Poštnina plačana v gotovini.	StrOfll	“	D	lil	2	mm
KHIUVI
LETO II.	LIST	DOBRE	VOLJE	ZA	SLOVENCE	/	IZHAJA DVAKRAT MESEČNO	ŠTEV.	7
Tekoči račun pri Poštnem čekovnem uradu v Ljubljani, štev. 10.466, Naročnina četrtletno din 9,—, polletno din 16.—, celoletno din 30.—.
Stric iz Amerike Je letos za botra
NAMPSr BIRMANSKO
darilo _______
ČITATELJEM V VEDNOST List »Cik-cak« ni s »Totim listom« v nikaki zvezi. Tudi naši sotrudnlki tamkaj ne sodelujejo. Ni pa list — o tem smo uverjeni — našemu podjetju prav nič konkurenčen.
Uredništvo.
Redna številka »Totega lista« izi de zopet okoli 15. junija.
IZREDNA ŠTEVILKA »TOTEGA LISTA«
izide ob priliki ljubljanskega velesejma. Pošljemo jo vsem trafikam in kolporterjem v Ljubljani. Obsegala bo štiri strani, cena ji bo samo 1 dinar.
Krpelju
Res, pravo ime si izbral, ko listič »Cik-cak« si nazvul. Tvoj sleherni pelje korak od birta do birta: cik-cak!
Božo.
PALESTINSKI INCIDENTI
Jeruzalem 27. maja. Zadnje dni je bilo v Palestini nekaj manjših incidentov, v katcrili je padlo le kakih 500 Arabcev. Vesti, ki govore o krvavih bojih, so torej popolnoma ne-osnovane.
NAFTALIN V SLUŽBI MIRU
Ženeva 27. maja. Da bi obvarovalo pakte in pogodbe pred molji, je naročilo Društvo narodov dve toni naftalina. Najvažnejše pakte bodo pa balzamirali in zakopali v zemljo.
NEVARNOST JE MINILA
Ženeva 27. maja. Z velikanskim navdušenjem je sprejelo Društvo narodov obvestilo Letonskc, Estonske in Luksenburga, da bodo še nadalje ohranili nevtralnost v vseh mednarodnih konfliktih.
NOVA KNJIGA
Angleški ministrski predsednik Ne-villc Chamberlain je izdal senzacionalno knjigo »Kako postanem energičen.« Delo je pisano v angleščini in se dobi pri tajništvu Društva narodov v Ženevi.
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllll
Ivan Klnnfnili
mizar / Maribor, Mejna ul. 6
5
Moderne notranje opreme sob, pisarne
itd. — Portali in stavbena dela
Telefon štev. 23-19 IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIM
MAJA 1939 V MARIBORU Cvetoči maj je bil nekdaj ljubezni raj.
Toda sedaj je temu kraj: zdaj dan na dan si že pozvan:
»Slovan, na plan! Obiskat si koncert dolžan!« Obiščeš vse in v žepu je, ko mine maj, lep — primanjkljaj.
Otroške vozičke
največja Izbira In po nizkih cenah, vsa popravila, lakiranje, tapeciranje in poniklanje pri
Bogomir Divjak
Maribor, Kljutavnllaraka 1
Gospodarske vesti
Na merodajnem mestu se je zvedelo, da namerava kitajska vlada kupiti več milijonov kubičnih kilometrov ljubljanske megle, za zaščito svojih mest pred japonskimi bombniki. Kitajski strokovnjaki trdijo, da je ljubljanska megla veliko boljša in cenejša, kakor Pa londonska, kur je zelo važno za naš gospodarski napredek.
_ Zelo važno je za Slovenijo, da teče Sava sama iz Slovenije V Beograd, ker v nasprotnem slučaju bi morala Slovenija plačevati poseben davek za transport Save v Beograd.
EPIGRAM SloveiTc, tvoja zemlja je zdrava, a drugim le molzna je krava, za nas domačine je strgan rokav, za brihtne tujčine pa polhen bokal.
Ivan Rob.
MAJSKI PERPETUUM MOBILE
V p o n e d e 1 j e k jo jc prvič vidci, nasmehnil sc in mimo šel.
V torek mu je smeh vrnila in v sredo jo je že objel.
V č c t r t e k mu prisegla je sveto: »Le tebi vedno bo srce zvesto!«
A v p e t c k je odšla. On. vejo je iskal.
V s o b o t o se napil je in udal.
V n e d e 1 j o je dobila duša mir in spet ga vrglo je na stari tir.
Ivan Rob.
NAIVNEŽEM
Pri neoboroženih res ne gre, da bi iskal pravico, ker strojnice jo zdaj dele
—	na polovico.
—	ban.
MALI OGLASI
Skupina slovenskih politikov, ki se v potrebi prekrsti tudi v jugoslovanske, zelo iz-vežbana v aklamacijah »vodji« ali drugi taki visoki osebi, ponuja svoje zmožnosti v nakup. Ponudbe z navedbo cene pod šifro »Jemljemo radi zlato«.
Poceni prodani tri volilne govore, ki hvalijo dr. Stojadinoviča. Govori se dajo, nekoliko izpremenjenl, uporabiti za slavnostne govore pri blagoslovitvi novih gasilskih brizgaln in ob drugih podobnih prilikah. Ponudbo ipod šifro »Zvestoba do groba«.
Prodam dve dobro ohranjeni staroavstrijski uniformi policijskega uradnika. Ves čas službovanja v Jugoslaviji sem ju zvesto čuval, da se jih niso molji dotaknili. Gledališkim garderobam iz pijetetnih razlogov uniformi nista na prodaj.
Za letovanje tražim veliko letovalište, gde ima mnogo sveta, pošto sam u poslednje vreme sasvim usamljen, Pounde na dr. Milan Stojadinovič.
Kino, ki predvaja paradno-propagandne filme, išče obiskovalcev. Podjetje nudi obiskovalcem dober honorar po urah.
Radi pomanjkanja prostora za resonanco mojega divnega glasu, prodam svoje možgane. Možgani to dobro ohranjeni in še zelo malo rabljeni. Ponudbe pod »Tenorist«.
BlnkoSti
Pridi sveti Duh z neba, reši, reši nas gorja!
Kolikor darov imaš
vse ljudem zdaj lahko daš.
Dčli s polno jih roko in napolni vso .zemljo.
Glej, kako ves svet nori!
Več nikjer razuma ni.
Vlada le železna pest — kaj pravica sta in vest?
Bomba, tank, plin in kanon — to današnji je bon-ton.
Kdor predrzen je, nadut, v rokah ta ima — adut.
Sveti Duh, usmili se!
Svoje daj darove vse, da bo nehal ves prepir, da bo spet na zemlji — mir.
— Zelo se motite, gospod, če mislite, da vam vse verjamem, kar mi pripovedujete ... Si boste z o morali priskrbeti neumnejšega človeka od mene... Takega boste pa težko našli.
Harmonike in vse ostale instrumente kakor tudi vse glasbene potrebščine si nabavljajte pri tvrdki
MEIHEL & HEROLD
MARIBOR, GOSPOSKA ULICA
NI RAZLOG
»Zakaj pa se hočeš poročiti s Polajžarje-vo Micko?« — »Ker jo ljubim.« — »Prijatelj, to je sicer opravičilo, ni pa še razlog.«
Vodja
Vodja se seta — narod pometa; vodja počiva — narod mu šiva; vodja čez duri — narod — odkuri.
A kokotiček skoči v lončiček; leže v ponvico, dvigne glavico:
»Vodja, oj, vodja, kikiriki!
Narod bo jedel in ne več ti!«
(Po O. Župančiču — Bogoljub Čenča.)
STUDENCI PRI MARIBORU
V	okolici Maribora je občipa nameravala odprti novo tržnico kakor v Mariboru. Nastale pa so takoj ovire glede službe tržnega nadzornika. Oseba, ki se je za to službo najbolj zanimala, ima namreč to napako, da ima izvan-redno dober tek, povrhu tega tudi ne obvlada vseh evropskih jezikov, kar pa je tamkaj nujno potrebno.
ŠPANSKO NEBO
Srečno mesto je Madrid, vse ga že pozna, je deležno vseh dobrot sončnega neba.
So rakete švigale, padal krak je bel,
Španec vseh teh zadnjih let je lahko vesel.
Še parado je nebo prav lepo škropilo, vroča srcu srečnikov z radostjo zalilo.
Reci kar hočeš
in vender dobiš po modi najlepšo svilo
»Trgoaskenuloinu,Maribor
in še modno knjigo zastonj
Uspavanka 1939
Kaj bo svetu mir prineslo? Oljčna veja, vodje geslo ali pa bodal ostrina, aja, tata, nuna, nina!
Oljka se je posušilu, geslu vodje se zlomila, smrtna je bodal ostrina — aja, tuta, nuna, nina!
BODOČNOST
»Rad bi šel k kakemu vedeževalcu, da mi ,pove bodočnost. Ne vem ipa, ali naj grem k tistemu, ki zna čitati z roke ali k onemu, ki vidi v možgane in ugane misli.« »Seveda greš k prvemu; kajti roke imaš popolnoma — zdrave.
POLITIKA V ŠPRANJAH
Ko še ni bilo radiu, ministrov slišal ni tlačan, dandanes pa posluša jih najbolj oddaljen državljan.
Ministri pisanih držav zdaj tu, zdaj tamkaj govore, za mir, ki je v nevarnosti, vsi — špranje v govorih puste.
NEW - YORK IN ŠTUDENTI
— Dvajset jih poide na razstavo v Ameriko. Vsak dobi po dvajset tisoč dinarjev in vsi so iz Beogradu.
— Odličnjaki?
— Zveze imajo!
— Z Ameriko?
— Osel! S č ar š i j o!
ZAKAJ?
Z uka j se vrše angleški pregovori z Rusijo baš v mesecu maju? — Ker je ruski poslanik v Londonu — Majski!
KDO TO PRAVI?
Da masla nimamo?
Le kdo to pravi!
Je res, da v loncu ne, pač pa — na glavi.
Anton Požar, Marmor
palača Banovinske hranilnice telefon 2831
Vrfnuntuo Pobrežje
telefon 2830 ❖
Cvetlice v lončkih in rezane, aranžmaje, vence, šopke in slično nudi po konkurenčnih cenah
TROMBE...
Trombe Jerihonskc so močno trobile, s svojim krepkim glasom mesto v prah zrušile.
Zenske tri na trgu družno so regljale.
Mar so svet podrle?
Ne, sam6 obrale.
Kaj bo svetu mir prineslo?
Niti oljka, niti geslo, niti ne bodal ostrina, samo p a m e ti jasni n a, aja, tuta, nuna, nina!
(Po O. Župančiču — Bogoljub Čenča.)
r
Najnovejše tkanine čeških in angleških volnenih izdelkov, za moške obleke in površnike; lepo izbiro modernih volnenih in svilenih tkanin, za damske obleke, ima stalno na zalogi tvrdka
Franjo Majer
Maribor, Glavni trg 9
IIIIIIIIIIIII
IZlšeK dresure
 -"ai
Krotitelj iz Amerike: »Angleški lev in francoski petelin sta v tem položaju nekako zadovoljna, če še ruski medved ne umakne hrbta, bo ta-le
točka svetovna senzacija.«
Mavrica
Lestva strupena se vzpenja v oblak, spodaj se trese ves zemeljski tlak, mavrica zlodjeva, Marsov prestol. Verižniki letajo gor in pa dol, težke kropilnice v rokah drže, ubogo človeštvo z veseljem more. Gori na stolu bog vojne sedi, bombici vsak on srečo deli:
pade na polje — ožge zelenjad, kane na drevje — uničen je sad, bomba na njivi —vse žito zgori, bomba na trti — več vinčeca ni. Beda se spušča na sleherno stvar, kadar zaliva jekleni vrtnar.
Ivan Rob.
GODOVANJE
Strašno žalostna komedija na treh krajih.
Osebe: On, ona, policaj.
Prvi kraj.
(Kavarna.)
Ona (sedi pri mizi, bere z desnim očesom časopis, z levim pa škili k sosedni mizi. Tam sedi on.): Bomo videli, kaj se da napraviti! (Časopis ji pade »slučajno« iz rok.)
On (skoči kvišku, pobere časopis in ji ga vrne): Tako sami gospodična?
Ona: Oh, ne! (Se zlaže.) Domenjena sem tu z večjo družbo, ipa je št: ni.
O n: Pa vam smem delati družbo?
Ona: Sicer sem rada sama, pa naj bo!
On: Smem naročiti kaj pijače?
Ona: Sicer ne pijem, pa naj bo!
On: Halo, prinesite liter dobrega! Kaj močnate?
Ona: Sicer ne ljubim slaščic, pa naj bo.
On: Tako v dvoje bo večer bolj prijeten.
Ona: Sicer nisem za v dvoje, pa naj bo!
O n (dvigne kozarec): Na zdravje, gospa...
Ona (napija): Gospodična, prosim!
On: Gospodična...
Ona:Sicer ne povem rada, pa naj bo! Jožica sem!
On: Jožica? Imenitno, danes torej goduje-te? To se mora zaliti! Jožica!
Ona: Sicer mi je nerodno, pa naj bo!
On: Halo, fruškoporca! Naj se ©es obesi! Čedno dekle sle! Tako baš iščem!
Ona: Sicer nisem zato, pa naj bo!
On: Nocoj bi šel kar z vami.
Ona: Sicer sem poštena, pa naj bo!
On: Vaš god moramo pošteno obhajati. Vse zavoljo Jožice! Jožica! (Jo privije k sebi.)
Ona: To sicer ni spodobno pa naj bo! Pa pojdimo na drug kraj!
Drugi kraj.
(Bar.)
On (samo še momlja): To je godovanje, da si ga bom zapomnil. Šampanjca gor!
Ona: Sicer je že vsega dosti, pa naj bo!
On: Jožica, Jožica, mala ti ubožica. Kako bi bila brez mene klavrno godovala?
Ona: Sicer je tudi z vami klaverno, pa naj bo.
On: Jožica, Jožica, ne tako grdo! Objemi me. Sedi mi na kolena!
Ona: Sicer se vam šibijo, pa naj bo!
On (jo pozibava): Jožica, Jožica, nocoj je moj najleipši dan v življenju. Kje stanuješ?
O n a: Sicer tega nikoli ne ipovem, pa naj bo! Kar tu nasproti. Pa grem tako nerada domov! (Solze se ji ulijejo.)
On: Zakaj? Samsko stanovanje pomeni nebesa na zemlji.
Ona: Sicer nisem teh nebes na zemlji že tri mesece plačala, pa naj bo!
On (privleče jtirija): Tu, plačaj jih, Jožica!
Ona: Sicer ne jemljem denarja od moških, pa naj bo!
On: Vse za tvoj god! Še šampanjca! Ali te smem spremljati domov?
Samogovor diplomata
O n a : Sicer ne dam, da bi me kdo spremljal domov, pa naj bo! Plačaj! Med tem skočim do vrat, tu nasproti, tam Te počakam. V dvoje pade preveč v oči! Na svidenje! (Odhiti.)
On: Jožica, Jožica, vse za tvoj god. Takoj bom za teboj! (Plača račun, se primaje na cesto, tam ni nikjer Jožice. Začne razgrajati, prileti policaj in pravi:) Pojdiva na drug kraj!
Tretji kraj.
(V policijskem zaporu.)
Policaj (pripelje njega v celico in ga položi na slamnjačo): Počivaj v miru! (Zadiši po neki zmesi najraznejših alkoholnih tekočin. On trdno spi, nevzdramno spi, dokler ga zjutraj policaj ne prebudi.)
On: Kje se nahajam?
Policaj: Zelo na varnem!
On (se ozira, se ustraši, vzdihuje): Vso noč nisem bil doma, žena) se bo dala ločiti, zapravil sem jurija, podaril sem juri in. Vsega skupaj mi je odnesel hudič ženo In dva jurija.
Policaj: In zakaj?
On: Vsaj to vem. Godoval sem s pošteno deklico. Neki Jožici sem podaril vse to na oltar.
Policaj: No potem ste se zmotili povsod, ne samo v koledarju. Varša deklica je bila prvič gospa, drugič ni bila poštena, temveč sleparka in tretjič ji ie ime — Francka!
O n: Sicer ni bila Jožica, pa naj bo!
(Zastor pade doma, pri njegovi ženi.)
Pravijo, da jo s sporazumom že tako daleč, da sporazum visi takore-koč že v zraku.
«... to bi bilo, zdaj pa hitro vse demantirati, objaviti mobilizacijo, pa lahko grem na oddih v Nico.«
Salam alejkum
V	VLAKU
Gospod, vi sedite na svojem klobuku! Zares? Jaz sem pa mislil, da je vaš.
Lojzka je pobožno dekle. To je hvale vredno.
Njena prijateljica Pepca je mnogo po-božnejša od nje. To je seveda mnogo večje hvale vredno.
Pa sreča Pepca oni dan Lojzko. Strašno! Lojzka gre roko v roki z — +++ — (Trije križi pomenijo, da se je Pepca trikrat prekrižala.) torej: Lojzka gre roko v roki z nekim — moškim bitjem in to moško bitje ima na glavi — pravi rdeči turški fes! +++ (Sedaj že veste, kaj pomenijo ti križci.)
Drugi dan gre Pepca k Lojzki misijonark. Z apostolsko gorečnostjo in klepetavim jezikom prične:
»Lojzka, kako si mogla tako + globoko pasti!! Ali ne veš, da te čaka peklenski ogenj?«
Lojzka se je zelo prestrašila, saj človek niti sam ne ve kako in kedaj, pa se že pregreši.
»Lojzka, Lojzka, ali te ni sram? + Fanta imaš in še celo — +++ muslimana — + fesom na glavi.«
Lojziki je odleglo. Torej se vendar ni pregrešila.
»Toda Pepca, to je bil vendar moj bratranec; veš, on je slovenski fant.«
»Lojzka, Lojzka,« je zmajala Pepca z glavo, »spomni se na osmo božjo zapoved!
Če je slovenski fant, zakaj pa nosi —+
—	fes?«
------------»Brezposeln	je,	pa	bi	rad	dobil
službo na železnici.«
V	DOBI EMANCIPACIJE
Oči strele zadet
Lansko leto je v steber na mostu udarila strela. Popravili H a bodo točno pred mariborskim tednom, kajti takrat mora imeti naše mesto lepo lice.
»Kaj, seda] ko si me zapeljala, me pa hočeš zapustiti?!«
VSILJIVEC
O o a: Če sc hočem kakega vsiljivca znebiti mu rečem, da je moj brat boksar.
O n: A kaj je on?
Ona: Boksar.
Invalid: »Ah, kje je še mariborski te'
Stran f
ni
Maršalske palce
Napoleon je negda reka svojin soldaton, ke fsak.ši od jili drži z dvema prstoma za maršalsko palco, to se pravi, ke lehko gra-ta general. Glih takša žila bija v fsaken Prleki, ke je pač rojeni za nekaj višišega. Vojske ga v Evropi nega, te ga odreže pr sol-dotih s kaplaron, pač pa je v civili dnsta prilik za šarže.
Reemo, če so volitve: Taki se zdignejo vse glave, prazne — pa tildi takše s so-litron, pa krčijo — jas bon poslanec! Božja previdnost je dala za ednost tote ipalce le tistin, ki je ž jimi tudi božji žegen, za jimi pa peklenske vrota. Pa tak je Uidi praf! Kajti na posvečene ro'ke se venda nede prijela takša satanova nesnaga kak so pe-nezi.
Banski svetnik je negda eden grota pre zato, da se je še v Avstriji navča par besed slovenski, zaj pa zno že šoder po hrva-šken licitirati. No zato se mu tiidi toti greh štrilia, če najrajši čzje tisto nemško: Paini Schvvanenbirt is Musik.
Za fse ga tan više gor nega plača. Te moremo pač nekaj driigega najti, ke pridemo le ipo eden za ovin na red za šaržo.
Se so tii še razne društva pa zadruge. Ze ime »Za-driige« pove, ke človik tii samo nekaj ofra za driige če je pretsednik. Na profiti je edino tejko, ke se lehko svoji stori zlaže, ke ma sejo1, pa gre tecajt lumpat. Vseeno pa so tiidi za takše palce včosih hii-de bitke.
Pr eni zadriigi, ki rno«v svojen grbi šo-štarke kopita pa piglajzl, bi mogle biti volitve novega pretsednika, pač pa ti stori nebi rad da plača driigin. Hotentoti brš tak-šega poglavora, ke jin ne paše, rastranče-rajo pa napravijo gulaš žjega. Kandidati za pretsednika pr toti zadrugi, ki van od je pišen, so vendar tiidi tak namenili napraviti, samo so si premislili, gda so temi sta-remi predsedniki s pesnicami prešlatali rebra pa bedre. Bija jin je presloki, pa so si ga naložili na rame, pa tresnoli na cesto, ke si je kučet sklekno. Če de si da f'/ t,n ">'1 ntr]u okoli, de hitro priša k sebi, po1-sebno če de ga vrača pretsediiik »KjHiir Ivr/r- v toten kroji, ki je proskušeni padar še s fronte.
Tak je; tii do maršalske palce ne prišlo, da je mejo zadji guč pendrek.
SREČEN MOŽ
»Moja žena ima grdo navado, da me prekine vedno sredi stavka kadar govorim ž njo.« »Ti si srečen; jaz pa ne pridem nikdar tako daleč.«
Inž. arh. Jelenc & Inž. Šlajmer
gradbeno podjetje in tehnična pisarna dražba z o. z.
MARIBOR
Pri parku štev. 5 Telefon 22-12
Udobno potovanje
Tale zgodba ima dve dobri strani: prvič, da je resnična in drugič, da vam lahko služi kot recept za udobno potovanje in brezskrbno spanje v natrpanem vlaku.
Dva mariborska trgovca sta se vračala iz Ljubljane. Da bi se odpočila in naspala že v vlaku, sta si vzela kupe drugega razreda, se udobno zleknila vsak na svoj sedež in zaspala. Toda njuno spanje je trajalo samo do Trbovelj, kjer je vdrl v njun kupe neki trgovski potnik. Ni se zadovoljil samo s tem, da je oba trgovca zbudil, temveč si je tudi mirno sezul čevlje in se opravičil, da je strahovito izmučen. Mariborčana sta se spogledala. Zastonj sta torej plačala drugi razred, tale vsiljivec jima je pokvaril vse načrte.
Nenadoma je tisti, ki je sedel zraven trgovskega potnika, naglo obrnil glavo k njemu in se zarežal kot pes. Drugi je skočil pokonci in ga porinil stran od potnika. Potnik, ki je že napol zadremal, se je zdrznil. Mariborčan se je še enkrat zarežal, obrnil besno glavo, pričel lajati in usta so se mu pričela peniti.
»Kaj naj to pomeni?« je prestrašeno vprašal trgovski potnik.
»Eli, nič hudega,« mu je hladnokrvno odgovoril drugi Mariborčan. »Veste, mojega prijatelja je pred tremi tedni ugriznil stekel pes, zdaj ga pa peljem v Pa steurjev zavod v Celje..«
»Au weh!« je zatulil potnik, pobral svoje čevlje in pobegnil bos iz kupeja.
Mariborčana sta vljudno vrgla za njim njegovo prtljago in mirno spala do Maribora.
Pajek in* muha
(Basen za moderno čitanko.)
V	kotu mračne sobe je pajek razpredel svojo mrežo. Že več muli je požrl, toda se vedno je bil lačen. Je bil pač nenasiten pajek.
Tik pred njegovo mrežo je navadno sedela lepa, mlada, a vendar dobro rejena muha, ki ji je bil ta prostor najljubši, saj se je tam izbubila.
Nekega dne ji prične pajek govoriti: »Draga muhica, zakaj me tako nezaupno gledaš? Veš, zlobni jeziki trde, da sovražim muhe. To pa ni res. Jaz imam muhe zelo rad in si želim z njimi čim tesnejšega prijateljskega sodelovanja.«
Muha je bila nezaupna in nič kaj ni hotela verjeti pajku. Črni pajek pa je nadlaljeval: »Daj, sedi malo na mojo mrežo. Varno te bo držala. Prijatelja bova, dobra prijatelja!«
Muha je res sedla na mre'žo, toda čisto lahno, da bi lahko takoj odletela, čim bi se ji pajek približal. Pajek je to opazil in ostal čisto miren sredi svoje mreže. »Vidiš, draga moja muha, da nisem zloben in da so vse govorice o mojih napadalnih namenih samo tendenčne izmišljotine!«
Muha mu je pričela zaupati in pajek ji je vsak dan govoril, da je treba še bolj poglobiti prijateljske sti-ke med njima.
Že čez rtekaj dni je lahkoverna muha hodila po pajkovi mreži in sc ga nič več ni bala. Ko pa je prišla čisto blizu pajka, se je zapletla v mrežo, pajek se je vrgel na njo in jo — požrl. Nato si je obliznil čeljusti in dejal: »Draga muha, tako sem si že od nekdaj predstavljal najino  najtesnejšo povezanost!«
Kavo, čaj, čokoladne specialitete samo pri
»KAVALIRJU"
Maribor, Gosposka ulica 28
MAJ 1939
Sredi mladih trat se beli breza, veter harfo cvetnih vej prebira, k srcu drage fant si pot utira, ji šepeče, kaj je mitraljeza.
Ako želite biti resnično dobro in poceni postreženi, obiščite manufakturno trgovino
J. ROŽAJ - MARIBOR
Aleksandrova cesta štev. 16
D. Goflja:
Genovefa in njen jezik
Je Genovefa samska še in kar dovolj razvita, najbolj razvita pa pri njej je — reglja bojevita ...
Ves ljubi dan jeziček njen le laja, mijavka, riga, s tem inštrumentom svojim kar ko krava z repom miga ...
Od Adama in Eve ji naprej je vse poznano, prav nič do sodnega ji dne pod soncem ni neznano...
Zvečer in zjutraj in povsod, še v — spanju jezik teče, in če nikogar blizu ni, pa — s sabo kar klepeče ...
V	svetovni vojni tolika ni smrtna žrtev bila, kot Genovefa je ljudi
—	z jezikom pomorila ...
Nekoč prišla je s koso smrt in v grob jo brž je djala misleč, da Genovefica regljati bo nehala ...
A čim je Genovefici srce sred prs zastalo, širom sveta hudo, strašno na mah je zaregljalo ...
Bi mislil kdo: v prometu, da klopotcev so milijoni; a bila Genovefa je, še iz groba jezik goni!...
Kakor za mir ali za dež se dandanes dogaja, takoj so šli v procesije kar vsi ljudje od kraja ...
Molili so goreče vsi, da bi se jezik ustavil, a proti Genovefici še — Bog ni nič opravil...
Tedaj sam zlodej skoči vmes, iz pekla jo pokara:
»Svoj gobec drži vendar že, presneta baba stara!«...
Beseda »stara« ženske vse takoj v zamero spravi, še — Genovefa onemi in jezik svoj ustavi! ...
Izpod Karavank
POŽIVLJENO OBRATOVANJE
se obeta obratom na vodni pogon, ker mlekarji ne bodo več upali točiti vode. Vsaj na Kor. Beli ne.
ZA ČAST JESENIC
v snegu naš Smolej za slavo skrbi, v Parizu pa Pristov jo kvišku drži.
RAZLIČNI USODI
Javorniška Kralja dva vsak po svoje znana sta.
Nace je zaupnik bil, zdaj v štacuni je ves živ.
Franc v tovarni je ostal, se zvesto udejstvoval, pa ga N SZ centrala s seje v pokoj je poslala,
DIHUR ALI SRAKA
Nekje čepi vseh firbeov konkurent, skrivnosti tuje v pismih pregleduje; je čenč in prazne slame konzument, se grdih poslov prav nič ne sramuje.
IZ JAVORNIŠKEGA ROVTA
Veselje naše preč je, preč, ni poštarja med nas nič več.
So ga menda slabo plačali, kaj če bi Slavka spet nam dali? Imel je plače trikrat manj, to pač za proračun bo »fajn«...
IVAN PEČAR
lllllllllllIlIlllflUIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIi
Kemikalije- Kozmetika-Parfumerija
Sanitetno in gumijasto blago FOTO in oddelek za KINO
Specialist za Lelca aparate, potrebščine in izdelavo
▲
Maribor, Gosposka ulica 11
Poštni čekovni račun Št. 13.191 Telefon št. 25-21
DA BO VEČ VETRA,
bi rad Aero-klub nova letala. V ta namen se je obrnil na odpečatena in zapečatena društva, da bi igrala zanj. — Teater z Orlovskega je onega s Sokolskega povabil na složno kulturno delo, pa je prejel ukor in — snedel besedo.
—	Pri polaganju zrelostnega izpita je
štrbunknil med občinske invalide odbor šestih mož, ki zdaj šepa po osmih nogah. Morebiti bi bil shodil, če bi se . vadil na en sam marš, a tako so ga očividno zmedle različne viže z različnih vetrov. Pravijo, da zdaj v miru počiva in moli za srečo domovine ...
IGRANJE Z JELENI
je za jeseniške otroke spoznano kot nevarno, ker bi se lahko nalezli čuta enakosti. Sicer je pa za vzgojo na Jesenicah obilo preskrbljeno. Zlasti se to kaže na nogometnih tekmah, kjer naša kulturna publika goste ljubeznivo — opljuje...
ENA-KOST je mesarska roba in tudi jeseniška kulturna kost, v katero so se mnogi prav vražje zagrizli in si — polomili zobe...
REKORD...
14-letni vajenec je stavil, da prenese 10-tonsko težo. Stavo je dobil: iztovoril je vagon cementa. Ko poizkus še parkrat ponovi, prejme tudi nagrado: počeno trebušno mreno ...
ANDREJ RAZMIŠLJA...
Hlinka je bil Andrej — jaz sem Andrej ...
Hlinka je bil voditelj — jaz setn ta-korekoč voditelj...
Hlinka je pred zmago moral v grob
—	kaj bo z menoj, je pa še v božjih rokah...
Molo*dixKe
Moto-dirke pri Ljubljani brez nezgode so končale, Tončeku iz Zagreb-grada tri »pehare« nove dale.
Janez ni v ospredje silil, se za Tončkom je plasiral. Sklenil pa je: na Ljubelju bo za vse se revanžiral!
Glebovu iz Maribora sedež so priklopni dali; vsi dekliči mariborski bodo ga preizkušali.
Vodstvo z Borštnarjem na čelu, prišlo skoraj bi ob glavo, ko denar je kmet zahteval za — poškodovano travo.
H koncu pravim: »Naše fante lepa še bodočnost čaka; a za vzgled svetal jim bodi kolesar — Gorjančev Jaka!«
n.
|	0	m	Za	birmo trajne kodre, vodno ondulacijo, morzel ondulacijo,
44 r&Š 41 ^4 m nov PrePara* za trajne kodre. Se priporoča
salon KNEZ, Maribor, Sodno ulica 11.9, palača OUZD.
— Mokra Zofka (narod ji je dal drug, bolj krepek pridevek!), je pokazala, da je ženska in da kot ženska sevedla ne drži besede. Če bi bila značajna, bi moralo tedaj deževati, bilo je pa naravnost idealno lepo vreme. — Mučeniki so moškega spola, zato so držali besedo : točno 40 dni je bilo lepo!
— Dežuje pa tudi kulturno in smo zato dobili poplavo koncertov in drugih kulturnih dogodkov. Ce bo koncertov še tako naprej deževalo, bo ta poplava počasi odnesla tudfi — njegove obiskovalce...
Deževni majnik je tudi mesec šolskih izletov. Dijaki se jih zato zelo vesele, ker te dni ni pouka. Na vse zgodaj zjutraj so se zbrali šolski izletniki pretekli teden pred kolodvorom. Še profesorja so čakali; pa ga ni bilo od nikoder. Deputacija je odšla na njegov dom in ga našla še — v postelji. Bil je pač profesor, raztresen in pozabljiv. Mirno je legel zvečer k počitku, rekoč: »Jutri, hvala bogu, ni šole. Majniški izlet imamo. Ker pa ni pouka, mi tudi ni treba vstati.« — Na izlet so krenili nato šele ob pol 11. uri.
Na svojevrsten trik so prišli dijaki neke tuai	šole.	V odsotnosti go-
spoda profesorja so zahtevali od njegove služkinje zvezke z odločilno šolsko nalogo. Dobili so jih, temeljito popravili vse pogreške in naloge zopet odnesli na profesorjev dom. Ker je pa služkinja vse to izblebetala, je profesor odredil zasledovanje krivca. Predstavljajte si šolsko sobo, polno dijakov, v katero vstopata naenkrat strogi profesor in njegova služkinja. Ker so si pa dijaki medsebojno preveč podobni, iskanje ni imelo zaželjnega uspeha.
— Ob zadnjem deževju so vse mariborske ceste, ki niso »avenija« in Glavni trg, postale še bolj kla-verne, kakor kakšna politika. Smo pač provinca. Edino, kar je pri nas svetskega, je — »Svetovni cirkus Medrano«, ki šteje s konji in z vsemi bodočimi artisti vred 40 dni. (Prosto po lepaku.)
— Grohar se je predstavil v Tali-jinem hramu. Predstavil se je žalostno in zato je tedaj v gledališču nastopil mrak...
— Maturantje so se razveselili, da so odsedeli svoj rok. Hujših izbruhov ni bilo, kot da so si zataknili v gumbnice rdeče nageljne. Kljub te-
»Oprostite gospod vratar, ali se vaša tovarna tudi odseli na jug? Na dimniku bi namreč rade postavite gnezdo, pa se bojimo deložacije.«
KRONIKA
E
mu to nekaternikom izmed starejše de-generacije ni bilo prav in so se usajali. Ker so zbezljali radi rdeče barve, so to gotovo — biki...
— Pripravlja se še nevidena športna senzacija, nogometna tekma, ki bo privlačnejša, kot pa ona beograjska med Anglijo in Jugoslavijo. Nastopili bodo novinarji proti gledališkim igralcem. To bo najzabavnejša predstava letošnjega repertoarja. Obojni se pripravljajo, da bodo kar v največji meri pokazali svoje odlično nogometno neznanje. Če bo pri tej tekmi v teku dogodkov kdo zadel slučajno žogo, bo — narodno veselje...
— Nekaterim ribičem so te dni zasegli palice, trnke in še črve povr-
hu, ker so v kalni Dravi ribarili brez izkaznic, samo s palicami. To je strogo prepovedano! Brez izkaznice v kalnem ribariti se sme samo — v politiki...
PRIPOMBA K ZADNJI KRONIKI DANILA GOFLJE
Na_ Celjskem kulturnem tednu sodelujejo Neceljani z isto logično upravičenostjo, kakor pišejo v Toti list tudi Netotarji... in je menda razmerje upravičencev in »neupravičencev« v Celju ugodneje, ko je letos nastopilo poleg 15 Neceljanov kar 115 Celjanov na kulturnem tednu ...
Odlično spoštuje Toti list in slavnega Gofljo Totar Pst.
NOVA ŠALA O PROFESORJU IN DEŽNIKU
Profesor: Na, pa sem spet pozabil. Prijatelj: Kaj si pozabil? Saj dežnik imaš?
Profesor: Saj to je ravno tisto. Prijatelj: Kaj? Kako?
Profesor: Dežnik sem pozabil pozabiti v kavarni.
Če štorKlja bere
časopise...
Če hočete v resnici biti dobro in poceni oblečeni, kupite v
„češkem magazinu*' Maribor, pri glavni policiji
Tam dobite največjo izbiro češkega in angleškega blaga po najnižji ceni, brezobvezno se lahko prepričate. Velika odprodaja ostankov, polovične cene, krojaške potrebščine
TuZno oznanilo
Rekorder
Slavni umetnik Strohschneider v ne besih.
Reportaža iz
nebes
*
Modni angel
»Kaj ne veste, da se letos nosijo tako-ie?«
Kakor v nebesih, tako na zemlji...
+
Z žalostnim srcem naznanjamo tužno vest, da je po dolgi in mučni bolezni, mirno in blaženo zadrnjo havši, odšla po zasluženo plačilo naša ljubljena mati, sestra, hči, tašča, svakinja, pestunja in dekla
MATILDA ISKRENOST
roj. Odkritosrčnost, vdova Medse- ! bojno zaupanje.
Pogreb blage pokojnice se vrši I vsak dan iz hiše žalosti.
Sv. Peter: »Bil je na zemlji prvak v hrbtnem plavanju, pa se ne more naučiti na pravilno plavanje po zraku.«
Trgovski potnik
D. Goflja:
Narodna dama
Tista, ki misli, da je narodna dama, ni po navadi niti narodna, niti dama, temveč ;e to samo zavoljo te nebeško zveneče šarže. Ce jo kdo kani spraviti ob to šaržo, pokaže milemu narodu figo, pozabi da je dama in dobi čisto prostaški histerični napad, kot so ga deležne najbolj navadne ženske ...
Narodna dama deluje v potu svojega obraza za narod. Povsod in vedno. Kriči na narodnih manifestacijah »Živela zedinjena domovina«, in »Dol s sovražniki našega ljudstva«, hodi na seje, deklamira ob vseh prilikah, reže na narodnih veselicah šunko za narod, hodi na .pogrebe narodnih ljudi in igra na diletantskih odrih šestnajstletne deklice, četudi je že stara blizu 65 let. Sploh jo jako cenijo, narodno damo, in jo vsi ljubijo — razen naroda.
Zoper narodne dame moderno zdravilstvo še ni našlo leka. A kjer odreka zdravilstvo in ne opraviš ničesar z motorno brizgalko, niti morda ne z mišnico, opraviš z zamero... Vprašaj tedaj narodno damo, kaj je storila za narod, s kako pravico se recimo štuli v Umetniške klube in, če je z rezanjem šunke na narodni veselici nasitila res koga iz naroda... Tedaj popusti narodna dama takoj posvetno rabo in gre v puščavo, oziroma domov... In so ,potem otroci veseli, da je mati po treh letih enkrat nekaj časa pri njih...
Nič ne bo pomagalo. Zameriti se hočem vsem narodnim damam. Tako bo narod nemara ob svoje dame in mu bo bolje, otrokom ,pa dobo vrnjene' matere ...
UGANKA
(O. Župančič.)
Na zapeček sede, brez vretena prede, prede venomer, preje pa — nikjer.
(Dr. Maček.)
UTEHA
Župnik Peter najde Janezu, svojo garjevo ovco, pošteno natreskanega, ležečega v obcestnem jarku.
»Janez! Kako se moreš napiti tako živinsko, da obležiš v jarku?«
»Gospod župnik! Naj mi ne zamerijo, to me še edino drži pokoncu!«
Ekspozitura
oficirske zadruge in splošno krojaštvo
Vojsk, Maribor, Slovenska 28
II
■milim
Antka piše prijateljici
Ljuba moja Ljuba!
Zadnjič sem Ti bila pisala pred tremi meseci, ko smo imeli pri nas občni zbor Društva za varstvo deklet, kjer so me izbrali za predsednico. Odtlej Ti nisem mogla pisati, ker sem imela preveč dela za vzdi-ganje padlih deklet in sem tudi ležala šest tednov v bolnici. Drugače ni pri nas nič novega. Mežnarjev a Tončka je dobila sinčka. Njen mož se sicer čudi. ker se je seznanil ž njo šele pred šestimi meseci, ampak so mu dopovedali, da je to pač prezgoden porod. pa je sedaj vesel fanta, ki je tehtal ob rojstvu skoro 5 kil. Vesel je tudi zato. ker mu je čisto podoben. Jaz sem zasledila to podobnost samo z ene plati, ker ima fantek nos od Kranjčevega Tineta, lase od Piskernikov ega Mihca, drugače pa zelo sliči na našega nadučitelja. Ta ima tudi zmerom polne hlače. Zlasti ob volitvah. K nam je prišel nov financar. Sele včeraj je nastopil službo. Daši ga poznam šele en dan, ga ne bi hotela imeti za moža. Ne trpim moških, ki nosijo svilene spodnje hlače in ki smrčijo v spanju. Tratarjev Franček ni nikoli smrčal in Verderberjev Just ek tudi ne. 7. novim učiteljem sem bila trikrat v Fijavževi gošči. Nimaš pojma, kako ogromen gozd je to. In tema je v njem in žive duše nikoli nikjer! Tam mi je razlagal redke vrste gob. Meni je žal za ta izlet, ker sem si novo krilo čisto umazala. Vrtačnikovega Gustla večkrat vidim od daleč. Meni ni všeč. Ungarjev Janez je spet doma. Pred tremi dnevi so ga odpustili iz umobolnice, ker je neozdravljiv, toda nenevaren. On je rekel, da bi me poročil. In to za zmeraj! Tudi naš jurist Miha, ki je na počitnicah, bi me rad poročil. Mislim, da bo kmalu doštudiral, ker je že osmo
!
Najmodernejši modelil
Nedosegljivi, po solidni in odlični izdelavi! Ustrezajo najbolj razvajenemu okusu I Se priporoča trgovina s čevlji
King-Sho e, Maribor, Gosposka ul.
leto v Beogradu. Tam študentje hitro doštudirajo, posebno če so bogati. Sicer pa lahko tudi doma prevzame kmetijo. Pa meni ni zanj! Če sc bom kdaj poročila, se bom z inteligentnim človekom. Drugače je pri nas dolgčas, ker ne zahajam nikamor in nimam nobenega poznanstva. In je tudi bolje tako, ker mora človek ohraniti moralo. V nedeljo se poročim z našim žandarjem, da bo otrok, ki ga je zagrešil prejšnji učitelj, dobil dostojnega očeta, ko pride na svet. Sedaj pa moram končati, saj veš. da imam kot predsednica mnogo dela.
Pozdravlja Te Ančka.
Veliko izbiro kovčekov, ročnih torbic, denarnic, aktovk, gamaš, nahrbtnikov se priporoča
IVAN KRAVOS
Maribor, Aleksandrova cesta 13 Telefon 22-07
Boter
Nisem hotel biti boter, pa se stvar je zasukala. »Moraš!« žlahta je dejala, revež jaz sem padel noter.
In v nedeljsko sem monduro stlačil svojo ubogo paro. Hitro vprašal sem še staro, kam je dala mojo uro.
Pa v solzah mi je priznala, da jo nesla je zastavit.
In hitela mi je pravit, kam zastavni list je dala.
Zdaj pač radovedni vsi ste, z uro boter kaj storil je. Nič! Moj birmanec dobil je mesto nje — zastavni listek.
Ježek.
Kolodvorska restavracija
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
se priporoča cenj. občinstvu za obisk. — Odprto od 2. ure J	zjutraj	dalje.	Vljudno	vabljeni
na zdravilno kislo juho.
D. Goflja:
Samomor
Temne misli mladi Janez prede, ko ga vede pot ob reki Dravi,
Micka ga bila je zapustila,
kaj naj bedni Janez zdaj napravi?
Hujše zanj nesreče ni na sveti, kot poslej brez kakšne Micke biti in zato: Adijo. solz dolina,
Janez mora Drave se napiti!
I
Prst pomoči v Drave kalne vale. če temperatura zanj je prava, kar po poti Micika priteče, nezvestobo svojo objokava.
f
Brž iz vode Janez prst potegne, na svoj samomor takoj pozabi.
Miciki odpušča nezvestobo in nato se srečno ž njo obabi.
Večkrat se tako godi v življenju, da kak Janez — če ne pojde k Dravi — kakšno Micko srečno poročivši, s tem še hujši — samomor napravi!...
NESPORAZUM
Vaiulravec čepi za grmom v kočljivi poziciji. Preseneti ga patrolni orožnik in vpraša službeno:
»No vi! Ali imate papirje?«
»Hvala, ne rabim, imam travo!«
Iz kota bohinjskega
PISANA DRUŽINA
Bohinjci so trdne korenine. Andreju iz Srednje vasi je umrla žena in mu pustila otroke. Pa se je oženil z vdovo Marjano s Češnjice in priženil še njene otroke. Dobila sta pa še svoje in je bilo pri hiši kar tri vrste otrok. Neki dan so se prav po bohinjsko spoprijeli. — Marjana je zvečer potožila Andreju: »Pomisli, tvoji in moji so najine naklestili.«
»Poskrbiva, da bo najinih več, potem bodo bolj varni«, je dejal mož in ji prav navihano pomežiknil.
NARODNI POSLANEC NA TUJEM
Pozabljeni narodni poslanec Mevža je šel po svetu, se srečal tam zunaj z
ondotnimi poslanci in jim potožil, da ga je naš narod nehvaležno pozabil, četudi se je na shodih in v parlamentu noč in dan pehal zanj, skozi vsa leta...
»Skozi vsa leta?« se je zavzel tuji narodni poslanec in se pohvalil: »Nas pa enkrat, dvakrat na leto skličejo skupaj, tedaj zavpijemo trikrat živijo in je vse opravljeno.«
»Naš narod pa še dolgo ne bo tako discipliniran«, je žalostno zavzdihnil Mevža in se milo razjokal.
ODKRIT OSRČN EŽ Mlad, obrit in vnet gospod oznanja javno vsepovsod, da v decemberski so sili vse preveč nam obljubili.
Pozor, najnovejše!
Dr. Kofflerjev zdravilni kruh za občutljive želodce. Sladki kmetski kruh v okusu in vitaminih edinstven. — Izdeluje in razpošilja
PEKARNA RAKUŠA
llllllllllllllllllllllllli
MARIBOR, KOROŠKA CESTA 21
SMOLA
Stražnik: »Zdaj je že tretjič, da so vas neznanci v tej temni ulici napadli in pretepli. Imate toliko sovražnikov?« »Ne, ampak zelo podoben sem davčnemu izterjevalcu.«
TOVARIŠ
»Papa, kaj je to tovariš?« »Tovariš je mož, ki dela isto kakor jaz.« »Potem je stric Milan tvoj tovariš.« »Zakaj.« — »Ker poljublja tudi on našo služkinjo.«
VČERAJ IN DANES
Prodajalec: »Hočete res zamenjati klobuk. Še včeraj ste mi rekli, da je Vašemu zaročencu zelo všeč.« Gospodična: »Da — včeraj. Toda danes sem dobila že drugega zaročenca*«
Spomladanski velesejem v Ljubljani
Vas vabi od 3. do 12. junija 1939
.'Narodno-•j alelo{i><
leom.Q-tucli.lfu?
olrajivo
Vojna žrtev
Nočni randi pred pošto
»Moj sin je s svojimi 12. leti postal vojna žrtev.«
???
»Sest mesecev že čaka na izbruh vojne, seveda se ni zato nič učil in sl nabral šest Cvekov. Letos bo padel kot prva žrtev vojne.«
Naša skrinja
Greta Garbo: „Gospod, kupite Joti list1, je notri nekaj za Vas!‘
IZGOVOR, KI DRŽI
Vseučiliški profesor dr. Milan Vidmar, naš znani šahovski velemojster, je imel nekdaj v našem mestu dva večera zaporedoma predavanje iz knjige, ki se je ravnokar tiskala v Ljubljani. Za nastop je uporabil namesto rokopisa kar korekturne pole. Po predavanju so ga hoteli na vsak način pridržati prijatelji šahisti vsaj še ,en dan v svoji sredi, a on nikakor ni hotel, izgovarjajoč se, da ima nujne posle domat
Vidmar: Iti moram čitat korekture svoje nove knjige.
Tovariš nato: Kaj se Vam mudi, gospod profesor, saj ste jo tu čitali že dva večera!
OPRAVIČILO
Gospod: »Moje naziranje je, da so žene, ki žive pošteno in krepostno, v družbi silno dolgočasne.« Gospa: »Kako si upate kaj takega trditi v moji navzočnosti?« — Gospod: »Oprostite mi! Poznam Vas že več let in pogosto sem imel že čast, biti v Vaši družbi. Zagotavljam pa Vam, da se pri Vas še nisem nikdar dolgočasil.«
ZABAVEN ČLOVEK
— Uh, noga ml je zaspala.
— Nič čudnega, ko pa mora biti vedno v tvoji dTužbi.	/
»Naša skrinja« — komanditno društvo slavno eksistira, ki za huvbe ino peče prostovoljni dar Pobira.
»Naša skrinja« je nabrala v blagor svoj denarce lepe, ker dno skrinje napeljano je v voditeljice žepe.
»Naša skrinja« je lastnina mrtve Lamove Marije, ki jo že nektera leta črna zemlja v sebi krije.
»Naša skrinja« pa živi še in ji to ni prav nič mari, ona mirno po tej zemlji s skrinjico brez dna še — šari.
B.
Ivan Mrak: Grohar
DO TRETJEGA KOLENA
Da se moreš poročiti v zamejstvo, moraš dokazati do tretjega kolena neoporečno čistost. Gospod Marič, ki je oddal svojo hčerko daleč iz Ljubljane, je brskal med staro šaro za dokumenti. In našel je med drugim tudi sliko prababice. Grdo je zaklel in dejal: »Krstiti bi se pustila, pa ne slikati!« — Hčerka je namreč res čista, papa pa ni . čist...
V prsih in glavi mi je obupno prazno..,
»Le ka] bi hodili letos na plan, ko celo zemljani rijejo v zemljo!«
Dobrodelnost
siok mzrmostna akademija-
Leta 1949. bo poklonil neimenovani mecen Društvu slovenskih likovnih umetnikov lepo vsoto 50.000 din v svrho podpore, da si slovenski likovni umetniki lahko ogledajo inozemske umetnostne razstave. Ker pa bo tedaj v Sloveniji že 50.000 »umetnikov«, bo prejel vsak okroglo 1 dinar — ali dva, Če jih bo le 25.000.	Dr.	Blaž	Istenič.
Pomlajena kukavica
v ljubljanskem radiu
Ljubljanska radio-kukavica se Je bojda kar pomladila. Dobila Je prirastek: dve novi gramofonski plošči.
Berač: Prosim lepo vbogaime!
Gospa: Ne bo nič! Damo na magistrat. Berač: Harduš, gospa, sem pa vendar jaz bolj potreben kot gospodje na magistratu.
Novi iago
O, Shakespeare, mojstersko si v Jaga ljubosumje vlil, saj še za odrom, v garderobah naš Jago vlogo je razvil.
Nikar, uprava!
Saj, če dolgo na sporedu bo Otelo, gledišče se intrig ne bo otelo.
—	ban.
Jakob Perhavec
Maribor, Gosposka 9 - Telef. 25-80
Trgovina z alkoholnimi pijačami in sadnimi soki. Izdelovanje likerjev, dezertnih vin i. t. d. Vedno v zalogi: pristno slivovko, brinjevec, klekovačo, droženko, tropinovec, vse vrste likerjev, Vermouth-vino in sadni soki. Na drobno!	Na debelo!
Filozofska pravda
(Klemuc contra Veber.)
Živi med nami modrijan, Slovencem od Boga poslan. Njegovo zdravje nas skrbi, ker se krivica mu godi.
Oj la presnet Ljubljanski Zvon nameril nanj je svoj kanon, da strelja z njim možic nadut v njegov krščansko stvarni čut.
Trobenta v svet, da mož se laže in zmote svoje v knjigah kaže, in piše, da za znanstven svet je zadaj za dva tisoč let!
To zmore le materialist, trpi pa ubog idealist.
Nekoč pa vendarle, pugan, v peklu obležal bo sežgan.
Illl!lll!llllll!llllllllllllllll!llllllllllllllllll!llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!l
Crep de chine
po 10,12,14,16,18 din nudi
Trpinov
tekstilni bazar
Maribor,V etrinjska
BOGATAŠ
»Jaz imam.« se balui Peter, »servis za 36 oseb. nešteto posode in krožnikov, kristalne čaše...
»To ni nič,« ga prekine Pavel, »jaz imam zobotrebcev za 120 ljudi...«
Birmanci
se n a'j b olj posladkajo
v slaščičarni
Ilich, Maribor
Slovenska ulica 6, podružnica Meljska cesta štev. 2
NA CESTNI ŽELEZNICI
»Današnja mladina res ne pozna več olike. Vsi so sami neotesanci.« »Ta mladenič pa Vam je vendar ljubeznjivo prepustil svoj sedež.« »To že, toda moja uboga žena mora še vedno stati.«
DOMOVINI
Ne maram kanonov, ne bomb, ne granat,
fetal ne, ne tankov, ne žičnih pregrad, le kruha daj, masla in dobrega vina, pa udari od srca ti bom — o, domovina!
METAMORFOZA BLODNEGA IN NEMIRNEGA PAVLA GOLIE
Danes:
eks — kapitan pesnik
direktor drame.
Jutri:
eks — kapitan eks— pesnik direktor drame. Pojutrišnjem:
eks — kapitan
eks — pesnik
eks — direktor drame.
Karo ♦ čevlji
za pomlad in poletje
Bogata izbira Zmerne cene
D. GOFLJA:
Ona in njenih 100
Ni ji bilo še petnajst let, bila je Micka zrel že cvet, iskala si je družbe že, seve inteligentne le, ker nekaj zna!
Je prva družba nekdo bil, ki glasovir jo je učil, ponosna Micka je bila, da glasovirsko družbo ima, ker nekaj zna!
Učil jo gorlbe deček je in marsikaj mimogrede, a ker ni vsega dobro znal, pri Micki nič več ni veljal, ker nekaj zna!
Bil drugi fant je kodrolas poet za Mickin kratek čas, ga gledala je kot boga, celo kar cela dneva — dva, ker nekaj zna!
A tudi on ni pravi bil, ker le z očmi je govoril; dobila je profesorja, ki mislil je, da kaj velja, ker nekaj zna!
Čeprav od učenosti siv, pa vedel ni, zakaj je živ; profaksa hitro se znebi, ker nekaj zna!
Tako vsak bolj pomemben sluh pri Micki je našel kruh, bil ženin njen je dneva dva in ona nanj ponosna vsa, ker nekaj zna!
Ko zaročencev je bilo, približno že okoli sto, presedala je Micki reč, nikogar ni izbrala več, ker nekaj zna!
Kaj bi ji znanje, kaj bi duh, to le človeški je napuh, s tem, da kedo je pametnjak, še davno tudi ni — možak, ker nekaj zna!
Njen stoti ženin bil je šik, drugače pa kompleten bik po duhu in telesnosti, a Micka se ga le drži.
? ? ?
Ker nekaj zna!!!
D. Goflja:
Turist
Ob šesti uri zjutraj vsa družina gre Filistrova na Pohorje. Ne zbog prirode, temveč le zbog nedeljske mode.
Nahrbtniki nabasani z živili so za mesec dni, kolena gola, kratke hlače
—	saj vendar možno ni drugače! ...
Gospod Filister pot že vso skrivaj se veseli na to, kedaj bo Bolfenka uzrl in prvi liter bo podrl.
Gospa mama nevzdramno spi planine kolne, se jezi, napet trebušček je, ko boben in godrnja: »Bon sama obn?«
A dična hčerka furtafurt le grunta, če njen sladki Kurt za Bolfenkom že v gozdu čaka, da skup navžijeta se — zraka ...
Arlotto
Ta dovtip je.že približno tristopetdeset let star, pa vkljub temu:
Župnik Arlotto, ki je bil znan duhovit šaljivec, se je odpeljal na ladji iz Genove. Na isti ladji je potoval neki Don Lope, plemič, doma iz Katalonije. Po štirih dneh je Don Lope nenadoma umrl. Kapitan je poklical Arlotta in ga prosil, naj ima za katalonskega plemiča posmrtni govor. »Ne morem«, je rekel Arlotto, »saj tega gospoda sploh nisem poznal, in ne vem, kaj bi o njem povedal.« »To je vseeno«, je odvrnil kapitan, »vi ste edini duhovnik na ladji, za-
Za nekaj vsak gre na goro, le radi Pohorja — nikdo!
Ni gora huda ob krivici, vse tri obdari po pravici!
Gospod Filister se napil pri Bolfenku je in dobil v prepiru brce in klofute za gobec svoj, oči podplute.
Gospa mama kar spat je šla pred Bolfenkom na mokra tla, dobila za ta svoj turizem je pod hrbtiščem revmatizem . ..
A dična hčerka furtafurt z rečjo, ki ji ime je Kurt, za Bolfenkom zrak sveži loka, za kar dobila bo — 11 cA.t
MODEREN ZAKON
»No. Micka, kaj pa računaš in pišeš že celo uro?« »Izračunati moram, koliko surovega masla rabim, če hočem namazati šest kosov kruha s skupno površino 30 kvadratnih centimetrov 2 milimetra debelo'.«
to morate nujno vi govoriti.« Arlotto se je udal. Ko je opravil kratko molitev za pokojnika, je nagovoril sopotnike tako-le: »Dragi poslušalci! Štiri vrste živali so na svetu: Neka je dobra živa, mrtva pa ne in to je konj. Druga je spet dobra mrtva, živa pa ne, to je svinja. Tretja je dobra živa in mrtva in to je govedo. Četrta pa niti živa niti mrtva ni kaj prida in to je volk; volk ali lope — in plemeniti gospod, ki je pravkar umrl, se je imenoval Don Lope in je bil doma iz Katalonije. In ker ne vem iz njegovega življenja prav ničesar, nič dobrega, pa tudi ne slabega, moram s tem svoj govor končati: Naj počiva v miru!
Največje strelovodno podjetje
A. ROMIH
MARIBOR
Smetanova ul. 33 Telefon št. 22-77
Predno naročite strelovodno napravo, se obrnite na moj naslov glede informacij!
MAJSKE VOŽNJE NA VISOKEM GORENJSKEM
Z motocikli po strminah športniki so ropotali, znan gospod pa po ravninah z avtom so polje orali.
Sreča bila jim je mila, pri življenja so ostali.
Naj žive, saj ni jim sila, da bi že pod rušo spali.
Z narodom v dobri volji bodo starost dočakali, od gospodov so najbolji, mnogo so že ljudstvu dali.
Vinu, dnevnic jim ne brani, le da zanj se bodo gnali, v spominu dobro hrani, kar obljub so nasejali.
Da sadove bi poželi, naj bi naš gospod se zali kmalu zdravi in veseli spet po njivah pripeljali.
v Soli
Profesor: Imenujte mi tri snovi, Id vsebujejo škrob!
Dijak; Ovratnik in dve manšeti.
„OBNOVA“ F. NOVAK
dobavlja: kompletne stanovanjske opreme, tapetniške izdelke, posteljnino, preproge, linolej, zavese, železno pohištvo in otroške vozičke, najceneje
MARIBOR, Jurčičeva ulica 6
Telefon 29-05
Kupujte le najfinejše ročno izdelane
BlatniK* česrlje
Maribor, Gosposka ulica štev. X
____________________________111 iiiiii! ii i imami a n m mit im.   m
PRED SODNIJO
Sodnik: S čim se pečate?
O b d o 1 ž e n ec (zardi): Ne bi rad povedal!
Sodnik: S čim se pečate? Obdolženec (še bolj v zadregi: Moram povedati?
Sodnik: Seveda! S čim se torej pečate? Obdolženec: — Z Ivanko Avsec!
Slaba dresura
Chamberlain: »Vse se mi zdi, da je naš Aljoša vsak dan bolj len in neposlušen.«
MED OTROCI
»Mi pojdemo letos spet na Bled.«
»Mi gremo ,pa drugam!«
»Oh, škoda ko ne morem z varni! Ali greste daleč?«
»Na zemljevid poglejva. Veš, papa se je z mamo bolj na tihem pogovarjal, da gremo letos v konkurz. Morebiti je to ob morju.«
MILA KAZEN.
Predsednik kazenskega senata sreča na hodniku sodišča svojega tovariša in mu reče: »Res čudne stvari se dogajajo na našem sodišču. Pred enim tednom sem naročil oficialu Pavloviču, naj pošlje obsojencu Požanku plačilni nalog radi povprečnine, izvedenine in pričnin. Pavlovič pa se je zmotil in poslal plačilni nalog priči Korenu. Iji kaj se je zgodilo? Včeraj je prišel priča Koren na sodišče in plačal znesek 1542 din. Potem se je zglasil še pri meni in se mi prav lepo zahvalili za milo kazen, češ, da je pričakoval deset mesecev — radi krivega pričanja.«
Z LJUBLJANSKIH ULIC
»Nič vara ne dam. Gotovo ste hudobnež, sicer bi mo] Fifi ne lajal!«
KAKO SO DRAŠIČANI PROCESIJO ZAPRAVILI...
»Danes je nimamo več. Anti veste, da mislim na procesijo«, mi je dejal stari Mi-kolin. Natočil je majoliko in nadaljeval: »Sedite malo, pa Vam bom povedal, kako smo jo zapravili.«
Ubogal sem ga. On ipa je nekajkrat globoko potegnil iz polne majolike, si z hrbtom dlani potegnil po brkih in spregovoril:
»Dolgo je že tega, kar smo Drašičani izgubili procesijo. Preje smo jo imeli vsako leto, na roženkransko nedeljo. Prvo je bila
pri naši podružnici maša, potlej pa procesija. O, da so vaščani kaj vredni, naboze, lahko bi jo še danes imeli. Pa ga je vrag všči'pnil — Bog mu daj dobro! — starega Mekuža, da je na soboto pred roženkransko nedeljo pri metliškem mesarju kupil cel volovski jezik, in — ,na baba, da bo po procesiji kaj suhega na naši mizi!’ ji je vrgel prekajen volovski jezik na mizo... — Drugi dan je bila maša. Po maši Mekuževa baba domov, da skuha jezik, gospodar pa je ostal pri cerkvi in čakal na procesijo. Dolgo ni bilo nič s procesijo. Čakala je baba, ni mogla dočakati, pa je jezik pojedla... Malo fante je to videlo in sklenilo, da mater zatoži očetu; na hišnem pragu je stalo, in skoraj je prišla procesija mimo Mikuževe bajte. — Znal je sinko, da ne sme glasno govoriti, kadar gre procesija skozi vas, pa je pričel poltiho žvižgati. Žvižga, žvižga... oče ga ne čuje. Pa se okorajži in zakliče:
,Čačko, čačko; šel je vaš jezik mami v rit!’
,Šuti žaba pod lapuhom!’ ga je zavrnil Mekuž.
Ali nič ni pomagalo. Culi so gospod te-hant, da se med procesijo nespodobno govori in ustavili procesijo. In še zdaj smo brez nje...«
TRAGEDIJA NA CESTI
Temna noč. Lije kakor iz škafa. Utrujen popotnik stoji sam na cesti. Nikjer človeka, ki bi mu pokazal pot v bližnjo vas. Končno pride do razpotja, kjer zapazi kol z napisom. Z veliko težavo spleza na kol, prižge zadnjo vžigalico in čita:	»Prepovedana
pot.«
Najprei eno. potem drugo
Mars: »Počakaj, paglavec, prvo bomo mi orali, potem pa ti sej, če hočeš!«
Izdaja ln urejuje: Božo PodkraJSek v Maribora. — Rokopisi naj se pošiljajo na naslov: Božo Podkralšek, Maribor, Cvetlična ul. 12. Tiskala »LJadska tiskarna« \ Maribora, — Za tiskarno odgovarja V, Eržen v Mariboru,