagoznanstvo, telovadijo; razrednik v I. a.
Zupanc Florijan, nam. učitelj: knjigovodstvo, slovensko dopisje in vzorni kontor; razrednik v II. b.
P o 'lin cž n o u č i t e 1 j1 s t v o :
Gasparin Filip, profesor: francoski jeziik, 1. tečaj.
Dr, Jančič Ivan, drž. pravdnik: ntouk o trgovini in menicah, nauk
o	javni upravi in sodstvu.
Juvančič Ludvik, uradnik Narodne Ibarike: slovensko dopisje.
Mravljak Ivan, profesor: francoski jezik, II. tečaj.
P. Planinšek Gabrijel, katehet: verouk.
1922/23.
(I. a, 1. b, I. c, II. a in II. Ib letnik.)
I	interno učilteiisitv.o :
Dolenec Matej, ravnatelj: trgov. računstvo, knjigovodstvo, »loven, dopisje; vzorni Ikontor, nauk o trgovini in menicah.
Kovač Mak», redni uč.: nem. jezilk, nem. dopis je, strojepisje.
.lurdana Srečko, redni nč.: »loven., srbolinvat. in italijanski jezik; razrednik v I. c.
Rakuša Rudolf, redni uč.: nem. jezilk, stenografija, lepopis, petje, razred 11 ilk v IT. b.
Šilih Gustav, redni uč.: »loven, in nem. jezik, zemljepis; razrednik v I. a. (V IT. polletju na študij, dopustil.)
Škof Fran, redni uč.: trgov, računstvo, zemljepis, blagoznanstvo, telovadbo; razrednik v II. a.
Vodišek Olga, nam. uč.: knjigovodstvo, sloven. dopis je in kontoma dela, nauk o trgovini in menicah; razredu. v I. h.
Šuinljak Ivan, nam. uč.: nadomestoval v II. polletju uč. k. G. Šiliha.
P o mi ož n o učiteljstvo:
Detela Stanko, komerc. ravnatelj Mariborske tiskarne d. d.: knjigovodstvo, sloven. dopisje, vzorni komtor.
Gasparin Filip, profesor: francoski jezik, II. teč.
Dr. Jančič Ivan, drž. pravdniik: nauk o trgovini :in menicah, nauk o javni upravi in sodstvu.
Mravljak Ivan, profesor: francoski jezik, I. teč.
P. Planinšek Gabrijel, katehet: verouk.
D.	Sosvet.
P red sodnik:
1. Skušek Oskar, ravnatelj podružnice Narodne 'banke, Maribor.
P r e d s e d n i k o v n1 a mi e S t n ilk :
2. Detela Stanko, kom. ravnatelj Mariborske tiskarne d. d., Maribor.
Člani:
3. Boltavzar Rajko, ravnatelj mestnega knjigovodstva, Maribor.
4. Ginza Jindrih, ravnatelj tvornice Freund, Maribor.
5. Guštin Božidar, ravnatelj tvrdlke K. & R. Ježek, podr. Maribor.
G. Jiroušek Vaclav, prokurist Ljulblj. kred. banke, podr. Maribor.
7. Kejžar Ivan, ravnatelj »Balkana, d. d. za mednarodne transporte,
podr. Maribor.
8. Pinter Ferdo, trgovec z železiiuino, Maribor.
i). Dr. Rosina Franjo, odvetnik in ravnatelj Posojilnice (Narodni dom), Maribor.
K). Šoštarič Ivan, trgovec in poisestnilk, Maribor.
11. Weixl Vilko, trgovec in predsednik Trgov, g remi j a v Mariboru.
12. Dolenec Matej, ravnatelj drž. dVorazr. trgov, šole v Mariboru.
E.	Podporni sklad za revne učence in učenke državne dvorazredne trgovske šole v Mariboru.
Na svoji II. redni -seji je sklenil, sosvet 'trgovske šole, da prične zbirati fond, ki naj l>i imel namen: 1. opremiti podporno knjižnico zavoda, zlasti z na novo iziišlimi učnimi knjgami; 2. omogočiti prirejanje poučnih izletov s podeljevanjem podpor revnim in marljivim gojencem in gojenkam šole; 3. prispevati po možnosti za nabavo šoli neobhodno potrebnih učil.
Doslej so prispevali v označeni namen po ll>00 Din.: Slovensko trgovsko društvo v Mariboru in Posojilnica (Narodni dom) v Mariboru; po 500 Din.: g. Josip Rosenberg, trgovec v Mariboru in tvornica za dušik v Rušah; po 300 Din.: »Korotan«, lesna industr. družba, Prevalje; po 250 Din.: tvrdka V. Freund, tovarna usnja, Maribor in Juigoslov. Lloyd, tovarna oblek, Maribor; dalje so prispevali: g. Josip Rosenibcirg (ponovno) .325 D, Centralna banka, podr. Maribor, 200 D; Mariborska tiskarna d. d., Maribor, 125 D: po 100 D: Splošno stavbeno društvo, Maribor, Dravograd,ska rafinerija mineral. olja, Maribor, Jugoslovanski Lloyd, Maribor, Mestna hranilnica, Maribor; po 50 Din.: g. dr. Franjo Rosina, odvetnik in posestnik, Maribor, tvrdka Čuček in dr., Ptuj, tvrdka Gaspari & Fali inger, Maribor, Ježek K. & R., tovarna strojev, Maribor. Razen tega so 'poisamezni, člani .sosveta nabrali za gori omenjeni sklad večje zneske in sicer: g. Ferdo Piniter 897 Din., g. Božidar Guštin 404.25 D, g. Stanko Detela 250 D, in M. Dolenec 1350 Din.
V	imenu sosveta kakor tudi v imenu zavoda se ravnateljstvo trgovske šole vsemi blagim dobrotnikom za n j/ib velikodušna darila najlepše zahvaljuje ter jih prosi, da ohranijo svojo naklonjenost napram! zavodu in učeči se mladini tudi v bodoče.
F.	Zbirke.
Blagoznanstvemi zbirka obsega:
a) 4 zbirke postopnih izdelkov tovarn in poljskih pridelkov s pri-
bližno 95 vzorci;
b) d posameznih (večjih) zbirk nazornih učil s 107 vzorci1;
c) 6 sli/k;
d) zlbinko vzor&nih knjig in knjižnic, raznih vrst papirja (s 15 'knjigami in knjižicami);
e) približno 200 raznih manjših posameznih učil (kamnov, kemika-
lij, reagenc itd.);
f) ročni mikroskop, eprovete in razno malo stekleno posodo.
Z e mi 1 j e p i s 11 a zib i r k a :
2	gldbusa (1 reliefni), 4 slike, 19 manjših in 14 večjih «tonskih zemljevidov.
K n j i ž ni c e :
a) učiteljska: 166 knjig;
b) dijaška podporna: 114 knjig; e) cMjaška zabavna: 67 Iknjig.
P i s a 1 in i stroji:
(Last člana učiteljskega zlbora g. M. Kovača.)
Pouk v strojepisju se vrši na 24 modernih pisalnih strojih, ki pripadajo 14 različnim sistemom, in sicer: Smiith & Bros, Uniler-vvood, Reinington, Triumph, Rheinmetall, Adler, Empire, Regina, Stoewer, Ideal, Continental, Torpedo, Lloyd in Cito.
Razen teh so učencem, in učenkam na razpolago razmnoževalni stroji sistemov: Edob, Cyclosltyle, Opolograph, Roto-Drehvei vielfältiger, Dobego-Typenflachdnucker.
Učence in učenke se setznami tudi z ustrojem računskih strojev, registrirnih blagajn itd.
G.	Učne knjige.
I. letnik.
Velilki katekizem.
Svetina, Katol. verouk iza realike, učiteljišča itd., I. del.
Breznik, Slovenska slovnica za srednje šole.
Grafenauer, Sloven. čitanka za 5. in (i. razr. sred. šol.
Maretič, Hrvateka ili. srpsika gramatika za srednje šlkole.
Divkovač, Hrvatska čitanka za I. razr. gimn.
Süsser, Sprachunterricht für Handelsschulen.
Schneider, Njemačka čitanka za I. in II. razr. viših trgov, šlkola. Kleibel-Volc, Trgovska korespondenca.
Wey de - Goldberger, Korrespondenz- und Kontoraribeiten für zweiikl. Handelsschulen.
Sič, Trgovsko računstvo za dvorazredne trgovske šole.
Čebular, Knjigovodstvo za dvorazredne trgovske šole.
Nauk o trgovini in menicah, I. del, (Skripta.)
Melik, Jugoslavija.
Šaratbon, Trgovska geografija.
Hranilovič - Modestin, Geograf, atlas.
Verhič, Blagoznaustvo za dvorazr. trgov. šole.
Novak, Slovenska stenografija, I. del.
II. letnik.
Stroj, Zgodovina katoliške cerkve.
Breznik, Slovenska slovnica za srednje šole.
Grafenauer, Sloven. čitanka za 5. in (i. razr. sred. šol.
Maretič, Hrvatska ili srpsika gramatika za srednje šlkole.
Divtkovič, Hrvatslka čiftanka za III. razr. gimn.
Siisser, Sprachunterricht für Handelsschulen.
Schneider, Njemačka čitanka za I. in II. razr. viših trgov, šikola. 'Kleibel-Volc, Trgovska korespondenca.
Weyde - Goldberger, Korrespondenz- und Kontoratfbeiten für zwei'k 1. Handel »schulen.
Sič, Trgovsko računstvo za dvorazredne trgovske šole.
Čebular, Knjigovodstvo za dvorazredne trgovske šole.
Nauk o trgovini in menicah, II. del. (Skripta.)
Šaralbon, Trgovska geografija.
Hrani lovič -Modestifn, Geograf, atlas.
Veribič, Blagoznanstvo za dvorazr. trgov. šole.
Novak, Slovenska stenografija, TI. delA
P o 111 o ž n e knjige:
Kuder, Menično pravo.
Sič, Naloge iz trgovskega računstva.
Novak, Seznam okrajšav korespouid. pisma.
Robida, Stenograf, čitanka.
Weiizmann, Lehrbuch der Stenographie f. Handelsschulen.
Pregled o dosedanjem obisku šole.
		Šolsko leto			Skupaj
1. Število razredov: . .	1919 20	1920/21	1921/22	1922 23	
	2	4	4	5	
2. Število učencev . . . Število učenk ....	28 30	63 66	54 75	60 105	205 276
Skupaj . .	58	129	1Ü9	165	48]
3. Dovršilo šolsko leto:					
Z ugodnim uspehom . .	42	97	102	106	347
Z neugodnim uspehom .	16	32	27	17(4-42*)	92+42 *)
Skupaj . .	58	129	129	165	439+42 *)
4. Narodnost: Slovenci 		56	117	-c 108	130	411
Srbi ali Hrvati ....	*—	4	4	10	18
Nemci		1	8	16	24	49
Drugi 		1		1	1	3
Skupaj . .	58	129	m	165	481
5. Bivališče starišev:					
Slovenija		50	106	114	156	426
Jugoslavija		2	4	6	2	14
Inozemstvo		6	19	9	7	41
Skupaj . .	58	129	129	165	481
6. Odhodno izpričevalo prejelo:					
Učencev 	 Učenk			10 12	21 25	11+8 *) 25+4 *)	
Skupaj . .		22	46	36+12*)	
*) Ponavljalni izpit dovoljen.
	I. letnik			II. letnik		Skupaj
1. Število učencev (učenk):	A	B	C	A	B	
						
Vstopili začetkom šolskega leta						
1922 23 		48	40	40	20	29	177
Vstopili med šolskim letom . .	■ —	—	—	1	—	1
Izstopili med šolskim letom . .	9	3	1	-	—	13
Število koncem šolskega leta .	39	37	39	21	29	165
2. Rojstni kraj:						
Maribor		13	10	8	4	3	38
Slovenija		15	15	19	8	13	70
Jugoslavija		2	1	1	—	2	6
Inozemstvo		9	11	11	9	11	51
Skupaj . .	39	37	39	21	29	105
3. Narodnost:						
Slovenci 		28	24	34	18	26	130
Srhi ali Hrvati 		3	2	1	2	2	10
Nemci	8	11	4	—	1	24
Drugi 		—	—	—	1	—	1
Skupaj . .	39	37	39	21	29	165
4. Vera :						
Katoliki		38	34	37	20	28	157
Pravoslavni		1	—	1	—	—	2
Protestanti		—	3	1	—	1	5
Izraelit		-	— '	—	1	—	1
Skupaj . .	39	37	39	“JI	29	165
5. Poklic starišev:						
Trgovci ali obrtniki 		22	10	9	7	5	53
Kmetovalci		1	2	2	a	8	15
Javni nameščenci (upokojenci) .	16	16	22	12	16	8-2
Zasebniki		—	9	6	—	—	15
Skupaj . . j	39	37	39	21	29	165
				1		
	I. letnik			II. letnik		Skunai
	A	B	C	A	B	1
6. Starost:						
14 let 		2	—	—	—	—	
15		13	10	7	—	-	30
16 , 		14	18	16	4	3	55
17 „ 		4	4	12	8	9	37
18		3	4	3	4	10	24
19		1	i	—	3	4	9
20		1	—	—	—	2	3
nad 20 let 		1		1	2	1	5
Skupaj . .	39	37	3!)	21	29	165
7. Klasifikacijski uspeh: (koncem šol. leta 1922 33)						
I. red z odliko		4	5	2	1	8	20
1. red 		10	23	26	10	17	86
Ponavljalni izpit		18	8	4	8 '	4	42
II. red		7	—	7	2	—	16
Neredovani		—	1	—	—	—	1
Skupaj . .	j 39	37	39	21	29	165
1!						
i.
Aleš Edvard, Maribor
Antončič Stanko, Trst
Arnuš Adolf, Sv. Lovrenc v Slov. gor.
Babič Ivan, Maribor.
Berdajs Vladimir, Sava pri Litiji.
Bizjak Vladimir, Trst.
Burndorfer Norbert, Maribor.
Dekleva Drago, Trst.
Djordjevič Dimitrije, Kruševac.
Friedrich Franc, Ruše, (izstopil). Grobelšek Franc, Maribor.
Hausmaninger Viktor, Maribor Herzog Stefan, Maribor, (izstopil).
Jančer Maks, Maribor, (izstopil).
Jurca Vladimir, Gorenji Logatec.
Kislich Anton, Studenci pri Mariboru. Kopič Dragotin, Gradec.
Koschell Alfonz, Maribor, (izstopil). Koser Adalbert, Maribor.
Kosmina Božidar, Kanal, (Jul. Ben.), (izstopil).
Krajnc Ivan, Maribor.
Kučič Domogoj, Opatija Lajnšič Bogomir, Maribor.
Mauer Ladislav, Gradec, (izstopil).
Mihev Alojz, Podpeca (Prevalje, izstopil).
L
Bahun Jerislava, Trst Baš Ljudmila, Trbovlje.
Beranič Marjeta, Celje.
Birgmayer Ernestina, Maribor.
Borstner Štefanija, Maribor.
Braunseis Eleonora, Gradec. ' Budeschinsky Erika, Maribor.
Černe Marija, Mokronog, (umrla).
Čop Antonija, Dobrava pri Jesenicah. Čop Milica, Moste pri Žirovnici. Dernošek Ana, Maribor.
Dugar Marija, Trst.
Ferenc Kristina, Maribor.
Fleischer Alojzija, Kaniža pri Brodu ob Savi.
Giostro Ivanka, Trst, (izstopila).
Glaser Vida, Smolnik pri Rušah.
Goleč Josipina, Polje pri Podčetrtku.
Mlekuš Stanko, Ljubljana, (izstopil). Alfred Orssich-Slavetich, Sobotska, (Slavonija).
Pisnik Maks, Sv. Lovrenc na Pohorju. Plohl Josip, Maribor.
Podgornik Anton, Gorica.
Prejac Stanko, Mala Nedelja pri Ljutomeru,
Primec Mirko, Hotinja vas pri Hočah, (izstopil).
Ralca Rudolf, Trst.
Repše Ivan, Maribor.
Schnideritsch Roman, Maribor.
Skaza Vladimir, Velenje.
Škerget Hinko, Maribor.
Stepic Anton, Kozje.
Šuligoj Bogdan, Sv. Lucija ob Soči. Tomac Josip, Trst.
Uršič Franc, Maribor.
Vrbnjak Stanko, Sv.Miklavž pri Ormožu. Weingerl Rajko, Sv. Barbara pri Vur-bergu.
Weisch Adolf, Šoštanj
Zadravec Juriča, Središče ob Dravi.
Zamolo Emil, Fram.
Zinauer Mirko, Sv. Jakob v Slov. gor. Zerja-r Viktor, Središče ob Dravi.
b.
Golob Matilda, Polenšak pri Ptuju. Hauptman Olga, Svečina pri Mariboru. Hausmaninger Ida, Maribor.
Herber Gabrijela, Zgornja Bistrica. Hlade Elizabeta, Sv. Križ nad Mariborom.
Hojnik Ivanka, Maribor.
Junež Berta, Kostrivnica pri Rog. Slatini. Kehl Erna, Maribor.
Kimovec Ivanka, Trst Kinkela Anka, Rukavac pri Opatiji. Klajnšek Angela, Makole pri Slov. Bistrici.
Kokovnik Hildegarda, Maribor, (izstopila).
Koller Marija, Holešav. (Čehoslov.) Kompare Boleslava, Trst.
Konečnik Dragica, Mozirje.
Kopina Ana, Brezovska gora pri Krškem. Kotnik Helga, Eberstadt (Darmstadt-Hessen).
Kotnik Karmela, Gorica.
I.
Letonja Berta, Gradec.
Lopan Inka, Pisek, (Čehoslovaška). Ludvik Jožefa, Bač pri St. Petru.
Maček Ana, Spodnja Sušica pri Brežicah.
Majcen Štefanija, Veliki Boč.
Menhart Matija, Maribor.
Mirovič Lelija, Ljubljana.
Mlinarič Justina, Maribor.
Obran Gizela, Vrhloga pri Slov. Bistrici. Ogner Hilda, Trst.
Ozvatič Lavoslava, Lipnica, (Avstrija) Plankl Marija, Konjice.
Plesničar Zora, Pazin, (Jul. Benečija). Pliberšek Irma, Sv. Lenart v Slov. gor. Possek Cecilija, Mlače pri Konjicah Prah Viktorija, Loče pri Konjicah. Prater Katica, Krčevina pri Mariboru Princi Vilma, Bovec, (Jul. Benečija.) Pšeničnik Elfrida, Tezno pri Mariboru. Pučko Matilda, Mestinje.
Radaj Pavla, Krčevina pri Mariboru.
(
II.
Bergant Evgen, St. Vid ,ob Glini. Cilenšek Milutin, Radvanje.
Cingerli Danilo Trst.
Dekleva Bogdan, Trst.
Hantho Josip, Budimpešta.
Jaut Ferdo, Zidani most.
Loos Franc, Pulj.
Marič Edvard, Ptuj.
Povalej Stanko, Sv. Jurij ob juž. žel. Požar Hinko, Koper.
Rauter Ferdo, Maribor.
II.
Budeschinsky Edeltraut, Celje.
Cingerli Ljubica, Trst.
Cernej Štefanija, Jurdani, (Jul. Benečija). Čretnik Martina, Stopice, (Ptuj).
Kraševec Jolanda, Gorica. Krašovic Anica, Dunaj. Krivec Alojzija, Ptuj. Laurič Ana, Maribor.
Rayer Pavla, Vojnik pri Celju.
Recher Marija, Maribor.
Senčar Elizabeta, Bučkovci pri Ljutomeru.
Simončič Mara, Kozje pri Brežicah. Slomšek Gizela, Maribor.
Stani Zora, Ruše.
Strenar Pavla, Trst.
Schamesberger Avrelija, Maribor. Schamesberger Olga, Maribor.
Šega Ljubica, Ljubljana.
Škerjanec Jelica, Sežana, (Jul Benečija). Stok Pavla, Povirje pri Sežani, (Jul.
Benečija).
Schuster Ljudmila, Maribor.
Teger Marija, Slovenska Bistrica. Trbojevič Stojanka, Jošan pri Gospiču. Tschrepein Ana, Maribor.
Volavšek Kristina, Maribor.
Vrščaj Breda, Trst.
Zgur Ana, Novo mesto.
a.
Srebotnjak Radoslav, Lokev pri Divači. Sega Ivo, Sodražica.
Stalcer Josip, Radohova vas pri Postojni. Štuhec Franjo, Maribor.
Šugman Danijel, Sv. Marjeta pri Mo-škanjcih.
Tušek Ervin, Budjevice, (Čehoslovaška)-Weixl Vladimir, Maribor.
Zamolo Vilkp, Fram.
Znuet Josip, Maribor.
Vohar Ignac, Melinci, (Prekmurje).
b.
Dekleva Nada, Kozina, (Jul. Benečija). Furlan Marica, Mavhinje, (Jul. Benečija). Gregorič Jelena, Skedenj pri Trstu. Herceg Darinko, Karlovac.
/
Hlebec Marta, Sevnica ob Savi. Konečnik Anica, Maribor.
Koršič Dora, Robič pri Tolminu, (Jul. Benečija).
Kosi Marica, Kristanci pri Ljutomeru. Legiša Emilija, Ronki, (Jul. Benečija). Lupša Miroslava, Maribor.
Majer Zofija, Krčevina pri Mariboru. Pavšek Josipina, Ljubljana.
Pirnat Manica, Idrija.
Plohl Zofija, Maribor.
Praper Anica, Mežica, (Prevalje).
Rakuša Terezija, Sv. Jurij ob Ščavnici. Ribarič Eleonora, Volče pri Tolminu, (Jul Benečija)
Rotovnik Kristina, Legen pri Slovenj-gradcu.
Schwegel Olga, Reka.
Strah Anica, Mirna, (Novo mesto). Šegovič Dragica, Zagreb Sprohar Stanislava, Trst Spurej Anica, Orehova vas, (Maribor.) Tominšek Areta, Ljubljana.
Trstenjak Anica, Kozje, (Brežice).
J. Absolventi in absolventinje v letu 1920/21.
Cerkvenik Franc, Trst.
Cvetkovič Marija, Dobova pri Brežicah. Fabič Vekoslav, Koper.
Glusič Olga, Prosek pri Trstu.
Goleč Franjo, Polje pri Kozjem.
Gombač Marija, Trst
Gradt Silva, Šmarje pri Jelšah.
Jovčič Marij, Trst.
Kovačič Frančiška, Radgona.
Kvas Emilija, Konjice.
Leskovar Vida, Maribor.
Mačus Franjo, Trst.
Mikolič F rane, Sodražica pri Kočevju. Mohorčič Marija, Trst Obersnel Ivan, Divača.
Paulin Pavlina, Gorica.
Pegan Dora, Gabrije pri Gorici.
Presl Pavel, Tolmin.
Rosina Tatjana, Maribor.
Sterger Marija, Maribor.
Toros Kazimir, Trst.
Vidic Julij, St. Martin pri Slovenj gradcu.
Absolventi in absolventinje leta 1921/22.
Barlovič Josip, Trst.
Bračko Ivan, Maribor.
Koršič Lovro, Kobarid.
Čeh Dušan, Ljutomer.
Čerček Franjo, Ljubljana.
Cernej Friderik, Trst.
Hötzl Viljem, Žaga, (Tolmin).
Kalin Feliks, Bregana pri Krškem. Krebelj Cvetko, Gorica.
Kuntner Edvard, Trst.
Maver Armin, Litija.
Mencej Josip, Maribor.
Mravljak Feliks, Sv. Anton na Pohorju. Nerat Hubert, Črnagora pri Ptuju. Pečenko Alojzij, Koper.
Preac Franjo, Varaždin.
Ralca Franc, Trst.
Ralca Milan, Trst.
Ranner Franc, Pobrežje pri Mariboru Vrtovec Edvard, Trst.
Wigele Friderik, Maribor.
Berlot Zora, Trst. Bertoncelj Josipina, Tržič. Bobek Justina, Trst.
Cizel Olga, Gradec. Dolenc Marija, Ljubljana. Fabič Albina, Gradiška.
Kovačič Otilija, Radgona. Kruljec Leopoldina, Tržič. Lenardič Justina, Trst.
Lubec Irena, Laško pri Celju. Medved Pavla, Maribor.
Rakež Ana, Šmarje pri Jelšah.
V. " v