Narodne naše pravice kako so v djanji nepripoznane! Drugi narodi n. pr. francoski, angleški, italijanski, nemški, magvarski sklicavajo se ua svojo alavno, stotiue in stotine let staro zgodovino in zgodovinsko pravo. Tudi slovanski Čehi, Poljaci in Hrvatje kažejo ponosao na svojo zgodovino. Mi Slovenci pa tukaj žalostni molčimo. Naša zgodovina celih 1000 let nazaj druga ni, nego sama žalost, trpljenje, tlaka, rabota, sužnost, podjarmljenje in narodna snirt. V preteklosti nam toraj ni treba ne utehe, ne podpore iskati, pa nam tudi treba ni. Mi vstajamo blizu 300 let iz groba k novemu življenju in v njegovo zagotovljenje nam je dosta od svitlega cesarja Franca Jožefa I. podpisana poatava ki veli: ,,vsi narodi v državi, tedaj tudi slovenski navod, sojednakopravni — jednakopravnost vseh deželskih jezikov, tedaj tudi slovenskega, v šoli, uradu in javnem življenji se od države prizDava". To nam je dosta, se vč; ako se resnično izvršuje! Ako imamo Slovenci v šolah slovenšeino uvedeno kot podučni jezik, ako nam uradujejo uradniki slovenski, ako zamoremo na pošti, na železnicah, v telegrafnem uradn rabiti slovenščino brez opovir, tedaj smo toliko dosegnoli, da zamoremo narodno živeti, da narodno ue propadamo, ne nmiramo! Človek bi mislil, da se postave zato dajejo, da ne ostajajo na papirji, ampak se tudi izvršujejo. Zvečinoma se to godi. Davkarske, kazenske, vojaike, šolske itd. postave se izvršujejo. 0 tem ni dvoma. To vidimo vsak dan. Zastran teb se Slovenec nima zakaj pritoževati, da bi ne bil Nemcem, Italijanom itd. jednakopraven. Toda druga je zastran naših uarodnib pravic v 19. elenu osnovne državne postave od 12. dec. 1867 zagotovljenih. Tukaj čakamo Slovenci še vedno na djansko izpeljavo narodne jednakopravnosti, čeravno so 12 let ravno tisti ljudje gospodovali, ki so postavo 1. 1867 sklenoli, in čeravuo imamo uže 2 leti novo ministerstvo, ki nam je kmalu v začetkn zastavilo v prestolnem govorn cesarsko besedo, da se pravičnim željam narodov ustreže. Kaj je temu uzrok, kdo brani Slovencein pod žezlom svitlega cesarja Franca Jožefa I. uživati od njega samega podpisane narodne pravice v šoli, uradih in javnem življenji? Zakaj nimamo Slovenci še nobene slovenske giunazije, nobene realke, nobenega popolnem slovenskega pripravniiča za bodoče učitelje v ljudskib šolah? Zakaj silijo na Koroškem, Štajerskem, Goriškem in zadnji čas tudi na Kraujskem nemščino cclo v ljudske šole deloma še kot podučevalni jezik slovenskejdeci? Zakaj smein zamore pri vatno društvo nDeut8cb.er SchulvereinJ naše slovcnske učitelje, javno nastavljene, z dcnarjcm begati ? Kakor v gimnazijah in realkah profcsorjcv štejemo tudi še v raznih uradih uradnikov, ki slovenski ne umejo, ali čisto nič ali vsaj premalo. Mnogo izmed njih je bilo uže brez ugovora ali popravka javno imenovanih, da slovensčino sovražijo, zaničujejo in se še bahajo, da je ne umejo, n. pr. Vestenek in njegovi profesorski prijatelji. Blizu jednako je drugod, čeravno Slovenci tirjajo svoje pravice v ulogah, prošnjah, na taborjih in po svojih poslancih. Vkljub temu ostaja vse pri starem, kder se ne vrača še ua huje. Kaj je temu uzrok, kdo toliko kljubuje djanskej obveljavi naše narodne jednakopravno8ti? Ne cesar, ne vlada, ne Nemci poprek, ampak edino le — nemško liberalna stranka v edinosti z našimi narodnimi odpadniki, nemškutarji in nemčurji. Ti bočejo našo narodnost potlačiti, uničiti, Slovence iztrebiti ali v Nemce spremeniti. Akopram je liberalno-nemška stranka v državnem zboru v manjšini, vendar je še mogočna posebuo na Slovenskem. Jenim ne samo za slovensko narodnost pogubnim, ampak vsemu cesarstvu nevarnim Danieram ali nakanam je toraj dolžen vsak zaveden Slovenec, vsak odkritosrčen Avstrijan s vsemi postarnimi sredstvi na vso mo6 upirati se, dokler ni vržena popolnem ob tla! Zakaj so pa ove nakane pogubue Slovencem in nevarne Avstriji, to hočemo prihodnjič razlagati!