„štajerc" izhaja vsaki petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Naročnina velja za Avstrijo : za celo leto 3 krone, za pol in četrt leta razmcrno; za Ogr-iko 4 K 50 vin. za celo leto; za Nemčijo stane za celo leto 5 kron, za Ameriko pa 6 kron; za drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-lom na visokost poštnine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne Hev. seprodajajo po 6 v. Uredništvo in uprav-ništvo se nahajata v Pluju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za V« strani K 32, za '/, strani K 16, za V« strani K 8, za */M strani K 4, za «/«i strani K 2, za */•, strani KI. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. Stev. 48. V Ptuju v nedeljo dne 29. novembra 1908. IX. letnik. _S&k_ Naš cesar Franc Jožef I. (Ob priliki 60 letnice njegovega vladanja). Franc Jožef L, avstrijski cesar, ogrski kralj itd. rodil so jo Nemila usoda jo vzela Franc Jožefu" brata,* sina, soprogo, — due 18. avgusta 1830. Njegov predhodnik Ferdinand 1. podariFj odpirala je na desno in na levo grobove in grobove in zopet mu je cesarsko krono dne 2. decembra 1848. Šele če/, 18 "s let® grobove . . . namreč dne 8. junija 1867 bil je Franc Jožef tudi kronan za ogrskega kralja . . . To so suhoparne številke, ki smo se jih tudi kod otroci v šoli učili ... Ali zdaj nismo več otroci. Zdaj vemo, da je vsako desetletje, dostikrat vsako leto včloVerikem življenju osfJoe-polno in odločilno, /e pri navadnemu človeku je to. Ali nam ne prinese vsakemu vsak dan britkih in veselih novic, žalostnih in srečnih dogodkov ? . . . F'ranc Jožef L habsburški pa je — cesar. In še več: on je vladar avstro-ogrske monarhije ! Te" dve besedi pomenijo veliko. In še več pomenijo, ako se pozna osebno, družinsko življenje Franceta Jožefa . . . Kot mladenič gledal je na italijanskih bojiščih smrti v oko. Vojskovodji hoteli so ga poslati domu, ker niso mogli prevzeti odgovornosti za njegovo dragoceno življenje. Ali mladenič Franc Jožef, takrat nadvojvoda, ostal je na bojnem polju. Kro-glje so žvižgale okoli njegovih ušes, on pa je dokazal, da živi v njegovih žilah junaška kri. In postal je. -cesar: pokleknil je pred Ferdinanda L, ki mu je posadil veličastno habsburško krono na glavo ... In pozneje? Kot človek je pretrpel veliko. Njegov brat Maksimilijan, cesar mehikanski, padel je v strelih ustašev. Njegov sin, nepozabni Rudolf, ki ga je vse ljudstvo že kot prestolonaslednika v srcej sklenilo, je umrl, zapustivši krono in cesarja ... In morilec Luccheni je zabodel cesarjevo soprogo, za večno lepoto in ljudsko blagostanje živečo Elizabeto. In kot cesar ? Na Ogrskem je divjal Košutov vihar, ko je postal mladi nadvojvoda cesar. Prišle so pa tudi vojske z zunanjim sovražnikom, - ne mirne, nerazburjenc države, — vulkan je prevzel naš cesar. Revolucija in vojska sta bili nesni. ki ju jo čul oii zasedanju tkma.. In zunanji sovražniki so pač mislili, da ne bode premagal teh nasprotnikov. Pa jih je! Kakor slama v viharju so izginili ter se umaknili mirnemu razvoju države. Kaj se imajo avstrijski narodi cesarju F'ranc. Jožefu zahvaliti ? Pod njegovi vladi se je izdalo avstrijsko ustavo. Ljudstvo ni več brezpravno kakor nekdaj, temveč ima besedo. Pod njegovi vladi se je uresničila splošna in ednaka volilna pravica. Pod njegovi vladi smo v okupacijskem ozemlju dobili to, kar nam pripada. Pod njegovi vladi smo — in to je najvažnejše — postali osrednja točka, zagotovilo evropejskega mira. To nam je Franc Jožef! Ni čuda, da se združujejo vsi avstrijski narodi in praznujejo 60 letnico njegovega vladanja kot svoj praznik, kot praznik avstrijskega ljudstva. Radujmo se, veselimo se v solncu ustavne države, ki ima redko srečo, praznovati 6 0 letnico svojega cesarja! Čast Franc Jožefu L, cesarju in kralju! UL Politični pregled. Vihar in Vihar. Državno zbornico otvorijo danes. V zadnjih tednih se je toliko vznemirljivega pripetilo, da je zrak pač že dovolj napolnjeni z eksplozivnimi snovmi. In v zadnjem hipu se je pripetil zopet dogodek, ki označi ves položaj kot 6krajno kritičen. Na dunajski univerzi so čutili italijanski dijaki potrebo, demonstrirati za laško vseučilišče. Prišlo je pri temu do spopadov med njimi in nemškimi dijaki. Naposled so potegnili Lahi revolverje in oddali na Nemce okroglo 15 ojstrih strelov. Kakih 30 dijakov je bilo težko ranjenih. Razburjenje je velikansko. Torej — revolver politično sredstvo! In v istem času napadajo praški češki tolovaji nemške dijake, v Ljubljani pa snemajo barabo zadnje dvojezične napise raz hiš. Vihar! i Služba pri oblastih. Glasom vladinega naročila bode ob priliki cesarjeve slavnosti dne 2. decembra služba pri vseh uradih ustavljena, v kolikor je to mogoče. Plačila, ki se jih daje po navadi 2. dec. se dobijo že 1. dec., ona, ki se jih daje po navadi 1. dec. pa že 30. novembra. NOVO državno postavo o kužnih boleznih predložila bode vlada državni zbornici. Posvetovanja so že končana. Nadomestne volitve za trgovsko in obrtno zbornico V Gradcu. Volilne liste za te volitve so razpoloženo v svrho vložbe ugovorov od 24 novembra do 7. decembra 1908 za celotni zbornični okraj v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Gradcu, Neutorgasse 57, 1. nadstr. in za vsak davčni okraj pri c. k. davčnih uradih med navadnimi uradnimi urami. Ugovore vložiti je pismeno in neposredno pri c. k. volilni komisiji za trgovsko in obrtniško zbornico, Gradec, Neu-torg 57, 1. nadstr. in to v določenem roku na ta način, da se najkasneje 7. decembra 1908 pred poštnim zaključkom predložijo. Glej sicer na tozadevni inzerat v današnji številki! Ministerski konzum. Nobena država menda ni imela in nima toliko ministrov kakor mi vbogi Avstrijanei. Od leta 1848, torej tekom 60 let, smo imeli že 20 ministorskih predsednikov. Bili OO I/O . Ivuiu.ria.1 (O. »vprila vlu lil. juliju 1848); Dohlhoff (do 11. oktobra 1848); Schwar-zenberg (do 11. aprila 1852); Buol (do 2L avg. 1859); Rechberg (do 4. februarja 1861); nadvojvoda Rainer (do 28. junija 1865); Belcredi (do 7. febr. 1867); Beust (do 27. junija 1867); Kari Auersperg (do 24. sept. 1868); Potočki (do 4. febr. 1871); Hohenwart (do 30. okt. 1871); Holzgethan (do 25. novembra 1871); Adolf Auersperg (do 15. febr. 1879) ; Stremayer (do 12. av^. gusta 1879); Taaffe (do 11. nov. 1893); Win-dischgriitz (do 19. junija 1895); Kielmannsegg (do 29. sept. 1895); Badeni (do 28. nov.v.1897); Gautsch (do 5. marca 1898); Thun (do 2&-1B'ep»fc 1899); Clary (do 23. decembra 1899); Wittek (do 20. januarja 1900); Koerber'(do 31. dec. 1904); Gautsch (do 2. maja 1906); Hohenlohe (do 28. maja 190G) in Beck (do 7. nov. 1908). — Ako bode Bog sreča dal, dobimo letos še Pogance. Po povesti H. Fraungrubcr). (Konec) Tedni in tedni so mmuli in vse se je spremenilo. In vsi prijazni časi so prišli čez kmeta. Lepa kmetica se je smejala in zabavala — z vsakim drugm. Pla in jedla je in se peljala rada na sejem, — ali sama. Kregala >n vpila je tudi rada — a najrajse s svojim možem. Kmet je znal sicer proti poslom hud biti, pred svojo Aniko pa je izginila vsa njegova samozavest kakor maslo v solncu. Ona je imela prvo besedo v hiši in on — sploh nobene. Lahkomaren je sedel kmet po zimi na peči, poleti pred hišo in zizal na svoji pipici. medtem ko je dvigala mlada ženska v hiši vladarsko žeslo. To svojo vlado bi kmetica Sicer prav rada delila — z lepim, krepkim prvim hlapcem, kateremu je kazala tiste sladke oči, po katerih je kmet za nan hrepenel. Ako je k'net to opazil ? Hiapec pač, kajti živel je kakor Bog na Francoskem. Malo de a in veliko jesti. To je bilo, kar je kmeta najbolj jezilo ; v.dno je bilo v aduj iliuyi ;5o ^navijati dobro misleče mladeniče v klerikalni tabor; ali škoda ker nobeden noče več iti. Eden je mislil, in to je neki Zabukošek, hauptman od prvaških mladeničev, mene prisiliti, da bi šel k pevskemu društvo, da bi se v petju izuril in drugače izobrazil. Pa jaz mislim da ta kaplan bi me malo izobrazbo učil, ker ne more nemškega slišati. Jaz pa rad malo nemško govorim in ko bi me kaplan slišal, bi pa moral'bežati kakor je bežal neki železniški delavec pri gostilni Štoflek. Ko bi ne bil ušel, bi ga bil ta močnokrvni kaplan hudo naropotal. Torej pozdrav; ob priliki še zopet kaj ! Podčetrtek. Po mojih opravkih sem prišel večkrat v trg Podčetrtek, ter sem med drugim imel priliko spoznavati čudni čas, ki ga kaže turnska ura. Od 6—7 ure zjutraj preskoči kazalec tumske ure po navodilo mežnajja Cvetka roko in rekrl: »No, no, kako mi gre? Na.obeh koncih za nič in v sredi ničvredno-. • Sakralot, to pa potem ni posebno dobro. Ali Vam manjka spanja r« »To ne, po noči spim kot medved. Ali želodec mi nwgaja — nič ne prenese; le pogance, mislim, bi mi dišale I« »No, zakaj jih ne jest'-, ako Vam dišijof» »Ker jih ni' dobim. Ona jih ne peče, vedno pravi, da to ne nesel« Zdravnik, ki pride veliko okoli, ve že davno, koliko je ura na vsakem posestvu bila V njegovih veselih očeh se zasviti neka|. Prijazno potrka kmeta na ramena in meni »Vam bodem pa pogance za zdravilo zapisal, morda Vam bode potem lažje Ali za to zdravilo se mora človek posebno držati. Pa me malo spremite in Vam bo-dem vse razodel«. Voz je pejal polagoma naprej. Medtem ko je kmet poleg voza korakal, uovoril je doktor z njim. In čimbolj je govor 1 tem vesilejse je postalo kmetovo obličie: Ko se j-; Hoisl pioti domu vrnil, bi kmalu zavnskal: »Sa-kraboj*ki d-čko je ta naš doktor-, se je smejal Hoisl in se zadovoljen vsedel na svoio ki v. Zdravnik pa se je oel|al naprej Na koncu vasi srečal je kmetico s hlapcem in drugimi posli, ki so prihajali ravno od polja. >H.-., je rekel doktor In izpustil vajeta, »vedio bolj fejst ste, Hoisl-km-tica. Ko bi vsi ljudje lako izgledali, bi morali zdravn ki od lakota poginti. Ali Vas mož. no, pri temu n. nekaj v redu. Star ie pač že in proti starosti ni nobene medicine. No. pa zato Vam ni tiei>a skrb. ti; — le na ma-ti pečene stvar aii pa sir mu ne smete dajati, to' bi mu škodovalo in bi znal (Arret)«. In voz se je že odpeljal naprej. za V» ure naprej. Od 7 ure do opoldne gredo H kazalci oči vidno nazaj, do tega časa ostane ura I zopet za '/» uro za poštnim časom nazaj; dol ene ure se požurijo kazalci skoraj za V« ure I naprej! Od ene ure naprej pa zopet počivajo« ter zamudijo zopet V« ure časih še več do ve-« čera. Pa čudno! Po nedeljah pa gre turnska ura I ednako z poštno uro, ki jo na zobah komandantu I turnsko ure. Tedaj suma: v šestih dnevih zao- I stano ura čez 10 ur; tedaj deset ur si delali vbogi delavec, trpin, svojem delodajalcem za- I stonj, in tvojo potno čelo ob času hudega dela I obračal proti turnski uri, kedaj se bodeš odpočil. I A varali so te na teden čez 10 ur; kdo Ti to I poplača? — Poplačan pa je bil mežnar za par I svetlih kronic, zato pa je pridno obračal na I turnski uri kazalce nazaj! — Ali vedo ti ljudje I nebovpijoči greh: „ Delavcem zasluženo plačilo I odtrgovati, je greh, ki vpije k nebu za mašče- I vanje!" — Opazovalec. I Vareja niže Ptuja. Dragi »Štajerc"! Ti veš 1 dobro, da imaš v naši občini veliko naročnikov in I da so večinoma naprednega mišljenja, pa enkrat Ti moramo nekaj naznaniti. Čudno, imamo tukaj eno žensko bitje, ona ima črno lase, pa kratke | noge, jezik ima pa dolgi da nima mere — in jo I strastna klorikalka. Dragi „Štajerc". tudi tebi ne prizenese. Ta žena je taka, da kar v njeni rog ne trobi to je vse ferdamano. Najpopred napada svojega moža s tako grdimi besedami, da tukaj ni za popisati, — da se nam sosedom studi; ako pa se mož eno malo zreži, potem mu zbeži po celih deset dni, so poteplo po šumah kako kaki šolar, ki noče v šolo hoditi. Kako pa je bilo po leti, da si bila gor na orehovo drevo splezala in si poslušala, kaj so se tvoji lačni mlatiči v škednji pogovarjali ? Rajši bi jim bila ta čas obed skuhala. Pusti svoje sosede v miru, ker jim očitno oponašaš kake haveloke nosijo, pa; to tebe nič ne košta, naj nosimo haveloke ali vintorroke, vse glih, bodi enkrat pametna, ker letošnja vinska kapljica je zelo močna. Ako se ne poboljšaš bomo prosili Tebe, dragi „Stajerc'\ za prav ojstri štrigelj, ker krtača je premehka. Več sosedov. Iz ZibikC. Drajji . ..r.Uajii.i ! JS'ok.ij uo.vcg« ti pa vendar od Zibike moramo naznaniti, ker drugač nam je dolgi ča».. Letos je bilo dobro in bolj suho loto. Res, krme je bilo zelo malo, pa pšenice je bilo primerno. Vinogradi so bili letos polovico boljši od lani. Kmetic in „curice" so se veselile po goricah, zdaj pripevale zdaj juckale. Ko je prišla pa zahvalna nedelja, da so se šli Mariji zahvalit na Tinsko goro, je ljudstva bilo zelo' velike od večih far. Tudi so prišle pristaške „ curke", ker sem jih vidal pri pijači in pojedi v posebni sobi, videl sem tudi aa je bila zraven neka kuharica. No kaj pa vi Zibiške »curke" da ste. tako žalostne ? Oh, oh, kaj bi ne bile, sneg je zapadel, zima je tukaj, kolnoto korenje je še zunaj, kak se bomo ženile ? Repa je zrela ! Zdaj pa prašamo g. Jožef Kranca, župnika v Zibiki, za kaj kaže sv. Jernej iz oltarje nož ? Ker ni obhajal letos svojega goda ! Bojte se ga Anika je postala bleda in potem zopet rdeča in je pogledavala hitro za posli. Ko je prišla domu, poboza'a je presenečega kmeta po bradi in vprašala z medeno Sladkim obrazom: »Hoisl, kaj pa je s tabo, da izgledaš tako trudno ? Meni se grozno smiliš-. Kmet je stisnil pest v žepu, ali zdravnik ga je bil natanko podučil Zato se je dižal nazaj in odsjovoril žalostno : »Ja moja An ka. meni manjka mladost. Tako slabo mi je. Mislim da ne bom več dolgo«. »Kaj pa še ne, Ho sil No, le počakaj, kaj ti bora danes še skuhala. Kaj praviš, ko bi ti spekla — pogance ? Saj vem da imaš pog;.ncc tako rad-. In zdaj je p ičelo za kmeta Hoisl lepo življenje. Zutraj je dobil pogance in opoldne in zvečer zopet pogance] To je trajalo približno en te len. Kmet je z veseljem jedel in se veseli I, da ima babo za norca. In ko je Anika nekega dne vprašala: »Kaj ne, ti strijo dobro, pogance ?« — odgovori je dožno • -Pač. pač, dobre so že, — ali nekaj je čudnega pii temu: odkar jem toliko pogane, vidim vsak dan slabše, vid me zapušča vedno bolj.. • O tepec«, se je smejala žena, ki je svoje veselje komaj skrila ; »to je starost kriva. Moraš še več pogane jesti, potem bo že bolje«. In bolje je bilol Čimbolj je Hoisl po zvitem nasvetu zdravnika trdil, da vidi vedno slabše, tembolj so se mu odp"ale oči glede razmerja njegove Anike s hlapcem Ali njegoia zaljubljenost je že davno izgnila in zato je bil pniazen kot maček s svojo baburo. Samo kadar je na fajmoitrovc besede mislil, pnjd seje žalosten za čelo. Umrl še do danes ni, vkl.ub temu, da kar plava v maslu in ga žena ^koraj zaduši z mastnimi zlato-ru-menimi sladkimi pogancami . .'. da vera ne opeša. Prosimo, le-še imejte na Tin-skem žegnanje. jih še ni' do.sti 12! V Zibiki pa nič! Jesenice na Gorenjskem. Naši Srna bratje na Jesenicah pa res znajo, pa saj lahko, saj imajo vse v rokah. Znani in slavni župnik Jane/, Zabukovec, ziial si je pridobiti izvan fare tudi županstvo v roko. Kaplan Evgej je tovarni — vzel „musikante* in kaplan Čuk si je napravil pobožni „teater". Vprašam te dragi bralec, kaj pa še nimajo naši črnnhi v Jesenicah v rokih ? Se več, jeseniške pobožne dekleta tudi! — Samo govori na ulici z njo, samo en pogled, drugi dan že dobi dotična mati „Vorladungo" podpisana od fajmoštra Zabukovca v župnijsko pisarno! — Mati pride in veliki španski inkvizitor v osebi fajmeštra Janeza Zabukovca stope pred njo, jo osorno pogleda, iu njeno hčerko vrže iz ^Marijinega društva!" Čez nekaj tednov že konštatira. da' je dotična bivša ,Marijina devica" v drugem stanu! Ali ni naš fajmošter Janez Zabukovec mar učeni mož ?! Fajmošter, župan, doktor, babica!! . . . Per mej duha, takih mož je pa malo na Kranjskem! A še nekaj! Preiskovalni sodnik je tudi! Tedaj ob enem tudi jurist! Saj je lepo mlado punco takoj obdolžil, da hoče čivička katerega pod srcem nosi, skriti! Morabiti jo hoče že danes obdolžiti pri deržavnemu pravdniku za „detomorilko". Seveda bodemo mi z to cerkveno miš kmalo obračunali in mož se bode mogel zagovarjati pri sodniji! Kako napihnjeni in drzni fajmošter do takih skrivnosti pride! Ali je mar on punco telesno preiskaval ? Mislim da ne, saj nima skušnjo za babico! Mi le lahko toliko danes rečemo, da je dotična gospodična do danes še prosta vseh telesnih težav in da je njeni mladosti se zahvaliti, da še ni pobožnega fajmoštra za ušesa prijela! Tako daleč gre fajmo-štrova komanda na Jesenicah. Ako pa fajmošter Zabukovec misli, da so ostale »Marijene device"-samo angelčki na Jesenicah se moti! Do danes smo skrivali njihnje grehe, saj nas tudi niso brigale nič te blažene ''device; kedor pa veter seje, naj vihar zanje! Od sedaj se bodemo pa malo bolj pobrigali za pobožno početje na Jesenicah. Odkrili bodemo še marsikateri pobeljeni grob, ako bode nas še nadalje pobožni fajmošter izzival. Naše matere še tudi nimajo kosmato dušo, da bi se bale vsacega črnnha. En koledar zastonj dobi vsakdo, kdor jih vzame deset. Naši prijatelji se naj torej zbirajo in naj skupno koledarje naročijo. Cena 1 koledarja 60 vin., s poštnino 70. vin. Razširjajte naš edini kmetsko-napredni koledar! Novice. Vera in klerikalstvo. ,Salzburger Volksblatt" piše: »Katoličanstvo in vera sploh nimata nobene stike s klerikalizmom; nasprotno, klerikalizem je največji sovražnik vere. Klerikalizem omadežuje Bogu posvečene kraje s svojimi hujskajo-čimi govori; on nosi sovraštvo in razdor med ljudstvo, med domovje in družino, kakor smo to zlasti ob volitvah tudi pri nas že stoterokrat doživeli; klerikalizem seje nezadovoljnost, hujska. da pridobi glasove za svoje kandidate, ženo proti možu, očeta proti sinu, in to vse edino za politični dobiček, katerega hoče na ta način pridobiti. In klerikalni voditelji nas hočejo naiar-bati, da je to Bogu dopadajoče delo! To naj pravijo duševno revnim slabotnežem, ne pa mislečim ljudem. Klerikalcem bi bilo seveda najljubše, oko bi se jih mirno pustilo pri njih temnemu delu. Ali tega ne more in ne sme noben pošteni prijatelj ljudstva pripustiti: Bilo bi naravnost zločin na ljudstvu, ako bi se ga ne prepričalo o njegovem najljutejšem sovražniku. Brezvestnež je, ki oškoduje svoje soljudi na .posesti in premoženju; on zapade kazenski postavi in pride pod ključ. Klerikalni hujskači pa, ki s svojim delovanjem javno življenje zastrupijo, mir v državi, deželi in občini kalijo, ljudstvo proti državnim uredbam nemoteno gonijo, se pusti vedno in povsod nekaznovane. Ja, razve- selujejo se dostikrat celo visokega varstva, ker so hinavsko patriotje, ko je njih patriotizem ravno tako nepravilen in izlagan, kakor njih trditev, da je vse kar storijo, namenjeno le v višjo čast Božjo, za- cesarja in domovino. —■ Klerikalizem škodoval jo še povsod, kjer je prišel do vladanja. Dežela, ki mu zapade, gre kulturelno nevzdržljivo nazaj, njeno potrebo do izobrazbe šiloma zadržuje, njeno prebivalstvo postaja duševno revno. — Zato smatramo za svojo dolžnost, da se borimo z vsemi sredstvi proti temu klerikalizmu, ki nima ničesar opraviti s pravo vero, temveč jo naravnost omadežuje. Naloga naprednega časopisja je, da razkrinka one hinavce, ki obračajo svetohlinsko oči proti nebu, ednaki volku v ovčji koži, ki lazijo okoli svojih soljudi, ki se bahajo s svojimi talmi-krščanstvom in se delajo pobožne, kar pa jim ne brani, da napadajo, zahrbtno bližnega, ;iko jim ta no dopade . . .• Prvaški deželni izdajalci. V Trstu izhaja prvaški list ,Edinost", katerega ureduje neki bivši ,feldvebel". Temu listu so je pričelo zadnji čas kar mešati. Najraje bi imela „Edinost", da se5-Avstrija kar čez noč podre in na njenih razvalinah ustanovi velika .jugoslovanska država" ; za vladarja bi .bil ,na vsak način najbolj primeren knez črnogorski in vladar vseh ovčjih tatov, Nikita (Nemci mu pravijo: Nix-ist-da!)... Ali brez šale. Mi se le čudimo, da pusti avstrijska vlada tako nemoteno deželno izdajstvo taz-širjevati. Tako piše „; Edinost" v eni svojih zadnjih številk približno to-le: Mi (namreč balkanski ,Jugoslovani", ki eden druzega pobijajo •in eden drugemu kradejo), mi zahtevamo v prvi vrsti avtonomijo Bozne : in Hercegovine (z drugimi besedami povedano: ti ovčji tatovi zahtevajo, da bi Avstrija njim pripustila okupacijsko ozemlje, za katerega je že toliko denarja in krvi potrosila). Avstrija: stoji glasom izjave „Kdi-nošti" pred alternativo: ali zapusti Bozno, ali pa povzroči vojsko, ki ji bode zelo draga prišla, ki jo morda celo uniči. Vzemimo, da se boritaCrnagora in Srbija sama proti Avstriji.; Ako nas Avstrija premaga, kaj potem? Vojna častM Ali ta bi le povišala število onih vprašanj, ki požrejo notranjo silo avstrijsko. Mi pa upamo, da pride do združenja balkanskih držav',' katerim se mora pridružiti tudi Bulgarija. Ferdinand koburški bode potem iz dežele moral. Rumunska se bode tudi pridružila, že zaradi svojih nad glede Siebenburške in Bukovine. Avstrija ima potem celi Balkan proti sebi. Ako pride Nemčija na pomoč, potem nastane evropska vojska. Francozi in Rusi bi prišli v Nemčijo, angleška mornarica pa bi napravila konec. Za Avstrijo stoji stvar torej v vsakem oziru slabo ... Tako pišejo in mislijo slovenski prvaki. Nam se le čudno zdi, da vlada teh nesramnih izdajalskih kričačev za ušesa ne prime. Ko bi recimo kdo na Srbskem tako nesramno proti revolverskemu Peterčku ali sploh proti Srbiji pisal, bi ga že davno obesili. Pri nas pa 6e nahajajo med deželnimi izdajalci celo — c. k. hofrati . . . Blamirani Hribar. Ljubljanski „purgerinaj-ster", bivši agent in po domače „Zano iz Iblane" je čutil zopet potrebo, da se v vsej javnosti osmeši. Odposlal je namreč te dni vsem slovanskim poslancem avstrijske državne zbornice v ruskem jeziku pisano pismo, v katerem je zaradi zadnjih ljubljanskih dogodkov naprej hujskal. Pri temu pismu je dvoje zanimivo : Prvič je zanimivo, da se ravno Hribar upa tožiti glede ljubljanskih dogodkov. Saj je vendar po celem svetu znano, da je Hribar sam glavni krivec v Ljubljani pretočene krvi. Ko bi Hribar imel le malo zmisla o. odgovornosti župana mesta, nastopil bi drugače in pognal bi tiste lopove, ki so več dni kakor razbojniki divjali, v njih skrite kote. Hribar je v času zadnjih dogodkov dokazal, da je popolnoma nezmožen za službo županovo, da je sicer morda dober agent, nikdar pa ne dobri predstojnik kranjskega stolnega mesta.- Vsak drugi župan bi bil napravil pred nesrečo red. Ali Hribar je bil sam "med prvimi hujskači, on si je sam dotične izgrede želel. Zdaj pa tarna in joka, zdaj vpije in se dela za ,narodnega mučenika"! Vraga, „Zane iz Iblane", tvojega hinavskega divjanja in rogovitjenja so bode svet-končno naveličal. Za nas Štajerce si seveda človek brez pomena. Ali treba bode tudi avstrijski javnosti povedati, kdo in kaj da si! Bivši agent menda ne bodeVziiemirjaval celi avstrijski jug. V drugi vrsti pa je zanimivo pismo „Žaneta iz Iblane", ker je pisano v ruskem jeziku. Hribar se, kakor je znano, vedno hvali, da zna govoriti v vseh slovanskih jezikih. Ali misliti menda ne zna v nobenem jeziku. Drugače bi pač vedel, da v Avstriji ne velja ruski jezik, da s tem činom le_ razjasni svoje pauslavistično mišljenje .... .,Žane iz Iblane" je vsled tega tudi doživel, da so mu rusinski poslanci dotično pismeno kloba-sarijo nazaj poslali, češ da je spisana v njim tujem jeziku. Rusini so ruski sosedi,- torej bi morali v prvi vrsti ruščino razumeti. Ali niso jo, da, niso jo hoteli razumeti. Prvaki vedno kričijo, da se pride s slovenščino po vsem svetu. Ja vraga, zakaj pa rabijo potem ruski jezik? . . . Oj, bivši agent Hribar, ti si se grozovito bla-miral. Privoščimo ti iz srca tvojo blamažo. Naj svet izve, da so si Ljubljančani za župana izvolili — „Zaneta iz Iblane" . . . Iz Spodnje-Štajerskega. In zopet prvaški polom ! Naše prorokovanje, da bode pričelo med prvaki pokati, se že izpol-nuje. Kaže se to zlasti v domovini ^narodnega" poslanca Robleka, v trgu Žalec. Ravnokar se poroča, da je prišla firma trgovca Vinko Babica v Žalcu v konkurz. Posamezni konkurzi sicer niso nič novega. Ali pri prvakih so pri tokih kon-kurzih večinoma prizadeti tudi denarni zavodi. Kajti prvaški zavodi prav radi posojujejo denar ravno; tokira nnarodnim štacunarjem", ki sicer ne,; morejo nobene sigurnosti za povrnitev škode dati..,,;Polomu Babica sledili bodejo še drugi. Brezvestno počenjanje prvakov s tujimi denarji se kruto maščuje. Vbogi zapeljani kmetje, ki trpijo pri temu škodo! Trgovca Zanggerja v Celju je dekla posestnika Ivana Jelen, Samca obrekovala, da je dne 21. septembra t. 1. pogovarjajoč se z nekaterimi gospodi pred ^Narodnim domom" na razbito šipe „Narodnega doma" pokazal in pri tem rekel: ,,To je prav, to je dobro, to je lepo". Gospod Zangger je tožil Ivano Jelen zaradi razžaljenj;. časti. Zaslišali so se nato vsi gospodje, s katerimi je gospod Zangger takrat govoril, kot priče. Vsi ti so soglasno potrdili, da gospod Zangger ni izustil teb besed, ampak le vprašal, kedaj so se razbile šipe. Na nadaljnje vprašanje, se je-li tudi drugod kaj zgodilo, se mu je odgovorilo, da se je pri dr. Sernečevi hiši streljalo. Gospod Zangger je nato vprašal, ako se je pri tem komu kaj zgodilo in ko su mu to zanikali, je rekel: Hirala Bogu! — To je bilo vse, kar se je govorilo. Pri današnji obravnavi je morala Ivana Jelen izjaviti, da je gospoda Zangger po zmoti po krivem dolžila. Nadalje je morala gospoda Zanggerja za odpuščenje prositi in se zavezati, da plača sodnijske stroške. Na ta način se trosi obrekovanje proti poštenim trgovcem in se jim skuša škodovati. Pač prav, da se vsacega obrekovalca za ušesa pred sodnijo privleče. Rogoznica pri Ptuju. Sprejeli smo in objavimo radovoljno sledečo izjavo: Podpisane ženjice obžalujemo posestnika Anton Haiduk-a, ker ga nam dobro znani dopis napada ter laže in mu poštenje krade. Me trdimo, da je to laž in neresnično, da bi on pred nami ali nam napil na-pitnico : :,Bog živi Nemce, meni so Slovenci pre-tumasti!" Zato svetujemo dopisunu, da to lažnivo izjavo kot neresnično prekliče in prosi do-tičnega posestnika odpuščanja. Dopisunu svetujemo, če tega ne stori in če gremo še enkrat tak korajžne žet kakor smo bile takrat, ga srečamo, ga bomo prijele za noge pa peljale po „riti kmeši", da bo potem znal kako se vrabec ustreli in laž od resnice razdeli . . . Marija Biškop, Marija Zorijan, Marija Fras, Marija Vertič, Neža Grandošek, Treza Šveigl iz Ragoznice, Marija Samuda, Kicar. Prvaško gospodarstvo. Iz M a r i aR a s t eo nam poroča: Na seji tukaj snega prvaškega kraj-nega šolskega sveta se je sklenilo, da se bode oddajalo letošnjo zimo vsemu učiteljstvu les za kurjavo brezplačno. Vsled tega pa so se morale doklade od 58 na 75% zvišati, torej kar za 75%!! Mi privoščimo učiteljem drva, čeprav mislimo, da 4>i si n. p. nadučitelj že lahko sam kurjavo pre-skrbel; saj ima vendar 2.400 K letne plače. Ali da se tako lahkomiselno z denarji davkoplačevalcev ravna, to označi pač jasno prvaško gospo- — 4 darstvo. Davkoplačevalci s tem pač niso zadovoljni in si hočejo druge zastopnike izbrati. Proti občinski šparkasi mesta Celje huj-skajo v zadnjem času prvaški listi. Smešno, otročje počenjanje ! Ta šparkasa je, kakor vsi napredni denarni zavodi, pod nadzorstvom oblasti in tu 3e ne morejo take lumparije goditi, kakor 80 se v Šoštanju pri prvaški posojilnici zgodile. Se-le pred kratkem je bila celjska mestna šparkasa uradno preiskana. Preiskava je dognala, da je pri tej šparkasi vse v redu, da je gospodarstvo naravnost vzorno, da so torej vse vloge pdpolnoma varne. Prvaki naj le hujskajo. Šoštanjski škandal jim mora biti pravi „memento mori". In čujemo, da so napravili šoštanjski dogodki tudi v celjski prvaški posojilnici precej nemira ... V kratkem se bode še več slišalo ! Zaradi nepostavnosti, v prvi vrsti zaradi politične gonje v bojkot, je. bilo razpuščeno pr-vaško pevsko društvo v Celju. Pevsko društvo je nepolitično in vendar se vtika ob vsaki priložnosti v politiko. Ni čuda, da je oblasti končno potrpežljivost počila. Zdaj kričijo prvaki besno čez ta razpust. Ja vraga, postava velja za vse, za Nemce in za Slovence! Iz sv. Lenarta si. gor. se nam poroča: Seja občinskega zastopa sv. Lenart si. g. je dne 18. novembra sklenila, da zniža občinske doki a de od 85% na 70%, torej za 15%.— to je pač veselo znamenje napredovanja. In zdaj-se spominjamo nesramnih napadov na občinski zastop in zlasti na g. župana Sedmineka, ki smo jih z gnusom v prvaških listih, posebno v tetki »Domovini" čitali. V teh lažnivih cunjah se je trdilo, da je gospodarstvo trga slabo, da so dolgovi vedno večji in ednake laži. In kaj je res na temu? Res je, da je gospodarstvo vzorno in da so se zato občinske doklade za 15% znižale. Pa še nekaj naj omenimo. Prvaški lažniki so kričali, da bodejo morali davkoplačevalci novo nemško šolo poplačati. Ko bi bilo to resnično, morale bi se občinske doklade povišati. Resnično pa so se znižale. Torej je dokazano, da davko- -----^Sevalci za nemško šolo niti vinarja ne bodejo plačevali. Popolnoma zastonj dobijo prebivalci sv. Lenarta prepotrebno nemško šolo. Tako se kažejo prvaški lažniki ljudstvu v vedno jasnejši luči. Mi čestitamo naprednemu občinskemu za-stopu za krasno njegovo gospodarstvo, čestitamo pa tudi prebivalcem za njih zastop ! Sv. Lenart je danes trg, na katerega je spodnja Štajerska lahko ponosna. In nemško šolo bode dobil, pa če se prvaški zagrižencitudi na glavo postavijo. iiravo. naprednjaki! Hujskanje prvakov rodi že prav žalostne plodovo. Iz zanesljivih virov smo izvedeli, da je že več prvaških voditeljev in žalibog tudi več po prvakih nahujskanih neumnežev toženih. Zdaj bodejo neumni in zapeljani bedaki za druge trpeli . . . Kakor znano, je bojkot po kazenski p o s ta v i prepovedan. Kdor vsled a tega v prvaškem zmislu razširja geslo „ Svoj i k ^svojim", ta je s tem nekaj protipostavnega sto-p ril. Prvaki ne povedo te resnice svojim somišljenikom. Le-ti vbogajo v svoji nerazsodnosti svoje voditelje in so potem — zaprti ... 18. novembra „ t. 1. se je zgodil v trgovini Saduik v Ptuju sle-, deči slučaj: V trgovino je prišla neka dekla in hotela svoje potrebščine kriti. Nakrat pa pri-^divja notri neki prvaško-zagriženi posestnik iz _pkolice sv. Lovrenca si. g. in prične mahati s halico ter vpiti, da on tega ne pripusti, da bi —se v nemški trgovini kupovalo. Možakar je bil ako zbesnel in podivjan, da ga je morala poli-ija odpeljati. Samoumevno je, da bode zdaj pred "^dnijo odgovor dajal in ravno tako samoumevno e, da bode zaprt. Ta mož je vinski trgovec aril iz Sendaka. Tako daleč je pripeljala pr-vaška gonja drugače pametne in miroljubne ljudi. ™ Sramota, grda sramota za lopovske hujskače ! Iz Rogaške Slatine se nam piše: Naša podružnica kmetske družbe je v zadnjem Času napravila na prošnjo kmetov več dobroobiskovanih zborovanj, med drugimi tudi eno v Zetalih kje so govorili g. kletarski nadzornik Belle o sadje-in vinoreji, g. Hugon Hinterlechner živinozdra-l vnik o živinskih boleznih, kmetovalec Andrej Drofenig o umnemgnojenju z posebnim naglašanjem* * da je treba rastlinam ne samo ene redilne snovi, temveč treba je fosforove kisline, kalija in dušica, priporočal je zlasti vporabo Tomaževe moke, ka- lijeve soli in čilskega solitra. Omenil je da so se letošnii poskusi z čilskim solitrom vkljub hude suše dobro obnesli. Pri sv. Roku na Sotli govorila ste g. Hinterlechner in Drofenig enako kakor v Zetalah medtem ko je čebelar g. Jurančič razlagal o čebeloreji; tudi tukaj so mnogobrojni poslušalci radi sledili gospodarskem poduku. Pri sv. Florianu in na Podplatu govorila sta g. živiuozdravnik Hinterlechner o živalskih boleznih z posebnim naglašanjem hude bolezni takozvani hudi nožnični katar (Scheidenkatarrh) in kmetovalec Andrej Drofenig o splošnem gospodarstvu, o letošnji suši o skrbnem opravljanju gnoja, o umetnih gnojilih in njih uporabi sploh, in še posebno o uporabi čilskega solitra in njegov učinek leta 1907 po toči in leta 1908 vkljub suše. (Učinek se priobči ob priložnosti natanko z številkami). Jako zanimiv govor o nožničnem kataru g. Hinterlechnerja, pa je imenovani gospod v Štajerčevem koledarju sam objavil. Vsled jako velike nevarnosti to bolezni za našo živinorejo, bi pač bilo želeti da bi vsak živinorejec posebno pa bikorejci brali ta velezanimiv članek in se po njim ravnali. Tudi v zadevi regulacije Sotle se je posrečilo podružnici potom kmet. družbe in poslanca g. Marckhlna doseči da je v že zaspano stvar prišlo novo življenje, kajti v zadnji seji centralnega odbora kmetijske družbe za Štajersko je ob priliki razpravljanja dotičnega predloga naše podružnice izjavil g. baron Hammer Pu-rystall kot zastopnik vlade, da je sedaj stvar v najboljšem tiru in_ da je upati da bodo preddela kmalu izvršena. Želeti pa bi bilo, da bi mero-dajni in prizadeti krogi brez strankarskega ras-ločka vzajemno korakali tudi na izvršitev tega za Sotelsko dolino jako važnega in plodonosnega dela. Pripravljalni odbor za cesarsko jubilejno slavnost na Ptujski gori vljudno vabi k cesarski jubilejni slavnosti, ki se bode vršila dne 2. mes. decembra 1908 na Ptujski gori. Vspored : 1. Ob VslOh slovesna sveta maša v župni cerkvi. 2. Odkritje cesarskega jubilejnega spomenika. 3. Sajenje jubilejnega drevesa. 4. Skupni obed v gostilni gdč. M. Ilaber. 5. Na predvečer razsvetljava trga. godba skozi trg in streljanje. Svirala bode majšberška godba. Kinematograf v Ptuju, gledališče z živimi slikami, nam nudi res krasno zabavo. Slike so tako lepe in čiste, da se človeku dozdeva, kakor da bi res vse živo videl. Na dan zadnjega sejma se jo dalo „Kristusovo življenje in trpljenje''. Igra je krasna in se bode tudi to nedeljo ponavljala. Kdor si hoče ros uro zabave privoščiti, naj ne pozabi obiskati ta kinematograf. Kmetski shod se je vršil 15. t. m. v Leut-schachu pod predsedstvom predstojnika filijalke kmetijske družbe g. barona Leutter. Posestnik 0. Maldeghem predaval je zanimivo o perutninar-stvu. Darilo. Občinski zastop mesta Radgone je sklenil, da dovoli ob priliki cesarjeve 60 letnice 5000 K z namenom, da so porabi obresti za revno deco. Poleg tega se je dovolilo 1000 K za mestne ubožce in se bode to svoto 2. decembra rezdelila. Ob priliki 60 letnice vladanja našega cesarja se vrši dne 1. decembra zvečer v Ptuju bakljada. Katerinski sejem v Ptuju, ki je bil letni in živinski ter sejem s konji, žrebeti in svinjami je bil zelo dobro obiskan. Prignalo se je 360 konjev, 1.370 govede in 590 svinj. Trgovina je bila pri navadnih cenah dobra. Cene produktov so ostale ednake. Prihodnji mesečni sejem s konji in žrebeti ter svinjami se vrši 8. decembra 1908. Umrla je v Ptuju znana gospa Filafero, notarjeva soproga po dolgi bolezni. Pokojnica je bila v obče znana in priljubljena. N. p. v m.! Nesreča. 5 letnemu Gustavu Eberle pri Št. Ilju je odtrgala mašina za rezanje krme dvoje prstov. Padel je posestnik Franc Horvat v Orehovcu iz podstrešja 3 m globoko. Bil je na mestu mrtev. V pijanosti je padel na poti od Sv. Andreja v Loče čevljarski pomočnik Mirko Majcen v jarek in tam obležal. Drugi dan so ga našli zmrznjenega. Umor. Preteklo nedeljo vršila seje vTrgovicu pri sv. Lovrencu si. g. prvaška veselica in to v klerikalni gostilni Stepih. Pri tej priložnosti se je nekega Rep umorilo. Po umoru se je hotelo mrliča v vodnjak veči, da bi se zakrilo vse sledove zločina. To so plodovi prvaške vzgoje. Smrtni padec. Trgovec s perutnino Pernat iz Hajdine pri Ptuju peljal se je iz Hrvaškega j domu. Pri Zlatarju padel je z vozom vred v neko brezno in se ubil. Nesrečnež zapušča vdovo z večimi otroomi. Pazite na otroke ! V Cvetovcih je prišla 4 letna hčerka Franca Grašiča preblizo peči; obleke se so ji vnele in otrok je dobil take opekline, da je drugi dan umrl. Potres se je čutil pretekli petek v Celju in nekaterih drugih spodnještajerskih krajih. Nekaj hiš je bilo celo poškodovanih. Iz Koroškega. Klerikalci in Šola. ,Bauornzeitung" piše: „Šele pred kratkem dejal je neki katehet svojim učencem: „Otroci, učito se pridno verouka; ako kdo pisati in citati ne zna, potem to ni tako hudo, kakor če nima vere." Zal da so hudobni otroci to besede drugače razumeli. Na potu proti domu dejal je Mihec: „Kaj praviš, Jakec, ali bi postal naš katehet fajmošter, ko bi ne znal ne pisati ne citati?" — Kako bi otroci šele čez to stvar premišljevali, ko bi vedeli, da tudi ta fajmošter, vkljub temu, da se je 12 let verouka učil, ni ušel grehu. Otroci se pač v šoli preveč učijo . . . Ja, Grafenauer ima prav. Otroci naj molijo! Zato proč z vsem, kar bi jih pripravilo, da mislijo; kajti ako bi otroci mislili, potem bi župniku ne verovali vsega in to bi bilo hudo, — hudo bi bilo, — pa ne vemo, ali za otroke ali za župnika . . . Velikovec, prijazno mestece na Koroškom, postalo je v zadnjem času pravo taborišče prvaške gonje. Brez vsake gospodarske potrebe so ustanovili prvaki v Velikovcu svoj „narodni dom". Zdaj se pa jezijo čez Nemce in naprednjake, ker gre vse rakovo pot. Poklicali so v Velikovec tudi prvaškega trgovca Hermanna. In mož je prišel ua boben. V svoji jezi je šel takrat k naprednim listom in jim izročil dopis čez vse prvaške uma-zanosti. Napredni listi so bili prepo.Ueni, da bi ta dopis objavili. Potom je bil Hermann iz mesta izgnan in šel jo — zopet k prvakom ter jim služil kot vestni sluga . . . Lep gospodek, kaj ? Taki ljudje napadajo poštene velikovške meščane po „Š-Miru" in drugih prvaških cunjah. Glavno prvaško hujskanje se tiče seveda kmetskega prebivalstva velikovške okolice. Hujska se, da živi mesto le od okolice in agitira s smešnim geslom „Svoji k svojim!" K temu omenimo le to-le : Prebivalstvo velikovške okolico je tako revno, da vsak teden komaj pričakuje tedenski sejem v sredo, da proda svoje pridelke. Saj vendar samo Nemci slovenske kmetske pridelke odkupujejo. Kaj ko bi tega več ne storili? Nikar naj prvaki ne sejejo veter, ker bi znali vihar žeti. Kmetje, poženite prvaške hujskače tja čez Karavanke! Za Bistrico V Rožni dolini. Prvaški nadučitelj Lov. Horvat nam je poslal po stari prvaški navadi na naš zadnji članek o njegovi osebici »popravek" po § 19. Prvaški nadučitelj Lov. Horvat pa no zna „popravkov" pisati, ker se še ni potrudil in so mu njegovi prvaški prijatelji pač slabe nasvete dajali. Vrgli smo torej prvaškega nadučitelja Lov. Horvata neumni „ popravek" v naš obširni koš. Iz koša ga je vzela naia dekla in vrgla v peč. Sic transit gloria mundi! Prvaš-kemu nadučitelju Lov. Horvatu pa .svetujemo, naj se — pomiri . . . Hudo po nosu jo je dobil politikujoči mon-signore Paul Kayser v Feldkirchnu. Obrekoval je namreč po časopisju učitelja g. Widmanna. Zato je moral plačati vse sodnijske troške (kajti g. Widmann je črnosukneža tožil) in še 500 K globe. Vbogi nos! Konec bojkota proti pivu se je proglasil tudi na Koroškem. Pivovarnarji so dali nekaj koncesij. Tudi bodejo plačali 3 leta po 1500 K za ponesrečene delavce. Samomor. Obesil se je kmet J. Smole v Thorl-Magleru. Nesrečnežu se je zmešalo. Pokojnik zapušča vdovo in 4 otrok. Smrtna nesreča. Pod voz je prišel posestnik Ebeser v Litzeldorfu in ga je ubilo. Koledar je izšel in stane s poštnino vred samo 70 vin. V vsaki hiši naj bode naš koledar, ki ima dovolj kratkočasne, zabavne in podučne vsebine. 5 - Nove agrarne deželne postave. Štajerski deželni zbor je v svoji zadnji seji I pred splošnimi novimi volitvami izvršil v agrar- I nem ožim delo, ki zasluži vse priznanje, ker je pripravno za to, da bistveno podpira in pospeši živinorejo naše ožjo domovine in odstrani mnoge neznosne razmere, ki bi lahko razširile svoj po- gubonosni vpliv splošno na razne deželne kulture in ki so res že marsikaj povzročile, kar nam je ■delalo velikih neprilik. Y prvi vrsti moramo z veseljem pozdraviti I dejstvo, da se je sprejela postava za varstvo pbnicskih pašnikov, ki jo je izdala agrarnopo-llbčna sekcija c. kr. kmetijske družbe izprva po ■ folnograškem vzorcu in ki so jo v deželnem I zboru predložili agrarni poslanci. Upamo lahko, K da je sedaj delo pri tem osnutku opravljeno, da I bo dobil cesarjevo sankcijo, tako da bo postal v najkrajšem času pravomočen. V predzadnji I seji deželnega zbora se jo sicer že sprejel, a gada ga je zaradi nekaterih formalnih napak I zavrnila. Ker so te napake sedaj odpravljeno, [ hhko upamo, da bo osnutek postal končno I postava. Tudi se ne sme podcenjevati druga postale Todajska akcija, kjer je vlada sama neposredno sodelovala s tem, da je predložila deželnemu | zboru že izvršen osnutek. Ta osnutek zadeva [ razdelitev skupno rabljenih in zlaganje skupno iljenih zemljišč. S to odredbo se naj po večini zelo zmedene razmere raznih agrarnih skupin po deželi bolj razjasnijo, druga postava po naj odpravi že Lstaro. tradicijonelno razkosanost kmetskih zemljišč in iž njih ustvari enote. V neki notranji zvezi s temi postavami in posebno važna za Gornje Štajersko je postava glede ureditve, oziroma odkupa gozdnih- in pašnih služnosti in varovanja pravic skupnih lastnikov gozdov. S tem, da se je osnutek te postave sprejel, se je izpolnila želja tisočerih posestnikov, ki je stremela za tem, da se služnostne razmere, ki so ovirale večkje gospodarski razvoj in bile navadno zelo stroge, urede tako, [da bo za oba dela, za onega, ki ima pravico in onega, kije obvezan, dobro. Postavo samo lahko imenujemo celo kmetom ugodno in prijazno in i posebno zadovoljstvo nam daje, da se je v 1 zadnjem času tudi vlada podrobno pečala s to zadevo. Agrarnopolitična sekcija c. kr. kmetijske družbe je naredila osnutek te postave, največ pa ji je do zmage pripomogla neumorna agitacija agrarnih krogov, ki je tako po večletnem delu dosegla zaželjeni uspeh. Vlada sama pa je opustila svojo dosedanjo rezerviranost v teh stvareh, ampak je še v tej stvari sama prevzela inicija-iiro s tem, da je dala najprej v kmetijskem svetu določiti vodilna načela, ki jih je potem, zaradi enotnega postopanja v tej važni stvari, vposlala posameznim deželnim odborom, naj se po njih ravnajo. Omeniti moramo pri tem še, star. Služi ti pa izborno. Od vina, ki so ti g* drugi plačali, postal je namreč tvoj nos tako rudeč, da ga ponoči lahko za svetilko rabiš. Jakec: Res je; ti in tvoj nos seveda. nista za nobeno rabo. Sploh si ti tako lakomen, da se ti celo usekniti škoda zdi. Janez: No ja, — čike pa le ne pobiram kakor ti. Ti jih zrežeš potem za v fajfo, kaj-ne? Jakec: Ja, ti pa kosti pobiraš, da jih potem judu prodajaš; ali predno jih prodaš, skuhaš iz njih še enkrat kislo župo. Janez: Veš kaj, jaz se ne bom s teboj prepiral, ali to kar ti delaš, je pa že preveč. Slišal sem, da po noči na dvorišču sediš in lajaš. S tem si prišparaš domačega psa . . . Jakec: Veš kaj, zdaj imam dovolj! Če sem še tako šparoven, nekaj pa le ne bodem šparal — Janez: Kaj pa ? Jakec: Klofute zate — Obadva (se pričneta lasati): Au, an, au, au . . . Književnost in nmetnost. „Beamteii-Zeitung" (Dunaj). Štev. 32, ki smo jo ravnokar dobili, obsega m. dr. članke o spremenitvi vlade, o preosnovi plač na Pruskem, o penzijskem zavarovanju zasebnih uradnikov, o davkarijah enkrat in zdaj, o deželnih zavarovalnicah 1. 1907, iz ogrskega uradniškega življenja itd. Priporočamo ta stanovski list uradništvu I Gospodarske. Pomanjkanje in živinska sol. K onim sredstvom, ki v slabili letih lahko krmo zelo zboljšajo In jo naredijo bolj okusno in tečno in na tak način izdatno zvišajo redilno vrednost raznih, dasi sicer manj vrednih krmil, moramo na vsak način prištevati tudi živinsko sol, ki ima poleg drugih dobrih lastnosti tudi to, da je že sama po sebi redilno sredstvo. Sol spada med one snovi, ki jih mora telo na vsak način dobili, če naj nemoteno deluje vseh svojih delih. Z ozirom na to dejstvo je osrednji odbor že junija, t. 1. med sredstvi, ki jih je priporočal poljedelskemu ministarstvu za olajšavo pomanjkanja, nuvedel tudi oddajo živinske soli za znižano ceno kot nujno potrebno ; ta zahteva se je pri konferenci zaradi pomanjka-.jri od kmetijskih zastopnikov ponovila. Ker v teku poletja vlada te stvari ni rešila, je predložil osrednji odbor 25. septembra t. 1. c. kr. namestniji posebno prošnjo, naj se poteza za to, da se bo ta želja izpolnila, posebno, ker je postalo zaradi suhega vremena v mesecih avgust, september in oktober in zaradi slabe prodaje živine pomanjkanje občutno tudi na Gornjem Štajerskem in ker se lahko zgodi, da se bode zaradi tega prodala velika množina dragocene plemenske živine. • Ker so jesenske paše po večini že poglodane, ali celo od slane in mraza posmojene, ho potreba dejati živino prej v hlev. Da pa se živina ohrani, se bo moralo nakupiti mnogo slame; če pa se krmi večja množina slame, potem se ji mora dodati tudi večja množina soli. Ker je cena živinske soli v primeru cene soli za industrijalne in obrtne svrhe zelo velika, bi morali štajerski kmetovavci dajati za dobo pomanjkanja, ki bo trajala do 1. maja 1909. in v kateri bo potreba dajati mnogo soli, plačevati obresti za državen monopol in tako dajati 10, kar dobijo na eni strani kot podporo, na drugi strani nazaj za nakup državne živinske soli. Ker ima štajerska dežela 67000 konjev, 717 000 glav goveje živine. 678 000 svinj, 123000 ovac, bi se porabilo na dan 30.828 kg. živinske soli in za dobo od oktobra do maja okroglo 740 vagonov, kar znaša nekako 600000 K, če računamo normalne cene. Če pa pomislimo, da moramo zaradi slabejše krme dajati letos od 740 vagonov okroglo polovico, to je 370 vagonov, več ko v navadnih Iet>h, potem bi morali štajerski kmetovavci plačati nad 300.000 K davščine ta državno sol in vožnine za železnico, svoto, ki bi drugače osta'a v mihovih žepih Ta svota je skoro tako visoka, ko podpora, ki jo je dovoUa država kmetova cem v sedanji stiski. Če nam vlada ne ustreže z znižanjem cene pri živinski soli, potem je državna podpora ničeva, ker država kmetom to. kar j m z eno roko da, zopet z drugo (na solni davščini) vzame. Tako postopanje je nevzdržljivo in popolnoma jasno je, da mora država znižati ceno za živinsko sol in da mora uprava drJavmh železnic znižati voznino, ker sicer je dižavna podpora brez pomena in vse obsežno delo ki je ž njo v zvezi, zaman in izgub jeno. Z ozirom na važnost te stvari za naše km, tijstvo je osrednji odoor c. kr. štajerske kmetijske družbo v izjavi c kr. finančnemu ministarstvu o oddaji osiankov kam-nene soli za krmo z dne 10. oktobra izjavil, da se naj ne oddaiaio ti odpadki, ki imajo za krmljenje malo vrednosti in ki bi se ravno tako morali plačati, ampak naj se gleda na to, da se bo dobila živm-ka sol za znižano ceno. kar se naj kakor hiti o je mogoče, uvede. Da bi se ta prošnja dovoljno podprla, se je naprosilo c. k- po-Ijedjdsko ministrstvo z* posredovanje pri c. kr. finančnem ministarstvu in c. kr. namenstmji v Gadcu za podporo te prošnje. Na vsak način pa se bo priporočalo, če se, potegajo gospodje poslanci za to stvar in skušajo, ko se bo sestal državen zeor, doseči znižane cene za sivin-sko sol. - 6 - Loterijske "Številke. Gradec, dne 14. novembra: 57, 73, 32, 22, 37. Trst, dne 12. novembra: 26, 1, 28,- 6, 44. Gilit, reymatizem -------in astma - se uspešno zdravijo z rabo mojega že leta sem znanesaEncalyptus-olja (avstralsko, naturni frodukt). Cena originalne steklenice_ 1 K 50 h. opis z mnogimi zahvalnimi pismi zastonj in poštnine prosto. Eucalyptus-rnilo najboljše sredstvo proti pegami, vimerli, jeternimi znaki in drugimi nečistostmi obraza. Eucalyptus-bonbon i nedosežno zdravilni proti kašlju, oslovskemu Pred ponarejenjem kaSIJu> as,mi itd- , naj se varuje s tem, ErRSt H8SS, KlinOBOtlial 1 S- Dobi se tudi v Ptuju 7.16 apoteka „2iim Mohren" H. Molitcr. da se ozira na to varnostno marko. Deset zapovedi ■■ za kmetovalca lepo tiskane se zastonj dobijo pismeno s prosto poštnino pod naslovom: Ubald pi. Trnkoezy, apotekar v Ljubljani, Kranjska, Avstrija. *35 Bukovi les T nekaj vagonov od Saldenhofna proda :.«) Franz GlelnSCich, Tvimberg na Koroškem. Dva pivovarniška (forajerska) 792 učenca, najmanje 16 let stara in doslej nekaznovana, se sprejmeta na 2 letni učni čas pri prosti hrani in stanovanju z malo mesečno plačo. Naslov: Brauerei Miklauzhof, Koroško. 1 . - - ' >■■ Za večjo trgovino z mešanim blagom na deželi Be takoj sprejme krepki, inteligentni učenec iz bolje delavske ali kmetske družine z dobro Šolsko izobrazbo, slovenščine in nemščine popolnoma zmožen. Več pove iz prijaznosti uprav-ništvo tega lista. 770 Oženjeni irajer k v • e • živini, katerega žena deklo pri svinjah namestuje, se takoj sprejme na graščini Dornava, pošta Moškanci. Rane vseh vrat naj ae varujejo skrbno pred vsako nečistostjo, kajti jsled te postane lahko najmanjša rana nevarna i» velika. Ze 40 let sem se rabi omehkajoco Pragersk« dmac« iavk« kot zanesljivo obvezno sredstvo. Ista varajo rane, zmanjša vnetje in bolečine, vpliva hladilno in pospešuje sploh zdravljenje. ■tF" razpoSUfa se vsak dan "VB fcUa doza 70 vin., '/■ 50 vin. po poŠti preti napi ej-plačihi 3 K 16 vin. se poilje franke i doz, za 7 K pa 10 doz, in to na vse avstro-ogrske štacijone. Vsa dela zavitkov imajo postavno varstveno znamko. ( ===== Glavni depot: == B. FRAGNER, c i drornl llferant. Apoteka »zum sohwarzen Adler« Praga Kleineseite, Ecke der Ncrudagase No. 803. SkladiSte v apotekah Austro-Ogrske. *------------------- ] i učenka v starosti od 15 do 18 let, ki govori nemško in slovensko, se sprejme v neki trgovini z mešanim blagom v Celju. Več pove uprava ..Štajerca". 788 Lepo posestyo z 2 Btanovalnoma poslopja, 27 oralov zemlje, 1 ura od Maribora oddaljeno, se proda. VpraSa so : Koxsbach St 4 »rt Mariboru 785 Kupujem sladko seno in otavo, ovsene otepe, pženični skop, Želod, deteljno seme, suhe gobe, fižol, smrekove storželne ; ponudbe in vzorci se blagovolijo poslati na veletrgovino Km prr k, v Konjicah spodnji Štajer. Ponujam izvrstno naturno štajersko novo vino po 30 vin. in naprej. 7R& Pekovski učenec se takoj sprejme pri g. Fran/ Dobaj, Judenburg Zg. btajersko. Plačilni pogoji po sporazum-__________ljenju.________783 Boljšo gostilno v okolici Ptuja bi se vzelo na raCun. Nasjpv pri upravnistvu »Štajerca«. 791 Pekovski učenec se takoj sprejme v pekariji preje Kari Kegula, Celje. Vec pismeno. 776' Kupil sem 4.000 ur-budilnic od falitne firme ; preje K 4-—, zdaj K 2-SO komad s S letno garancijo. Pošlje po naprej-plaiilu (tudi marke) Max Hilinpl Dunaj' IV. Margaictenstrasso slov. 27,27. 752 Pekovski učenec se takoj sprejme pri g Johanu Turfcchitsch, pekovski mojster Gratwein bei Graz. 780 Pohištva! v veliki zalogi, kakor tudi nntrnce, dimni, otročje postelje, posteljne vloge, pod-zglavnike itd. itd. po najnižji ceni, tudi na obroke, priporoča P. Srebre v Mariboru, Tegettlioffova centa 23. 642 Fotografije kot znamke (marke liki znamkam na pis-inah), in dopisnice, s.sliko izdeluje po vpttki po&laoi futo-grsliji po ceni Otto Neumann, Prag, Karolinerital štev. 1?0. Ceniki se pošljejo na z»h!e-vanje brezplaeV.o m franko. 787 Tovarna za poljedelske stroje C. Prosch-a v Celovcu priporoča izboljšane vitale (GOpel) mlafiinice z najnovejšimi tečaji (lagerji) lahko tekoče. Dalje stroje za reza-nico delati, trijerje in mline za šrot. 782 Kupou se postavi vsak stroj na njegovo železnicno postajo voznim" prosto. Prodaja se tudi na obroke, ceniki se pošiljajo poštnine prosto in zastonj. Mariboru v Viktringhof ulici. 782 Lastna zaloga v Na vinograd eno nro od Maribora se sprejme pridni viničar s 5. do 6. delavskimi močmi in to pod zelo dobrimi pogoji. — V prašanja pri gosp. Richard Ogriseg. Maribor. 737 Št. 1333. Razglas« Prva okrajna gospodinska šola v Ptuji se otvori dne 1. decembra 1908 na starem rotovži kjer je spalna soba in gospodinski prostor. Poduk bodeta dajali ena kuharica in ena šivilja. Učni načrt je sledeči: Ob 6 uri zjutraj vstanejo dekleta, si kuhajo zajutrk in pospravijo sobo. Potem se prične kuhanje kosila, pripravljene jedi porabijo dekleta same kar bodo skuhale, bodo tudi uživale. Popoldne pospravijo zopet sobe. Potem prične poduk v šivanju, gladenjtl (peglanje) in pranje. Na večer bodejo vse gojenke večerjo pripravile. Poleti bode tudi vrtnarski poduk. Kdor želi, da bo njegova hčerka postala dobra gospodinja ali krčmarica, naj ne zamudi te prilike. Na mesec je treba plačati 20 kron. Poleg tega je treba da prinese vsako dekle nekaj žmovca, putra, bučnega olja, krompirja, fižola, jajc in perutnine seboj. Vse druge potrebščine so že preskrbljene. Kdor hoče svojo hčerko v to potrebno šolo poslati, naj to nemudoma v pisarni okrajn. zastopa naznani, ali pa pri načelniku gosp. Ornig. Ponavljamo še enkrat: Pošiljajte svoje hčerke v to šolo. Okrajni odbor v Ptuji, dne 9. novembra 1908. Za načelnika : M. Straschill m. p. zvonovi kakor v stolpu I-» kvaliteta, B oteži, bije cele in polovične ure, budi a močno glavnim stol-poviui zvonom, cifernica ki sveti po noči, lepo polirano okvirje, meri 30 cm. 50 = S leta garancija. Pošiljatev po povzetju Max Bobnel, IV. Margaretenstrasse 27/27. Katalog s 5000 slikami zastonj in stnine prosto. r se sprejme k manjši vinogradniški posesti takoj ali pa si. prosincem. Malo znanja nemščine se želi. ing. Robert Piering Konjice. -m Štev. 5/v. k. Z ozirom na razglaz c. kr. štajerskega na-mestništva z dne 16. avgusta 1908, štev. 4/2.629/7,. o vršitvi dopolnilne volitve trgovinske in obrtno zbornice v Gradca, kateri je bil razglašen v „Grazer Zeitung" z dne 19. avgusta 1908, štev. 189, se s tem naznanja, da je podpisana c. kr. volilna komisija za trgovinsko in obrtno_ zbornico v Gradcu sestavila imenike upravičenih volilcev, vrejene po davčnih okrajih, V svrho vlaganja morebitnih ugovorov bodo> ti volilni imeniki javno razgrnjeni od 24. novembra do vštetega 7. decembra 1908 za celi zbornični okraj v pisarnici trgovinske in obrt«« zbornice v Gradca, Neutorgasse štov. 57, L nadstropje, in za .-vsaki davčni okraj (izv-z«ua&— davčna okraja Gradec mesto in Gradec okolica) pri c. kr. davčnih uradih ob navadnih uradnih urah. Te ugovore je vložiti pismeno in neposredno pri c. kr. volilni komisiji za trgovinsko in obrtno zbornico v Gradcu, Neutorgasse štev. 57, I. nadstropje, v zgoraj omenjenem roku, in sicer tako, da se isti izročijo najpozneje dne 7. decembra 1908 pred poštnim sklepom c. kr. pošti. Volilcera, kateri imajo v več volilnih razredih volilno pravico, je dano na voljo se izreči vsak čas, najpozneje pa neposredno pred izvršbo volilne pravice pri c. kr. volilni komisiji, v katerem volilnem razredu hočejo vršiti volilno pravico, ker drugače ostanejo isti uvrščeni v tistem volilnem razredu, v katerem plačujejo najvišji davek. Vse vloge upravičenih volilcev pošiljajo se c. kr. volilni komisiji po pošti poštnine proste, če se v nadpisu pristavi: „V volilnih zadevah trgovinske in obrtne zbornice v Gradcu". Na podlagi popravljenih volilnih imenikov bode c. kr. volilna komisija izdala izkaznice in glasovnice za volitev ter je bode razposlala z razpisom volitve upravičenim volilcem potom, c. kr. pošte. Končno se opozarja, da se je volilni red za trgovinsko in obrtno zbornico v Gradcu, katerega- je potrdilo c, kr. trgovinsko ministerstvo-z ukazom z dne 18. decembra 1901, štev. 4999 trg. m., razglasil v ,deželnem zakoniku in ukaznem listu za Vojvodino Štajersko", XXIX. kos letnika 1901, pod štev. 89. Gradec, dne 20. novembra 1908. 786 C. kr. volilna komisija za trgovinsko iu obrtno zbornico v Gradcu.. Štiri polne dni v Rimu z vožnjo tja in nazaj za 130 kron Podpisani bi™ priredi HSBT* vožnjo t Rim. ~i3H£ 0d Gradca dne 2. jamarja 1909 1.45 zjutraj. Oilhed od Rima doe 7. januarja 1909 zjutraj. Prihod v Rim dne 3, jamarja 1909 zjutraj. Prihod v Gradcu dne 8. januarja 1909 popoldne. Polna oskrba in vodstvo v Rimu. — Vožnja Gradee-Rim in nazaj k«Ma v I. razredu K 320-—, v II razredp K 220-—, v III. razreda K 130—.. Naznan'la in prospekt pri podpisanem biro S. Schwarz, Grader, Anncnstrasse 61. — Vožnja-samo v brzovlakih. Vožnja z 1 dnevnim prestankom v Florenci in Benetkah kosta 130 kron vet. — Naplačck 10 kron, ostanek v obrokih vsaki teden 10 kron ; zadnji obrok se plača pred nastopom potovanja. Vsa plačila na m Unionbailk in Graz, Bisinarkpl. I. Konto: S. Schwarz, biro za potovanja Gradec, potovanje v Rim. Štiri polni dnevi v Rlir.u, I dan v Florencu, I v Benetkah, tj« in nazij 160 K. Konec naznanil 26. decembra 190a 79S. 7 — Fran« Scliosilieb puškar in posestnik v Borovljah na Koroškem Ifclovatelj umetnih pušk, UkuSen v c. k. arzenalu, prevzame >di popravila. Priporoča posebno puSke iia kroglo z le«, strelom, promer cevi 9'3 in 8*1 mm. s) ilustiovani cenil; i dobi brezplačno t Uradna šajba iz puSkc St 7, Icai. 16 se je i strelom iz leve Absolvent c. kr. strokovne sole za puškar-sko industrijo. revi na 70 korakov s si'Otqm St. 037 treferjev napravilo. — C. k. direkcija poizkušnega za- nda za roCno strelno orožje v Borovljah na Koroškem. hn.jditelj in edino opravičeni izdelovatelj „Sch6nlicbovcv-u\c-boruiigeu z najboljšimi in najnatančnejšimi streli sedanjosti ) ICO korakov z dobrini „durcbšlagoni" (glej sliko strela!) Moja llianc- borunga" slrclja s emim in brezdimnim smodnikom brez-—to nfjzanesljiveje in najbolj ojstro ter presega najboljše ke, amerikanske in druge „borunge". Zato vporablja vsak icn lovec to „Selionlieb-Alianc-borungo". Vsaka slaba puška t naredi z mojo „borungo" pod garancijo dobro streljajoča. Ona »to K 10— Vsak dan dobivam zahvalna pisma. Atelier za iz-c najfinejših lovskih pušk sedanjosti, ki so pač prve vrste. Priporočam novosti v mojih kakor pero lahkih „alianc" puškah zistemov z mojo ,Schon!ieb-alianc-borungo" ki presegajo vse druge fabrike inozemstva in domačije. Blagorodni g. I\ SchOnliebl Z poslano puško kal. št. 16 z rungo sem izredno zadovoljen; na 100 korakov sem dosegel M uspehe; Vaša borunga je najboljša in presega angleško'. S pozdravom A. Eugenberger, c. k. inžoner v Suczowi. i ne dojiade, vzamem puške nazaj I Izmenjam jih ali pa plačam denar nazjy I 742 bolnike! Za trpeče! Za zdrave! Proti še tako močnimi in zastarelimi slučaji: revme, gihta, boleznij žive, glavo-%, in zobobol«, bolečin v hrbtu in v mu-skeljnili, bodenja v strani, bolečin nog napeiijimju, se hvali splošno na mnogih klinikah praktično izkušeni, od ca. 1000 zdravnikov priporočeni, takoj bolečine od stranjajoči Patent v vseh državah. Večkrat premij irano. Nedosežen v zdravilnem vplivu t Uspeh presenečljiv I l_ez 15.000 zahvalnih pisem. — Edina razpošiljatev in fabiika: Kemični laboratorij apoiekarja Bohorodcisny (via Lvov) eddelek 28. S. Edelmann Franko-razpošiljatev od 5 steklenic naprej proti poSiljatvi ■6 K-—, po povzetju 20 vin. več. 10 steklenic franko K 10—, 25 steklenic franko K 23 —. 653 ■ urarvPtuju rj * priporoča največjo Izbero najboljšega blaga Najboljša pemska razprodaja! Cen« perje za postelj! 1 kg. s vili s'isanlh 2 K; boljših 2 K (O li ; im |.ol lir I h :.' K 80 I. , enih i K; Mili »elikil> 5 K 10 h; 1 kg. najfinejših, »netmo-b lih, slišanih Bsn.chA —U*y 21ir n W h, 8 K; 1 kg Bauma (Dau- nen) sivega 6 K, 7 K; belega 10 K; najfinejši prsni 12 K. Ako se vzame 5 K, potem franko. •*r Goto>e postelje -am iz krepkega, rdečega, plavega, belega ali rumenega nankinga, 1 Inheit, 180 cm. dolg, 116 cm širok, z 2 glavnima lil zinau a vsaka 80 cm. dolga, 58 cm. široka, napolnjene z novim, sivim, l ajnin m flavmastim u-iji'in za postelji* 16 K; p >! il uBe 20 K ; .lanu ti K; posamezni tnu-nti 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; glavne blazini' 3 K, S K 50, 4 K. Se pošlje po povzetju od 12 K naprej franko. Izmenjava »li vrnitev franko dovoljena Kar nedopada denar nazaj. 3. Benisch, Deschenitz-Nr. 716, BShmerwald. Cenik gratis in franko Varstvena marka „Anker" Liniment Gaspici comp. nadomestilo za anker-pain-expeller -®8 je znano kot odpeljajofte, Izvrstni) in boicolr.e odstranjajoe« sredstvo pri prehlajeuju itd. Dobi se v vseh apotekah po 80 h, 1**0 in K 8-—. l'ri nakupu tega ptiljubljeaegA domačega sredstva naj se pazi na originalne steklen ce v akatljah z naeo varstveno zoamko »Anker", potem se dobi pristoo ^_^_ to sredstvo. Dr. Ricbter-jeva apoteka ,.i!atl lev" v Pragi, Elisabetstr. St. 5 nov. | {)l Razpošilja se vsak dan. 600 Prodno prosite za osebno, hipotekarno ali realno zahtevajte brezplačni prospekt Meiler L,. Ef^yed, Budapest XI. L6nyal-utca 7. — Telefon interurban 46—31. „Triumpf" Brez konkurence I Ni bazarsko blago! Najvišje odlikovanje: Odlikovana z veliko zlato medajlo, s Častnim križcem, Punaj 1904. 3 mesece za 1 krono. Povsod luč samo znovo popravljeno, edino res rabljivo in zanesljivo električno žepno lampo, znamka ..TrinmpP' kajfi mi garantiramo, da zamorete svetiti s to lampo, katero napolnite le enkrat, pri vsakodnevni kratki rabi skozi ,3 niesi^ee. Tisočkrat najboIjAe dokazano. Ni igrača ali krama brez vrednosti kakor podobni fabrikati. , 707 Absolutno brez nevarnosti se lahko in brez težave; v žepu nosi. . . . Neodvisna od vetra in vremena. Se lahko rabi; baterija se da i z m e n j a t i. Nedoseženi efekt svetlobe! Najdaljše trajanje! Cena ene kompletne lampe....."..........K 3 — 3 komadi . ............... . . .K 810 Z povečevalno linzo 1 komad . . . ,;.........K 4'— 3 komadi . : . ................K 1080 Dvojnii-rawne nalomestne bat*rije komsd ...... .K 1 — Z trajnim (Stoli-) kiintakt.ini (obo p ki prosti) kom. K t — in K 6 — Z pripravo za obesiti in trajnim kontaktom posebno praktično komad..........,r. . . . K 5— in K 6 — ■ i ■ Edina razimsiljatev proti povzetju samo po »Export-Union" Abt. 92, Dunaj 55. Popolni ceniki tutli vseh drugih ednakib predmetov zastonj in franko. Božične premije. Vsak p. t. kupec, ki v času od l. septembra do 30. novembra naroči pismeno najmanje za 40 K nakrat, dobi kot božično gmtis-premijo eno I-a Adler-Roskopf-Alarm-tmdilnico št 4343 s ponoči svitlo cifernico v vrednosti K 420, poleg tega 3-letno pismeno garancijo. Kdor naredi tako naročilo v najmanjši svoti K 60"— nakrat, dobi eno švicarsko zistem Roskopf patent-anker-remontoar-nro štev. 4060 v vrednosti K 5'— s 3-letno pismeno garancijo. Taisti kupec, ki v času od 1. septembra do 15. decembra naredi pismeno naročilo v najmanjši svoti od K 20-— nakrat, dobi eno angelsko zvnnenje za božično drevesce štev. 1 v vrednosti K 1-50. Poleg tega dobi vsak naročitelj 96 strani močni koledar za 1. 1909 zastonj. Onim naročilom, ki pridejo po označenem času (po 30. novembru oz. 15. decembra) se te gratis-premije na noben način ne podelijo. Priporočamo teduj, da se nam pošlje zlasti božična naročila že v mesecih september, oktober, november. Prva tovarna ur Hanns Konrad v Bruxu it. 1574 (Češko.) Mnj 200 strani lnoini, 3000 podob »bsegajeei »lavni cenik se p« zahtevi vsakomur zastonj in poštnine prosto posije. 626 Pozor, gospodje in gospodične! V svoji lekarniški praksi, ki jo ip> v rt ujem že več nego 30 let, m mi je posrečilo iznajti najboljše sredstvo za rast las in pmti njih izpadanju — KAPILOR št. t. Povzroča, da postanejo lan)« dolgi in gosti, odstranja pra- haj in vsako kožne boleze* na glavi. Naročila naj bi »i ga v«aku družina. Imam premnoge ■abvalhic in' priznanje. Stane poStnin« prosto n« vsako potto lonček 3 K SO, 2 lončka 5 K. Naroča naj *c samo od vene pod naslovom PETER JURIŠIČ •" lekarnar v Pakracn štev. 200 t Slavoniji. PozorI Čitajl Pozor I Slavonska biljevina •a^ssjssa**: jysrsa • eelišč — ter se izvrstno in z najboljšim uspehom vporablja proti zastarelemu kašlju — bolib v prsih, — prerJa-jenju v grlu, hiip»-vosti, težkem dihanju. astmi — pljučnem kataru, auhem kaslju, tuberkulozi itd itd Delovanje izborilo, vspeb signren. Ona je franko na vsako pošto za 2 steklenici 3 K 40 vin., 4 steklenice 5 K 80 vin., po povzetju ali te se pošlje denar naprej. — Manj kot 2 steklenici •e ne poSUja. Prosimo, da se naroča naravnost od: P. Jurišica, 'T? •kunarja v PaJuaea St 8UU (SlaiMtja.) ■ svoj nakup na štofih, barhentu, platnu za postelj in telesno perilo, pokrivala za postelj, koene, razne prte, žepne robce, bole, barvane, lovsko perilo vsake velikosti, kravate, dežnike, zokne, rokavice, hlače iz štofa in cajga, suknje, površnike (Wettcrkragen), bluze, šo9e, jakne, predpasnike, modeme, pase, nogavice itd. pri Adolf Wessialk Maribor, Draugasse 4 in Domgasse 2. Velika izbera, trajno blago! str- Zmerne cene ! -se 765 HPuškel! I Lancaster od K 26'—, flobert-puške od ' ^ K 850, pištole od K 2, samokresi g od 5*—. Popravljanje po ceni. 587 *k Cenik s slikami franko. = g , jpušek., Opočno št. 104 na državni železnici, Češko. ™! pre jI esieparjenjem 1 Opozarjam ocTnjene čitatoljc t^ga lista, da posnemajo tujci v zadnjem času zopet moje inzerale ter da prodajajo navadne plehnate ure, ki se jn dobi po-vsoit |hi K 3*— kot prave „Žplezniftkr UmsopP'. Prave „železnižke RosKopP"-ure, katere prodajam že mnogo let v polno zadovoljnost c. k. državnih železnic, se dobijo le z zgorajSno varstveno marko po moji firmi in so vsa druga naznanila navadne sleparije. Moja originalna ..žeieznivka U««kt'pP kosta brez sekundnega kazalca K 7" , s sekundnim kazalcem K 8 —. S leta garancija. Se pošlje po povzetju Max Bbhnel, Dunaj IV. Margarerenstrasse X7>27 arar,Mda.ttprU.etBilniklniftrokovajak Katalog s bOOO slikami zastonj in poštnine prosto. 692 V ptujskem mestneni tttmtrf* nem kopališču h 4*lrijo odsihmal kopole s hlaponem 00 nlfvfo-Hk jeko amianih cenah Vsak navaden dan oi I uri peptldan in vsako nedelje in vsak prazn-k Sl V,H uri predpeldan za 60 »m. (30 krajcarje?.) ** Vsdstve ptujskega mestnega kepaliiča (Pettaue/ Badeanstalt). Fabrika kmetskih in vinogradniških mašin Jos. Daogl's naslei t GM (Štajersko) priporoča _ najnovejše vitiile mlatilw stroje, stroje vt rezanje krme, šrot-mline, za rezanje repe, re-fcler za koruzo, sesalnice za gnojnico, trijerje, ■troje za mah, grablje za mrvo, ročne grabijo (Handschlepp- und Pferdeheurechen) za mrvo obračati, •troj za košnjo trave in žitja, najnovejše gleisdorfske Sadne mline v kamenitih valčkih zacinane. hidravlične »rese, preše za sadje in vino. (Orig. Oberdruck Differenzial Hebelpresswerke) patent „Dučhscher", dajo največ tekočine, se dobijo le pri meni. Angleške nože (Gusstahl), rezervne dele, prodaja mašin na čas in garnm-.go. — Cenik zastonj in iranko. 43a Čevlje! Priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih ohu val. kakor moških, ženskih in otročjih čevelj domačega in tovarniškega dela po vsakovrstni ceni. Vse to se dobi in kupi pri gospodu Ivan Berna, Gospodska ulica št. 6 v Celju. 408 tTiatniki. t* c&meri/co yfateri xofijcr 4)*>brx>t po coni in xa-vittsl/ivo-potovali na/so obme/e v £yubf/ani iftblvdvors/te i>/ice2&. "SSe/kvvis/iUiCPv/asitii" titi/csebrexfilacno. 5000 ur z katalog poSljem vsakomur brez plačila zastonj in prosto. kron kron kron kion Rosk. pat. 9— BndilmV* .2 40 J. budilnicft 6'— Ura na pen- Srob. Rosk. $•— Svetla eiter. 8— „ScM»gw." 8'— delj 70 cm. 7-— Zel. b. Kos. 7*— Stolp. zvon. 6-— Godba . . 10*— Stolp. zron. 9-— Sn-b. dvojni kuhinj, ura 8.— fl valčkov . 18'— Z kadilnico 10'— mantclj 8'— z godbo . . 18 — Original Offtga, Sdiaffhausen, GlashiHte, nelios, Amalfa, c. k. izkušeno, cd K 13-—; srebrno in zlat« blago po originalnih fsbriskib cenah. 3 leta garancija. Izmenjava ali denar nazaj Max Bobnel, Dunaj XV. Margaretenatrasse 27/27 v lastni hiši. Zapriseženi ceoitelj m strokovnjak. Nijvočja in najstarejša tvrdka. Osnovana 1 1**0. 5000 slik-katalog zastoj in poštnine prosto. 694 Meščanska parna žaga. Na navem lentnem trgu (Lendplatz) v Pttgs BHU klalnice in plinarske hiše postarljena j* bova parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi, itd. po zahtevi takoj raslega. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati is ■pahati i. t. d. 68 Ceno perje za postelj ona kila sivega, Slišanega K 2-—, na po! belega K 2-80, belega K i—, prima mehke K 6-—, visoko prima, najboljša vrsta K 8'—, peresje (daunen) sivo K 6 —, belo K 10—, od 5 kil naprej Iranko I Gotove postelje iz lesnega, rdeče, plavo, rumeno ali belega inlela (Nanking), ena tuhna, velikost 170X1 !G cm. z i glavnima blazinoma. 80X85 cm., dobro napolnjene, z novim, sivim, čistim, krepkim in bajnim perjem K IG-—. Napol-dnune K £0•—, davife K 21—, tuhna sama " 12-—, ti—, 16—, glavne blazine K 3—, 260, .&■-, posljepo povzetju, zavoj gratis, od K 10'— naprej iranko 728 Max Berger, Descbenitz št. 229, B&hrti erwald. Kar ne dopadc, denar nazaj ali izmenjava. Cenik zastonj in Iranko. JK .-»oiiiu pravi J« le Xhierry -balzam <5 »bas nuno kot znamko. Najmanj se posije 12/2 ali 6/1 aS patent potna družinska steklenica K 6—. Zaboj zastonj. Thierry centlfolij-mazHo Hajmuj se posije 2 doze K 8'60. Zaboj zastonj. Povsodi priznana ket »aikoljSa domača sredstva proti bolečinam, pečenje v želodca, krta, taslju, hnpavosti, vnetju, ranami itd. — Naslov za naroibs in denar: veletrgovina z mešanim blagor vinom in žganjem v priporoča p. t. občinstvu svojo bogato iibornega Špecerijskega blaga, kakor fine pa moke, vinberle, cibebe, kave, masti, jedilno _. petrolej itd. kakor tudi zalogo manufakturne blaga, štofi, drnki, platno itd. Zaloge v »ejveoiii upotekah. pii '.m žitje, jajca, maslo in poljske pridelke. Nakup in prodaja dobra pristna natnrna vina en gros in dob pravo žganje en gros in en detail. Svarilo! Prosimo spoštovana gospodinja, ne zahtevajte pri nakupu kar na kratko zavitek ali zabojček ys,cikorije,*r, temveč določeno znamko: i/ Franck // da imate zagotovilo za vedno jednako in najboljšo kakovost. — Pazite pri tem na te varstvene znamke in podpis, kajti naše zamotanje se v jednakih. barvah, papirju in z podobnim natisom ponareja. Yantv. rjuunka. VitMtr. xnunk*. Vamv tnaraka.. ■1. Kow. Jt 44*7, % : 7. II.YV.W. Priznano najboljše Brane (Eggen), valene, STROJI za kositi za travo, deteljo in žitje, GpPplilli 7*a vlačilno „, _ ... „ . - ** ' živino. - Čiš- Obraca za mrvo, grablje za žetev in mrvo, ilhn mimi 2a nqei trie-Preše za mrvo, preše za slamo, Preše za vino in sadje, Hidravlične preše, Mlini za grozdje, reblerji za grozdje, Mlini za sadje, brizgalne za trte in rastline, same delujoče Aparati Za Sušenje sadja in zelenjav. Najbolj! mlatilni stroj Sg^SEffia — gepeljuom ali motorjem, rji, reblerji za koruzo, Mašine za rezanje krme in rezanice s pa- tent-rolen-nngšmir-lager za najlažji promet. Rez za repo. peci s Sledilnim kotljem Pumpe za gnojnico, se vrsti, in sploh vsi poljedelski stroji ; - • - - ..j 1050 delaveev. Etahliran« 1872. izdelujejo in prodajejo v najmnejSi, odlikovani konstrukciji PH. HIAYFARTH & Co, "^X^t^^T Dunaj 2|i, Taborstrasse št. 71. Natančni ceniki s olikami zastonj. Odlikovan z nad 600 zlatimi, srebrnimi mcdajlami itd. Išie se zastopnike in naftej-prodajalce. II ■■■ ■■m ■f i m« m mi um m iMiTrwnwnrivriiwiaiwimwwTTWBrinrMi"1'™ ■■"■■—— priporoča se glede vsa- feraesaBsi:« kega mod hranilnične zadeve spada-jočega posredovanja, istotako tudi za posredovanje vsakoršnega posla z avst. ogersk. banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže. Ravnateljstvo. Izdajatelj in odgovorni urednik: Kari Linhart. Tiskal: W. Blatile v Ptuju.