IZVOR NOVE NEVARNOSTI ZA EVROPO. KOLONIJA POD STORŽIČEM ENOTNOST JUGOSLOVANSKIH IZSELJENCEV. IZPOLNJUJE SE ZAMISEL TOLMINSKIH PUNTARJEV DELO »GREGORČIČEVE ZALOŽBE« MIHAEL RUSEC — ORGANIZATOR TRŽAŠKE TRGOVINE Z ZALEDJEM ZLATO V KONGU SONCE — ZDRAVNIK Uto II. - Ur 15.—, Jugolir 10.—, Din 6.—. Poštnina plačana Trst 31. julija 1947 Spedizione in abbon. postale II.o gruppo Štev. 78 J ŽIVLJENJSKE SILE SLOVANOV 12? ^ nastopajo sproščeno v prid splošnega napredka člorešti/a praznik Hrvatske Istre Politične dogodke zadnjega tedna v svetu so predvsem za nas Slovane postavila v ozadje zgodovinsko vaine dogajanja v teh dneh v Beogradu. v prestolnico nove Jugoslavije je prispela vladna delegacija bratska bolgarske republike pod vodstvom svojega ministrskega predsednika Georgija Dimitrova, da skupno z jugoslovanskimi voditelji dokont.no utrde večno bratstvo med slovanskimi narodi Balkana. Važnost tega dejanja je Dimitrov v svojem pozdravu na jugoslovanskih tleh označil z besedami: „Za vedno je minila težka preteklost, ko so sovražniki delili in zoperstavljali naie narode drugega drugemu v interesu svojih zavojevalnih namenov. Meja med našima dvema državama nas ne loči več, ampak združuje. Bratje z obeh strani meje so si drug drugemu nudili roko večnega prijateljstva in nihče nas ne bo. mogel nikoli več razdvojiti In spreti. Naši narodi poznajo svojo skupno zgodovinsko risodo in bodo z ram.o °t> rami korakali skupno po poti zavarovanja svoje svobode in blagostanja. Ste danes sodelujejo pri zagato Pitni miru' v tem delu svera ter pri vzpostavljanju trajnega m.iru. demi ■ Statičnega miru med vsemi velikimi In malimi narodi sveta. Maša naloj/». je, da zastavimo vse sile, na bi spremenili Balkanski polotok iz soda smodnika, ki ga je nekdaj predstavljal, v zdravo oporo in činitelja miru ter demokracije.” Bred odhodom v Jugoslavijo je bolgarski ministrski predsednik Georgtj Dimitrov odgovoril na vprašanja dopisnika grškega demokratičnega lista „Rizospastisa" piede na vlogo in Pažnost slovanstva v sedanjem mednarodnem političnem položaju in položaju na Balkanu še posebej. Na kakšni podlagi se danes gradi enotnost slovanskih držav? Skupna podlaga so splošni navori slovanskih držav, da se obvarujejo pred ponovitvijo tevton-ske nevarnosti, da skupno branijo svojo svobodo in neodvisnost Proti vsakemu ogrožanju, da si skupno pomagajo pri svojem gospodarskem in kulturnem dvigat-niu in da za vselej zagotovijo svojim narodom blaginjo. Njihova skupnost ni tl ničemer naperjena Proti interesom in zakonitim pravicam drugih neslovanskih demokratičnih driav. Se več. Skupnost slovanskih narodov ne ovira vzpostavitve najprisrčnejših prijateljskih vezi in sodelovanja z neslovanskimi demokratičnimi tiržava'-na primer med Bolgarijo in Romunijo, Jugoslavijo in Albanijo ‘td. Ali je kakšna vez med današnjo skupnostjo slovanskih narodov in starim panslavizmom? Ne samo, da ni nikakšnih vezi, temveč so tudi temeljite razlike. Kakor je znano, je bil stari panslavizem pod okriljem ruskega slavizma in so ga često izkorišča-* njegotve osvajalne načrte. anašnja skupnost slovanskih na-rociou pa nasprotno ni pod kakrš-niTn koli okriljem in služi intere-f°m samih slotmnskih narodov. a skupnost je osnovana na enakopravnosti in vzajemnem spoštovanju med velikimi in malimi slovanskimi narodi in nima not-bonih osvajalnih namenov. Cilj te skupnosti je samo, zagotoviti svo-oodo in pravice slovanskih naro-v obeh državah, so obsojeni na 'popolno propast. Vzajemni politični, gospodarski in kulturni odnosi med našima dvema državama bodo vedno prisrč-nejši in trdnejši na podlagi trajnega bratskega sodelovanja. Med Bolgarijo in Jugoslavijo bo v bližnji bodočnosti sklenjena pogodba o prijateljstvu, sodelovanji, in ni, se ob taki pridobitvi razblinijo. Ob takih pogreških in nedo-statkih, ki pa bodò in tudi morajo biti pri bodočem delu vedno manjši, lahko mirno nadaljujemo s svojimi prizadevanji na političnem, gospodarskem in kulturnem področju. Ce to sovražnikom delovnega ljudstva ne prija, je razumljivo. Zavedajo se, da so delovne roke osnovni vir njih gospodarskega tn političnega gospostva in da jim bodo te roke pokorno robovale samo dotlej, dokler bodo razdvojene in se bodo medsebojno grizle zaradi narodne, politične, verske pripadnosti itd. Zato je razumljiva tudi njih naravnost strupena borba, ki ne izbira niti metod, niti sredstev, ampak udriha s čemer koli, le da doseže svoj namen. Njih sredstvu so predvsem nasilje, laž in goljufija, kar nazorno doživljamo pod državnim krovom Tržaškega ozemlja. Vsemu temu se ne čudimo. Čudimo pa se njih trabantom iz domačih logov, našega porekla. Je to podtalna četa samozvancev, ki Čitatelji-mMi! Upoštevajte nove cene vašega tednika se iz strahu pred sodbo za svoje grehe skrivajo v senci naših skrajno” zagrizenih sovražnikov, vedno pripravljeni na uslugo le tem in sodelovanje ž njimi. Tudi oni bi se nedvomno poslužili nasilja proti naprednim silam, če bi imeli za to pogoje. Zato pa toliko bolj vihtijo nasproti njim meč laži in de-magoštva z namenom, da bi še do včeraj raztresene ude, ki jih je njih življenjska sila strnila v skupno borbo, pognali v ponovni medsebojni prepir in razdvoj. Zagrizenost in sovraštvo do vsega naprednega jih je tako obsenčila, da niso sposobni prisluhniti novemu zgodovinskemu valovanju in pogledati v obraz resnici, ki pravi: Razvoj gre svojo pot in mimo najbolj močne volje še tako mogočnih posameznikov in skupin, če ni njih volja sodobno ali zgodovinsko utemeljena. Povemo po domače: če m njih volja takšna, kot to želijo in zahtevajo že stokrat prevarane In zato dovolj preskušene delovne vzajemni pomoči, ki bo še bolj poglobila in utrdila bratstko sodelovanje. Ali mislite, da bo današnji neofašistični reakciji uspelo resno ogražati mir na Balkanu? Današnja neofašistična reakcija, ki je z zunanjo pomočjo povzročila državljansko vojno v Grčiji, pomeni stalno nevarnost za mir na Balkanu. Mislim pa, da se ne bo mogla dolgo obdržati na oblasti proti volji demokratičnega grškega naroda. Mi se seveda ne vmešavamo v. notranje zadeve Grčije. Naloga grškega naroda je, da sam uredi svojo lastno hišo po svojih interesih. Kot bližnji sosed Pa občutimo iskreno žalost ter (Nadaljevanje na 6 strani.) množice, ki jih je življenje prekovalo v novega človeka. Včerajšnji hlapci tuji in domači gospodi nimajo uglajenih kretenj in namazane besede, niti preraču-panega nasmeha, Imajo pa zdrav razum, bistro oko in odličen vonj. Imajo še nekaj, kar manjka posameznim mogočnežem in skupinam ter njihovim očitim in skritim pristašem in pomočnikom: imajo poštenje in zavest, da se borijo za pravico in resnico; da se borijo za to, česar ne more kapitalizem delovnemu ljudstvu nikoli pokloniti. Včeraj ni še bilo tako, danes Je in bo jutri še bolj. Dežela je že dovolj razcefrana na kruhu in duši ter tako ponižana, da se temu upira celo najbolj globoka pokorščina. Zato je stopila v borbo. V borbi pa ne gleda več na mesto z včerajšnjim očesom in ne stavi njegovega življa v en sam koš. Dobro loči kapitalistično aristokracijo od armade njenih sužnjev in ve, da sestavljajo ti svoj razred, ki se je f®ločil za borbo proti svojim izkoriščevalcem prav tako kot dežela. Podeželsko delovno ljudstvo dobro razume, da sta dežela in mesto, pa naj bo katero koli in kakršno koli, enaki žrtvi kapitalistične ga razreda, proti kateremu se mo rata boriti skupno in enotno. Borba mestnega delovnega ljudstva, zlasti njegovega najbolj naprednega dela — industrijskega delavstva, je tudi borba za pravice delovnega ljudstva dežele. In obratno: kar doprinese dežela v borbi za svoje pravice, velja tudi za mesto. Dežela in mesto sta celota, en sam organizem. V kolikor to danes še ni, je vsa krivda na onih, ki smatrajo delovne ljudi dežele in mesta za navadno tržno blago ali ljudski rečeno: ža molzno kravo. Ti in njih pomagači bi radi te nevzdržne in sramotne odnose ne le ohranili, ampak celo poostrili. Odtod njih strastni izpadi na napredne borbene kadre, odtod namera razdvoja med naprednimi vrstami dežele in mesta, med delavcem in kmetom, med ročnim in umskim delavcem, med slovenskim in italijanskim ljudstvom. Njihova razdiralna nakana je naprednim delovnim množicam pobuda za delo v obratni smeri, predvsem za zbližanje delovnega ljudstva dežele in mesta, pobuda za praktično uresničenje resničnih krščanskih načel. 27. julij praznuje hrvaško ljudstvo kot' dan svoje vstaje v protifašistične» osvobodilno borbo. Bil je to oni dan v letu 1941., ko so se po iz ljudstva dvignjenih geslih „Bolje rat nego pakt" jn „bolje grob nego rob vse svobodoljubne sile hrvaškega ljudstva povezale v organiziran odpor proti zavojevalcem svoje domovine, ob strani vseh jugoslovanskih narodov. In Hrvaška Istra? Odmev prvega poka uporniške puške proti okupatorjem je razbil meje, ki so skoro četrt stoletja z bodečo žico ločile Istro od Hrvaške in ostale Jugoslavije, pod isto zastavo in za iste cilje, kajti hrvaško ljudstvo Istre ni, kđt vsa Primorska, nikoli priznalo italijanske okupacije 1. 1918. in poznejše aneksije na osnovi rapalskega diktata. Istra se je uporno borila vso dobo okupacije za svoje pravice, za svoj nacionalni obstoj, za svobodo In za priključitev k Hrvaški in ostali Jugoslaviji. 2e 1. 1921. so zapokale na Proštinl prve uporniške puške proti okupatorju, vstale so prve va-: si, požgane od Istih razbojnikov, ki > so dvajset let pozneje požigali vasi ; po Dalmaciji, Liki in Kordunu. Pol- nih 25 let so Istrani polnili fašistične : : jetnišnice in taborišča, pod plotom > fašistov so padali borci za svobodo, ‘‘ : toda Istra se ni dala pokoriti. In ko ;; so fašistični okupatorji že mislili, da :■ so zlomili vsakršen odpor, ko so bili že prepričani, da so sl iz Istre in Slovenske Primorske ustvarili slgur-no mostišče za napad na Jugoslavijo, ■ : takrat je bil prvi pok uporniške pu-l;Ske v Jugoslaviji proti italijanskim ;; In nemškim okupatorjem dovolj, da ; : se je vsa Istra uvrstila pod zastavo : ; narodno-osvobodilne vojske pod vod-: ■ stvom maršala Tita. 2e 1. 1941. so v mnogih istrskih va-; ; seh obstojali narodno-osvobodilni od-: : bori. V avgustu 1942 se je že formt-| rala prva večja partizanska edinica, : : ki je vršila napade na železniški pro-: gl pri Pulju In Matulju, tako, da je : ; bila Italijanska fašistična vojska že ; decembra 1942. prisiljena pedvzeti ve-liko ofenzivo s 15 tisoč vojaki na ■ ; sektorju Planik—Utka. Toda ta ofen-: | živa ni uničila istrskih , partizanov. ‘I Njihove vrste so se krepile iz dneva j; v dan. Osvobodilno gibanje je zraslo : ; v takem obsegu, da skoraj ni bilo v ; ; Istri kraja, kjer ne bi bilo narodno-: ; osvobodilnega odbora kot edino pra-:j ve ljudske oblasti. 9. septembra 1943. je vstaja v Istri : dvignila plamen upora do najvišjih • : možnosti. Osvobojena Je bila vsa 1; Istra razen Pulja Na vsem teritoriju : ■ Istre je bil uničen Italijanski faši- ■ : stični aparat tn vzpostavljena ljudska oblast. Tako je Istra dejansko že tali krat postala del Jugoslavije. Napredli ne množice Istrskih Italijanov so se :| začele vse bolj vključevati v veliki i| protifašistični boj hrvaškega Ijud-■istva. Italijani Istre so začeli spoznali vati, da bo tudi njim le v .Tugosla-:|vijl zagotovljeno življenje in napre-|: dek. Tako se je v borbi kovalo brat-11 stvo Hrvatov in naprednih Italija-: | nov. To bratstvo je prestalo vse pre-: : Iskušnje neenakega boja In se v dru-: | gič potrdilo v dnevih, ko se je » Il Istri mudila mednarodna razmejitve-| ; na komisija in ko so Hrvati In Itall-:|jani enotni zahtevali, da se Istri» ; I priključi k Jugoslaviji. Leta 1944. je bila formirana istrska 43. divizija. V tem letu je že stalno delovalo 55 narodno-osvobodilnih odborov. Do tedaj je samo Pulj dal 3000 borcev, od katerih jih je 60» padlo za svobodo. Od 28.754 istrskih partizanov jih je preko 5000 padlo s puško v roki in za Isti cilj je dalo življenje 5800 civilistov. V koncentracijska taborišča In na prisilna dela je bilo odpeljanih m e m mesta IZVOR NOVE NEVARKM EVROPO Slovanske sosede Nemčije posvetu- odgovarjajo, Nemci, da je vojna ne. pa sploh nikaka stannvanm „„ ...... . Slovanske sosede Nemčije posvetujejo v svojem časopisju izredno majh no zanimanje za probleme javnega iivljenja današnje Nemčije Ves ostali svet zlasti pa Angleži. Američani, Francozi in Švicarji stalno obravna vajo vsa vprašanja, ki so v zvezi z bodočnostjo Nemčije in možnostjo sožitja z nemškim narodom, ki je v tekil enega samega stoletja povzročil par strašnih vojn, zlasti obe svetovni. V zapadni Evropi ni časopisa, ki ne bi pisal zelo podrobno o vsem, kar se dogaja v Nemčiji. Švicarski novinar Manuel Gasser je prepotoval pred kratkim vso Nemčijo in je na način znanega ameriškega Instituta za proučevanje javnega mišljenja postavljal nemškim delavcem tn uradnikom, kmetom in samostojnim obrtnikom vprašanja, ki so danes » nemškem javnem življenju najbolj pereča in katerih odgovori podajajo vsaj približno sliko vsega, kar st, danes odigrava v dušah poraženih Nemcev. Pa naj si bo ta slika kakor koli zabavna, nikdo se ne more upreti dejstvu, da kaže v glavnih obrisih sliko nemškega mišljenja in prepričanja, toliko bolj. ker je bil Gasser v Miinchenu, Berlinu in Hamburgu. Svoje vtise je švicarski no-vinar obelodanil v tedniku ..Welt-ivoche". Gotovo ne bo škodovalo, če bomo seznanili slovensko javnost s kratko vsebino odgovorov na različne vprašanja švicarskega novinarja. Povsem razumljivo je, da se je prvo vprašanje dotikalo Hitlerja. Ali je še živ ali pa je v prvih majskln dneh 1945 zgorel? Več kot polovica vprašanih Nemcev je prepričana, da Hitler živi. morda v Španiji, morda v Argentini, morda celo v Nemčiji. Približno 47% pa misli, da Hitler ne živi več. Kaj Nemce najbolj gnete? Okupacija! To je bilo drugo vprašanje švicarskega novinarja, ki je vprašal Nemce, kako dolgo bo trajala Ni» en sam Nemec ne verjame, da bi zavezniške armade odšle iz Nemčije pred letom 1957! Mnogi Nemci so celo prepričani, da bo okupacija trajala več desetletij! ,,AH bi imeli nacisti novo upanje, da prevzamejo oblast v svoje roke. če bi zavezniki takoj zapustili Nemčijo?" se je glasilo tretje vprašanje švicarskega novinarja Enodušni in spontani odgovor na to vprašanje je bil — da! Ta odgovor je bil vsekakor najlepši dokaz, da se Nemci sploh niso izpremenili. da je v njih dušah ostalo nacistično jedro, da mislijo samo na maščevanje in da bi se maščevali še istega dne, ko bi zvedeti da jih nikdo več ne kontrolira četrto vprašanje odkriva karte v mišljenju Nemcev z ozirom na njihovo bodočo notranjepolitično ureditev četrtega Reicha ..Ali potrebuje Nemčija ^silnega moža in kdo bi naj bil?" Večina vprašanih Je prepričana, da bi bil najboljši Schumacher, tu In tam si Nemci želijo, da bi bil „silni mož" kak tujec, morda ameriški general Marshall „Kateri dogodek vas je prepričal da je Nemtja izgubila vojno?" Sliši se skoraj neverjetno, da je bilo velika večina Nemcev vse do spomlacu 1945 prepričana, da bo Nemčija vendarle vojno dobila, da bo prišel Hitler s posebnim tajnim orožjem alt pa, da se ne bodo zavezniki med seboj tik pred koncem vojne pogodili Samo par vprašanih je odgovorilo, du je Nemčija izgubila vojno v trenutku, ko je udarila na Sovjetsko zvezo drugi zopet, so menili, da je bitka v Stalingradu zapečatila usodo Nemčije in nekateri so videli razlog poraza v ogromnih letalskih napadih zaveznikov na nemška mesta Zanimivo je. da je švicarski novinar našel človeka. ki Je bil še po S maju. po kapitulaciji nemške armade, prepričan. da bodo začeli Wehrwolfi jranc tireursko vojno in da bodo s pomočjo sabotaže in komplotov uničili zaver-nike ..Ali se hočete izseliti?" starejši so odgovarjati, da bodo v vsakem primeru ostali doma. mlajši bi se radi masovno izselili zlasti v nevtralne države In Južno Ameriko. „Ali mislite, da bo prišlo do vojne med ZDA tn SSSR?" Skoraj soglasno odgovarjajo. Nemci, da je vojna ne izbežna, toda za 10 do 20 let. Mlajši v vojno ne verjamejo, komunisti pa na to vprašanje odgovarjajo: „Svet ima zadosti vojne, svet ima toliko graditeljskih nalog, da na vojno danes sploh ni mogoče misliti." Med vprašanji, ki posebno močno zanimajo nemško javnost, pa je zlasti vprašanje izseljenih Nemcev. Ta problem, ki postaja vedno bolj pereč je izvor upanja za vse one, kt še vedno računajo na blagovoljnost nekaterih angleških in ameriških krogov. Priznati je treba, da skušajo Nemci Izrabiti tudi najmanjše raz. položenje v Veliki Britaniji. Združenih državah Amerike in ostalih dr-žavah zapada, proti novi poljski meji na Odri in Nisi Nemci so začeli z zelo široko zasnovano propagando, ne samo v tujini, temveč tudi v sami Nemčiji, kjer hočejo pridobiti in organizirati za svoje namene vse one, ki so morali oditi iz Poljske in ostalih držav, v organizaciji ,Heim ins Reich". Slabi življenjski pogoji, nezadostna ait pa sploh nikaka stanovanja so pri t razlog, da tl ne morejo pozabiti ma svojo ..staro domovino" Namenoma se jim onemogoča delo in voditelji vseh političnih strank vlivajo Nemcem poguma, da naj vzdrže v svoji sovražni zaslepi j enotsi proti državam iz katerih so morali oditi. Različni pomožni odbori za Nemce, ki so po vojni prišli z vzhoda, so dejansko središče novega nemškega šovinizma in imperializma. V mestu KOln ob Renu je bil ustanovljen poseben odbor nemških evangelikov, ki so do julija W39. bivali na Poljskem. Ta organizacija ima celo mrežo podružnic o angleški okupacijski coni. Na Bavarskem, čeprav ustavna Usti-na določa, da so staronaseljeni In novonaseljeni Nemci enaki v pravicah in dolžnostih, smatrajo vsi izseljene Nemce za manjvredne Ta politika, ki jo izvajajo vse stranke zapadne Nemčije, ima svoj namen: politični voditelji današnje Nemčije smatrajo, namreč za potrebno, da v nemškem prebivalstvu umetno vzdržujejo nezadovoljstvo, kt bi ga lahko Politika čez teden VELIKI DVOBOJ med demokracijo in imperializmom Demokratični svet v zadnjem času dovoz orožja in čet v Indonezijo TU-upravičeno vznemirjajo vesti, ki pri- di ameriški napredni tisk kritizira hajajo iz Indonezije, Grčije in še politiko holandske vlade in list „Chl-kakšnega torišča imperialistične eks- cago Daily News“ zaključuje, da panzije. Nikakršno zatrjevanje za- predstavlja sedanji holandski napad padmh imperialistov, da je njihov tipično imperialistično vojno proti namen samo „varovati svobodo" ne- kolonialnemu narodu in pravi, da bi katerih držav pred vplivom komu- morali Holandci upoštevati tndone-Mzma, ne more več prepričati sveta zijsko zahtevo po neodvisnosti, o pohlevnosti imperializma, temveč dosega ravno obratno: utrjuje vs« °zad3e ^ imperialistične vojne pa bolj spoznanje dejanske nevarnosti, ll ZčZ L V ^ ki preti svetu s strani svetovnih im- Z, v m°n0p0,isti P°' perialističnih klik, trustov, koncernov , a ’ „ U' Petl'°lejU in monopolov lr1 °staUh indonezijskih naravnih bo- • gastvih. Ob vsem tem so za ves demokra , tični In miroljubni svet toliko bol; HO a,ndSka VoJska v Indoneziji je razveseljive one vesti, ki pričajo o ^^Uena z amenšklm in angleškim tem. da se demokratične sile v s ve trfklml ameriSklmi tankl ‘n tu zavedajo svoje dolžnosti, ki «m angleSkim topništvom. Kljub temu. io nalaga politična situacija povoj- PraV‘j0 zadnJa poročlla’ indonezijska nega sveta, da so budne in da vnet.. ^Pnbiikanska vojska prehaja v predelujejo za preprečitov zla, .cl g* lofen«vo in zavzema v prvih dneh pripravljajo imperialisti. Poleg biva- ZgUb, ene položaje, nja skoraj cele bolgarske vlade v lu- Na 601 strani torej pohlep po tu-goslaviji (o čemer pišemo na prv. iern bogastvu, na drugi strani Iju-strani), spadajo med dogodke te vr- bezen do svobode, ste izjave italijanskega komunistič- Medtem ko monarhofašlstični režim nega poslanca Scoccimara o Italijan- v Grčiji nadaljuje z masovnim za-ski Ztnanji politiki. ki bi morala piranjem demokratov (15 tisoč samo podpreti sile miru v svetu. O vpra- v zadnjem tednu) In medtem ko n«, Šanju mirovne pogodbe pa je govor- eni strani angloamerički imperiali-nik dejal, da ne sme biti kompro- zem gazi svobodo grškega ljudstva, mis, do katerega-Je prišlo, vir rpo- poskušajo pred Varnostnim sveton, rov. pač pa mora tvoriti most meo predstavniki ZDA z raznimi mahl-Italijanskim in jugoslovanskim Ijud- nacijami odvrniti pozornost sveta oo stvom, ki naj omogoči skupno obno- nacijami odvrniti pozornost Sveta oo vo in sodelovanje. Mi vemo. Je tfeja, notranjega položaja v Grčiji in nji-Scoceimaro, da ima Jugoslavija višjo hove imperialistične Intervencije n>. obliko demokracije in smo za to, da severne meje Grčije. Za to Jim slu-se s to državo sklenejo taki spora- žijo zgodbe o nekih mednarodnih bri-zumi, ki bodo v obojno korist, Ho- gađah, o incidentih itd. Sovjetsk, čemo. da se tržaškemu ljudstvu za- delegat v Varnostnem svetu Gromi-Jamči demokratična svoboda Ja se ko pa je podal izčrpno analizo po-zastavi pot fašizmu tn zajamči mir- ložaja v Grčiji in dejal: „Kako mono sožitje med Italijani in Slovani remo pričakovati objektivnega pre- Kako drugače se to sliši kot pa glasovi italijanske uradne politike demokristjana De Gasperija — agenta anglo-ameriškega imperializma. Kako drugačno je tudi mnenje ho (andskega ljudstva o holandski imperialistični Intervenciji v Indoneziji od mnenja vladne holandske klike. cenjevanja položaja v Grčiji in na njenih severnih mejah od predstavnikov onih držav, iz katerih že oo začetka dela Anketne komisije prihajajo glasovi o tem. da so Jugoslavija, Bolgarija in Albanija krive za sedanji položaj v Grčiji. Varnostni svet je na svojih zase- Deiovnl sindikati zahtevajo od via- danjih odbil ameriško zahtevo pc de, naj takoj preneha z vojaško in- razpravljanju o resoluciji o osnov» tervencijo v Indoneziji in začne po nju komisije za kontrolo mej na Bal-gajanja za dosego miru. Zveza „Ho- kanu. Tako sta sedaj pred Varnostnim landska-Indonezija". ki Jo podpirajo svetom ostala dva predloga anketne progresistični somišljeniki. Je poslala komisije: ameriški, ki predstavlja že holandskemu guvernerju na Javi Van znane Imperialistične tendence skrl-Mooku protestno brzojavko, v kateri vanja pravih vzrokov dejanskega sta-zahteva ukinitev sovražnosti, ki bo- nja v Grčiji in sovjetski, ki izčrpno do sicer upropastile holandsko in in- in objektivno analizira položaj, donezijsko ljudstvo- Združeni sindi- Tudi vsa ostala najnovejša dogaja-kati pristaniških delavcev so napo- nja v svetu kažejo, da se odigrava vedali stavko z namenom, da usta- veliki boj med silami napredka in vijo vse prevoze v Indonezijo. Po- reakcije, med miroljubjem in ten-zvali so vse delavstvo, naj prepreči dencami imperialističnega osvajanja. u ugodnem trenutku izkoristili v ign za nove meje. V tej zvezi so bile zelo značilne zadnje volitve v „Landtage" v angleški okupacijski coni. Posameznt politične stranke so na najbolj oduren način izkoriščale nezadovoljstva izseljenih Nemcev v svojo politično korist in istočasno netile sovraštvo v dušah izseljenih Nemcev proti Poljski in češkoslovaški Volile! s« bili neprenehoma v križnem ognju teh nemških političnih špekulantov ki so nanje vplivali izključno z revizionističnimi gesli. Vrhunec politična demagogije je bil letak Freie demo-kratische Partei" v oblasti - Braun schiveiga. v katerem s* zlasti poudarja: „Prebivalci vzhodne Prusije. Pomorjanske. šlezije in ostalih nemških krajev na vzhodu, so že po prvi svetovni vojni prisegli svojo zvestobo Nemčiji. Tudi nedavna preteklost nas je utrdila v tem preo**ičr/?>;u. Danes izseljenci iz vzhoda upravičeno obtožujejo, da so bili kljub slavnostnem podpisu atlantske karte izgnani iz svojih domov, da Hm m nihče pomagal in da so namesto resnične pomoči, dobili samo obljube .. " Takšno in podobno demagogijo srečujemo v zapadni Nemčiji na vsakem koraku in demagogija danes cvete bolj kot pa v času najbolj demokratične welmarske Nemčije" Vata je pravo presenečenje in zadouo'.jstao čitati članek Eudwika l.ewi/Ja, enega izmed redkih publicistov, ki še n-su zgubili zdravega razuma. ! n twig letat/ se v dnevniku .Giesene- F-ete Presse" ki izhaja v amu-iški oblasti, bori proti nemškemu Soani-tnu a članku, v katerem poudarja dejstvo, da se med izseljenimi Nemci iz Poljske in češkoslovaške vrši propaganda za vrnitev v „staro domovino' Ameriški uradi so izjavili, da take in podobne govorice rbnjufo samo smešno upanje, češ da so neresnične in izmišljene. Toda nihče med Nemci v to izjavo ameriških ura lo? r.e ver tame Ker pa so te govori?e *n z njimi povezana propaganda -azš rjc-jo v različnih oblasteh Nemčije, ni prca nobenega dvoma, da izhajalo I.' tvega središča Izseljeni Nemci so pod vtisom te propagande in trdio ve-, jamejo. da se bodo vrnili na Poljsko in češkoslovaško Nemški pub’iitst k svojemu članku dodaja, da je že pred časom, ko je napisal oo-lohen članek, dobit celo vrsto grozilnih pisem. kar vsekakor najlepše dokazuje današnjo miselnost Nemčije Lo Letaj/ spominja v članku na ves teror in nasilje. M ga je izvajala Hitlerjeva Nemčija nad narodi vzhoda in ha pravično reakcijo narodov, ki so osvobodili nemškega jarma, se istočasno obrača na resnične antifašiste iz vrst Nemcev, M so se Izselili iz češkoslovaške in Poljske, da bi se odločno postavili proti razširjanju podobnih govoric in da bi poučili . svoje rojake, da je potrebno gledati dejanskemu stanju in usodi oči in ne živeti ob varljivih In neresničnih govoricah, ki izvirajo iz temnih načrtov nekaterih političnih voditeljev zapadne Nemčije. Učinek teh pametnih besed je pri današnjem razpoloženju Nemcev se-veda nerešeno vprašanje. Vsekakor pa je treba upoštevati dejstvo, da Nemci sami govore o ogromni vitalnosti nemškega naroda. 70 milijonov ljudi - in kdo ve. če jih ni morda SO milijonov v prosto-ru, ki je mnogo bolj majhen kot preu vojno — je stisnilo zobe in samo delajo, delajo do utrujenosti. Vsi slovanski narodi, zlasti pa oni, ki so sosedi Nemčije, morajo dobro In skrbno opazovati vsak najmanjši gib, vsak korak in vsak načrt nemškega naroda. Zavedati se morajo, da bo nemška reakcija, ki ima popoln vpliv na slabo razviti politični instinkt Nemcev, izrabila usa sredstva, da bt lahko še naprej gojila nezadovoljstvo, sovraštvo tn zavist do Slovanov. \ Ml je vrtin NORVEŠKA AFP. Po poročilih norveške telegrafske aeencije so norveški kolaboracionisti, ki so pred dvema tednoma ušli z jphto Soliš, d os v eli v V igo v Španiji Zunanji minister ie izjavil, da bo Norveška zahtevala od Španije izročitev ubežnikov, ki morajo biti kaznovani za zločine in izdajstva. INDIJA TAS Po uradnih poroč’lih ie ^i'o v Indiji zabeleženih v l. 1946 1629 delo"nih sporov v industrij’, medtem ko lih fe bilo v 1 1945 registriranih samo 820 Ti mori so povzročili izgubo 12 mili ionov 717 762 delovnih dni. kar ie za 213% več trot v letu 1945. 30% vseh sporov ie bilo v tekstilni industria. PALESTINA AFP. Vojaške oblasti so snoročile županu Jeruzalema Nadhaniu, da imajo namen ž.e bolj poostriti izredne zakone Vse trgovine bodo morale biti zaprte in ljudstvo bo prir- il ieno k”povati v voja-šk'h kant nah Zupan Jeruzalema ie nato odvrnil, da bo 12.000 prebivalcev mesta v takem slučaju nastopilo gladovno stavko. IRAN TAS. Razpravljajoč o brezposelnosti, piše nek list v Tabrizu, da ie sedaj v deželi nemogoče najti delo, ki bi zagotovilo živi ien iški obstoj, če ni to v industria ali kmetijstvu. Mladeniči se noče io učiti rokodelstva. Kaj nai delalo ti ljndie, niše časopis, ki so se izučili n. pr. kroiašlva, ko na že izdelana oblačila ki prihajajo iz Amerike, onemogočajo tem obrtnikom delo in zaslužek. NEMČIJA T AS. List »Nova Nemčija« iavlja, da so angleške vojaške oblasti izpustile na svobodo velikega industrialca Huga Stimma. Njegov slučaj ie preiskovalo denacifikacii-sko sodišče v Miilheimu, kateremu pripada naloga soditi samo »manj krivim« nacistom. Ze samo deistvo. da /e bil Stimme izročen temu sodišču uvršča Stimmeja med manj krive. Denacifikaci fs k o sodišče pa je odklonilo razpravljati o njegovem primeru in je vrnilo akte vojaškim oblastem s pripombo, da ie Hugo Stimme izreden tip vojnega zločinca in da mora biti ko' tak kaznovan. ZDA AFP. Med razpravo o vladni zunanji politiki v narodni skupščini je neki komunistični govornik načel vprašanje odnosa do Turčije, katera ie bila, ie dejal govornik, kot ie znano, ves čas zadnje vojne na nemški strani. Bidault se je z vso silo uprl tej »neprevidni« izjavi. _______NEMČIJA AFP. List »Berlin am Mit-tan« javlja, da ima informacije, po kaferih naj bi ameriški emisarji imeli nalogo mobilizirati Nemce v angleški coni za voiaško službo v Grčiji in Turčiji. V Kielu so predvsem iskali tehnike, pilote in inženirje ~ GRČIJA TAS. Po vesteh (trškega tiska je bilo 200 grških demokratov, aretiranih v zadnjem času in konfiniranih, v »mučilnih sobah« podvrženih nečloveškim mučenjem, da bi iz nj’h izsilili »priznan je« o pripravah za komunistični komplot proti Grčiji. List »Elefteria Ellada« piše, da so mnogi zaporniki imeli, krvave dokumente, katere jim je uspelo spraviti k svojim sorodnikom, ki pa so iih odne-sli v uredništvo lista. I ZDA AFP. Ministrstvo za vojsko in mornarico ZDA javlja u-stanovitev posebnega oddelka vojske za izpopolnjevanje atomskih orožij vsake vrste. Načrt obsega tudi vzgojo posebnega osebja. Ta načrt, za katerega bodo postavi jene glavne pripravljalne baze v Bandii v Novi Mexiki. bo izvajal general Lesile Graes, bivši direktor načrta »Manhattan«, po katerem je bila med vojno izdelana atomska bomba. _______ANGLIJA____________ TANJUG. Organ komunisti-ne partije Grčije »Rizos-Pastis« objavlja članek z naslovom »Zapadna Tracija v nevarnosti«, v katerem je rečeno, da vodi angleška laburistična stranka razgovore za izročitev zahodne Traci je Turčiji. Dalje pravi list, da so i-meli Angleži že davno ta na-men, ker menijo, da so deže-,e< ki so bliže Dardanelam varnejše v turških rokah. A-nrerikanci so sedaj istega mnenja V zadnjem času krožijo pogosti glasovi o tem vprašanju in mnogo se govo-ri o vstopu turške vojske na fši-o ozemlje in da bo ta. turška vojska sodelovala pri akcijah proti osvobodilnemu boju grškega ljudstva. Ul AVSTRIJA . 'E AN JUG. Avstrijski tisk !e že ponovno objavil podat-,k( kažejo, kako veliko število nacistov je danes v službi v avstrijski policiji in °rožništvu. Dnevnik »Oester-r.°ichische Zeitung« javlja, da ■ic pred objavo denacifikacij-skega zakona bilo v avstrijski Policiji 2306 nacistov, sedai na je njih število naraslo Pa 3566. List poudarja, da vo-i notranje ministrstvo in vladno tajništvo »personal-n?« Politiko, ki naj bi v polirli zaposVla čim večje števi-*° nacistov. --- ITALIJA ~ Giocomo Acerbo, biv-V fašistični minister, obso-■tcn na 30 let zapora, je vložil Priziv proti tej obsodbi. Kavcijsko sodišče v Rimu je nato razvc\' lavilo t>bsodbo ^siega sodišča izjavljajoč, da delikti, zaradi katerih ie mi obsojen bivši fašistični mfidja, niso vnešeni v točke fSebneea zakona za sojenje fašističnih zločinov in je odre-do takoišnjo izpustitev prodni e ga fašista. Kadar fašisti objokujejo duceia 25. julij, obletnica zrušitve Mussolinijevega režima, v Trstu ni mogla pustiti brezbrižnih vseh tistih, ki jih ta datum navdaja z otožnostjo m obžalovanjem po izgubljeni oblasti. Res je, da 25. julij tudi v Italiji ni vseobči praznik, kajti vse preveč je še tam ljudi, ki jim prav ta dan vliva novega zagona v njihovem podtalnem — pa tudi javnem — proti-ijudskem delovanju, ki ima za cilj vzpostavitev fašizma. Demokratske množice v Italiji morajo pogosto občutiti nasilje novofažistov. Oboroženi napadi, streli, požigi — to je na dnevnem redu. Zdi se, da so v Trstu tla za zločinsko delovanje fašistov še bolj u-godna. Tu si stoje nasproti na eni strani slovenske in italijanske demokratske množice, a na drugi strani več ali manj odkriti fašisti, stranke bivšega CLN, civilna policija in ZVU. Tu v Trstu je namreč nastopanje fašistov „tolerirano" s strani strank CLN, kajti tu ne gre zgolj za fašizem, tu gre predvsem za „obrambo italijanstva". Zato bi v delu tržaškega časopisja zaman iskali kakršne koli obsodbe fašističnih izpadov. Kako tudi, ko pa „Giornate di Trieste", ki smo ga že zadnjič označili za fašistično glasilo, nima za 25 julij niti črke. Razumljivo: javno v časopisu se po duceju le ne sme žalovati, pisati o zadovoljstvu in veselju, da g» ni već — oprostite, zakaj bi se silili k neiskrenosti? Covek najde neprimerno večje zadoščenje, če lahko prisostvuje gan Ijivim prizorom na /Vcpuedottu. Mladina — ta mladina črnih skodranih las, s prelepo govorico m obrazov takih, da bi te bilo strah srečati na samem takega predstavnika višje rase _ je izobesila sliko nesmrtnega duceja. Prisegla mu je večno zvestobo. Taka zvestoba je velika stvar, a v Trstu že gre, kajti če se zgodi, da mora kak tak pritepenec, zvest navadam ducejevih junakov pobegniti, mu ni treba daleč teči in že ga vzame v zaščito civilna policija. Kajti civilna policija že od daleč pozna svoje ljubljence (pa hočejo nekateri trditi, da je za nič!) in jih, ko ni več nevarnosti, izpusti. Ob tisti sliki so se pa videle še lepše stvari: nekatere ženske so z vso nežnostjo, kolikor je še premorejo (vse se obrabi!) približale sliki največjega zločinca — mimogrede še vlačugarja — svoje ustnice in jo s svetniško pobožnostjo poljubile. (Ne morem si kaj, da se ob tem ne bi spomnil one domače živali, ki rije z rilcem po blatu; a s tem ne mislim te živali kako žaliti — nasprotno!) . Tako nekako je izgledal ples faši- Našla sta se Pepo in Tone, pa se menita o tem, da bosta letos 15. avgusta, t.j. na Veliki šamren, poromala ha Repentabor. „Ali se spomniš, Tone, kako sva včasih vsako leto za Veliki šmaren romala na Repentabor? Pa ne samo midva, tudi žene in otroci. Iz naše vasi je sploh hodilo vse, kar leze in gre." „Lepo je bilo, Pepo, lepo. Ampak odicar so bili tisti prokleti fašisti, se nisem več mogel razveseliti, kakor Bog zapove in kot božja pot zahteva. Saj veš, treba je tako, da ni lačna ne duša ne telo. Jaz rad jem, pa tudi kozarca terana se ne branim. In kjer se poje, sem takoj zraven. Ni jih pesmi čez tiste, ki me jih je učila pokojna mati. Sediva v tole senco, pod našo staro slovensko lipo *.n povedal ti bom neko stvar. Veš, Pepo, jaz sem se v zadnji vojni zaprisegel, da bom poromal k Materi Božji na Repentabor, če mi Bog da učakati, da se še kdaj zdrav vrnem domov. No in letos bom to zaprisego izpolnil. Veselim se že lepega razgleda s hriba, kjer stoji stara cerkvica in odkoder se tako lepo vidi po Krasu tja do visokih hribov In na drugo stran do Jadranskega morja." „Dobro, Tone, tudi jaz sem za to, dà obnovimo ono našo staro navado. stov okrog njihovega zlatega teleta (ki prav za prav od zlata ni imelo ničesar) na Acquedottu. Pozneje, ko na ulici ni bilo ljudi, so šli k židovski cerkvi in tam za-aknili med železne okenske rešetke črn prapor z zlatouvezenim snopom s sekiro. Da, kdo bi ga ne poznal - pravi fašistični prapor! In na to cunjo so obesili še dve bomoi. Ne zaradi lepšega, temveč tako, da !>i topedsko kliniko v Ljubljani. Do nedavnega je bila redna zveza s sanitetskim avtobusom. Sedaj pa s® vzdržuje zveza s sanitetskim vagu- ^ nom, ki potuje enkrat na teden iz Ljubljane v Rovinj in obratno. Vsi bolniki morajo pred odpustom n® generalni pregled v ljubljansko Kliniko se vomisci TOLMINSKIH PUNTARJEV Pozno popoldansko sonce se je poslavljalo od gora, ki v ozkem vencu obkrožajo Tolmin In mehki SoClm valovi so utripali v zadnjih njegovih žarkih. Postala sem na Volčanskem mostu, kjer reže začasna meja tolminsko deželo na dve polovici. Zazrla sem se v čudovito pokrajino pred seboj in slika za sliko mi Je vstajala v duši kakor na platnu. Na Kozlovem robu je še vedno tisti bedni ostanek grajskega stolpa, okoli katerega Je vstalo nešteto živih zgodb iz tistih dni. ko sb Tolminci upogibali svoj hrbet pred grajskim valptom, ki je Izvrševal ukaze „mtlostnega“ tolminskega grofa, kateremu Je ljudstvo :edi zlobe, ki jo je bil poln, nadelo ime: , Tisihudič". V deževju in nevihtah so se zruših zidovi mogočnega gradu, ki so krili v sebi trpljenje tlačanov In kletev tolminskih puntarinv. Toda nikoli ni docela zamrla njih uporna pesem In v letih po prvi svetovni vojni je šla znova od koče do koče, plavala od hriba na hrib in budila premrla srca. Takrat je bilo Tolmincem zopet hudo. čakali so ‘ih poiušeni domovi in zapuščena zemlja — ali to dvoje še ni bilo najhujše Najhujše so prinašali s seboj tisti, ki so prihajali iz južnih dežel, se udomili še v razvalinah in čakali, da si Tolminec pozida hišo, da bodo potem leto za letom dolbli pod njo in ga izrivali iz lastne zemlje, čim si prišel na glavno ulico vrhu klanca, si čital vsa mogoča imena in v prvem hipu h je bilo, kakor da nisi doma, temveč da si zašel nekam v daljno kalabrijsko vas. Med zvoke tuje govorice se Je vpletala domača beseda, ki Pa ni bila morda nikoli tako lepa in tako občutena, kakor tedaj, ko Je Prihajala iz hrepenečega srca. Na vr-hu Krna. Matajurja in Kolovrata, ter hruglh tolminskih velikanov se Je sprostila in zaplavala svobodno brez vseh zaprek. Mogoče je bil prav tu tisti vzrok, ki je gnal ljudi v planine. „Tam smo sami, tam jih ne vidimo'4, so drug drugemu razodevali tisto, kar je bilo kot svinec tež-k°. Cela vrsta financarjev, fašistov, stacunarjev, prekupčevalcev, uradnl-kov in doktorjev je imela povsem druge interese, ki so se opletali okolt Tolmincev in njihovega imetja, ter malo smisla za lepoto njihovih planin. Vseh teh ljudi ne srečuješ več in u'ice se ti zdijo nekako bolj svetle in prostorne, ker ni več obrazov, ki te vsak trenutek opominjajo, da sl le suženj na svojih tleh. Tolminska kmetica, ki je razlagala svojim sopotnikom v avtobusu razliko med lahkimi fašisti in tistimi Slovenci, ki 80 se hoteli izseliti, je pogodila v Jedro, „Oni so prišli goli in bosi, a so odšli z milijoni, ti pa bodo šli z milijoni, pa se bodo vrnili goli in hosi", tako je rekla v svoji zdravi kmečki razsodnosti. ,.Danes smo to izselniško bolezen že preboleli. Tiste družine, ki so na-8edle anglo-ameriški propagandi, so se tudi po večini že vrnile'4, mi je povedal tovariš Ivan. „Nek kmet Iz Kobariškega kota je pobral iz oken celo šipe in jih odpeljal z drugo ropotijo vred s seboj v Gorico. Pred kratkim se je vrnil prazen, ker Je draginja požrla kravo in vse, kar Je natovoril. Molče Je mašil oknice s slamo, da bi se zavaroval pred ve- trom in pred posmehljivimi pogledi radovednih sosedov. Do dna ga Je bilo sram, da se je dal premotiti, a kaj, ko se sramota laže prenaša kot brezdomstvo. Domača zemlja j« le ena in edina. Ni bogata, a živi se na njej. S petletnim planom, h kateremu smo pristopili, se bo živelo bolje in mladi rod bo doživel vse drugačne čase. Pričakovanja pomladi ne bo zasenčil strah pred dnevi, ko se bo hrbet upogibal do tal pod težo koša z zemljo, ki jo mora nositi iz spodnjega roba njive na zgornji, da mu ne spolzi počasi vsa v grapo. Naša tla so primerna za živinorejo, ki se bo silno razmahnila in postala glavna panoga gospodarstva. Že danes zalagamo s svojim sirom vse okraje Slovenskega Primorja in Slovenijo, v bodoče pojde po vsej državi. Kmetje so razumeli, da je edini ta izhod iz vseh dosedanjih stisk, ki jih slabe letine zaradi suše in poljskih miši še povečujejo. Miši bomo pričeli jeseni in spomladi načrtno uničevati, a to ni osnovno, kei bo. poljedelstvo le pane ga, lil se bo gojila samo vzporedno za najnujnejše domače potrebe in le tam, kjei res uspeva." Na glavnem trgu, kjer ni več starinskega vodnjaka, okoli katerega so fašisti nekega večera 1924. leta divjali s prižganimi plamenicami in -c grozotnim vpitjem: eja, eja, ala, la; ter se potem razbegnili po Tolminu v iskanju zavednih Slovencev, ki so v strahu zaklepali s /o;e domove, sem srečala znanko Iz mladih let. Življenje je zarisalo v njen obraz par rahlih gub, mladostna vedrina, s katero si človek pomaga pieko vseh težav, pa je ostala ista. Irma je danes predsednica AFŽ, po srcu in duši prava Tolminka, človek, ki mu noben vihar ne izpodbije tal. „Dobro poznaš našo žilavost in odpornost, ko gre za stvar, ki jo spoznamo za pravo. Taki smo kot naše gore, sredi katerih smo zrasli in partizansko borbo smo sprejeli kot izpolnitev tistega, za kar so se borili naših dedov dedi, in kot svoje odrešenje. Zanimanje za kulturo, ki je bilo v nas vedno močno razvito, prihaja šele sedaj lahko do pravega lz-\ raza. Novo učiteljišče in gimnazija sta prevzela dediščino nekdanjih študentov. Včasih ste hodili le posamezniki podučevat v prosvetna društva v Zatolmin, Poljubin, Ljubin, Žabce, Volče. Danes se to dela v velikem obsegu in lepoto slovenskega jezika čuti vsaka tolminska koča. Učite-Ijiščniki in gimnazijci prirejajo kulturne večere po vaseh, ki so po cele ure daleč in naši kmetje so neizmerno vzljubili študentovsko mladino. Ni patronata nad dijaškim domom, ker ni nobene tovarne, da bi ga prevzela. Patronat tvori prav za prav vse tolminsko ljudstvo, kajti vsi skrbijo, da dijaki revnih staršev ne pogrešajo ničesar in da ni med di-jaki nobene razlike. Osmega junija smo imeli sijajno pionirsko parado. Tisoč dvesto pionirjev je korakalo v sprevodu in "sedem sto jih je nastopilo na fizkulturni prireditvi. Naj- prav resnega tekmeca. Sedemdeset mladincev se je vključilo v goriško brigado, ki je odšla na progo, večina pa jih pomaga doma pri obnovi naših vasi. Nemci in tisti, ki so hodili z njimi na roparske pohode, so požgali mnogo naših šol. Tudi v Čadrgu je zgorela. S požrtvovalnostjo, ki Ji skoraj ni imena, gradijo novo. Po gorski stezi, ki se vije med skalami in prepadi, prenašajo na mulah pesek za gradnjo tri do štiri ure daleč. Tudi \ Slov. Rutu se pri-bolje se je sicer odrezal sam Tolmin, ki pa je imel v pionirjih z Bovškega pravljajo na zidanje, v Drežnici pa je šola že popolnoma obnovljena. Petnajstega in šestnajstega avgusta bomo imeli veliko razstavo dela, kjer bomo pokazali, kaj je že narejeno, ter načrt za to, kar mislimo napraviti v bodoče. Razstava bo odprta do 25. avgusta in pričela se bo s fiz-kulturnim nastopom mladine in s Kreftovo „Veliko puntarijo", ki jo bomo igrali na prostem." Najin razgovor je zmotil njen mož Janez, ki je še vedno strasten planinec in porabi za svoje ljubljene hribe vsak prost trenotek. „Oprosti, POGLED NA TOLMIN IN TOLMINSKO GORO ali mudi se nama k vaji", je hitel opravičevati sebe in ženo. V strnjenih besedah sta mi še povedala o čitalnih večerih, o bralnih krožkih, o igri „Svet brez sovraštva", ki so jo pred kratkim uprizorili, še o razstavi, ki bo obsegala kmetijstvo, živinorejo, gozdarstvo, sadjarstvo, čebelarstvo, turizem, zdravstvo in prosveto. Ob slovesu sem čutila, kako se izpolnjuje zamisel tolminskih puntar, jev. Preko vse pokrajine se je razlila jasna mesečna noč. Ljudje pred svojimi domovi so zadihali olajšano in sproščeno kot po težki nevihti. Mara Samsa V. : Budej, Miče ! Učijere sen te vido z uotruce... Kan sijeh pijelo? M.: Budej, Vane! Budej ! Prou viš dual smo šle se malo uofnset... V. : Ma, pa take v račine, Mi'e f Sej je blo za zguarfl? M.: Ni blo hudga, ne. Vane.... je menda res sunce balano letes, ku se un dan pravo, Vane... V : Kaj je pej ku balano ! Zatu te praven de ni za jet u ten štejuone.., jen Se z uotruce pej ! M. : Kaj bš šou pej u BažiCe če ne zdej, Vane ? Zdej je cejt ! Palete se muore čluovek utrdet zdrouje... Ce čiješ, de bš zdrou ku riba ! De te Vane, ne buo trgalo jen zbadalo, ku te je lanskua zimua... Se malo uofrišeš, Vane, jen se ku garofo puale ! V. ; Zel tizga me buo Miče, sije-leh trgalo jen če me mene ne prpi-ječe, ke sen uod doušnega jetra du nuče u grunte — kuaga buo pej? M : Ne skuze jeketua. Vane, te ne prpi ječe ! Jaa, sej zestuopen, Vane, ti ga nemeš cajta... Ma ta mladust pej.:.! Uoblast juo miječe — juo ne prpraveš dual nenka de be blo ze jet u gnojnieua, ne u murje ! — «Naš lepi, divni Jadran»— Ku piše u biikveh. Vane... V. ; Bej^-e no, bejže Miče ! Zije-nes tu ni ! No pasijebno za uotračiče ne!... Se ten piječ na sunce... Tisto je za gespuadua, ke ne zna kaku zgebet cejt... M. : Eee, viš ! Prou gespuada zna kaj je prou no korisno... Se ne za-pesfijua ne! Sakramijnsko znajua kaj jen niica... Jen še anua znajua, Vane: De treba Sčavarijua. dlije ku je muač držet uod murja pruač.. ! V. : Sej praven, de tisto ni zjenes ! De je bulše, de se mi držima zi-jemlje, Miče... Tiste dvej ribe, če jeh uluovemua al ne ! Se usej ne bojua križale Kržanke guar pa Krase ze jeh uodet... M. : Skuare. de jemeš prou, Vane ! Jemamua murje pred nusen jen be rijeko se nanka ne zvemua zajn.. ! Ku de ni jebe blo naše... Tu je use, Vane, viš zatu ke vre taužent let nen driize gaspadarejua jen prou zel tega je Se dandenes premalo zanimanja jen tud ne te prouga vesije-Ija, za murje med name..*: V. : Sej zetu suo nen ga tiide uzi-jele, MiCe.. ! M. : Suo. Vane, ale mi ga le še drž imua... V. : Ja, tisto kamnje, uod Barkol use dual du Melfenkuona... Ma, pride kej ledi se kuopet ja, Miče? M. : Jiijeej. Vane ! Pu meljuona sijeh ten kuopa, če je le vrijeme jen praznek. V.: Aaa? Ma našeh. Miče, našeh ledi pride kej ? M. : Ze te riječ, pa pravice, Vane, strešno malo... Skuare be rijeko, de ga ne čuješ, de be gavuaro pa naše... V. : U Strahe suo lèdije. Miče ! Znaš, de stajiš bule prej, ku puale, ke jeh uluoveš pa ciike... M.; Eeh, kaj te strele čijejua! Ten smuo. Vane, use glih, zuon tisto malo štrace ke jemeš na sijebe... Ma je, ke se našen anen, zdi uornar gavuart pa slavensko, Vane! V.t Ne niince, Vaane. tije s Kun-tovela, ke staji na Gradu...-Jijeh je taku paslala, prou pa slavensko, un dan ke sije prste ujela u cuge... M. : Nobijenme ne, Vane, kr nes je bel u leteh... Sej mi, stare, mi držimua use... V. : Ma tiide mladina se je duabro prvadla... Suo te ane pupke, prmej-duše Miče, de — šrajajua bule ku mi dva,... «veš». M. : Use se čluavek pr vade ! Le tega se naše tevršice ne muorejuo uodvadet, Vane, de be strile uod mejn ze kepavet jen bret tiste uog-njusne cajtenge...: «MIA», «TUA». «OTTO». «INTIMITÀ’» jen tiste sakramejnske «GRAND HOTEL» ke ni ku amor nuter jen samo pahuj-šenje.. ! V. : Znaš, de se še bel grijenejua u tako... Ja, naprejnonaprej tisto bi-jerejua, puale ni ciida če jen ležej ti ječe ježek pa laško... M. ; Ma tije"'e tilde taken, Vane, ke sen jeh učaseh videvo pr; Pe. eN,0. jen trko driigen, ke suo de-nes gespude, čeprou smuo u iste klupe ukijep sedele... V. : Ja, žalostno je, Miče ! Ma če čijemua tuo fratelaneua držet — treba prou taku, Miče ! Laško pousuod, de videj ua našua duabrua vuolua.. ! M. : Galt, Vane ! Cake ! Te j>ej fališ... zakaj kr se bratstva tiče buo menda prou ta, Marička, ke piše dual pr Mestnen Svete, jemela nrveč zasluge... V. : Kaj je bla u borbe ? Al je taku pridna jen vestna? M. : Srdita, Vane ien hrabra je taku, de Se nisen vido ane žijenske, de be ane driige — samo zel ane mašine ze pisenje — taku sruavo skočila u lesi, ku je uana skočila kompanje: Livje... Tu tije bijeu, Vane muoj, urisi? jen juok, de se ie čiilo vele na kontradua... Taka tije bla — zelijena uod jeze... Ku ris!.. Ke se muoj Vane... V.'- Ja, Miče... Babe suo pa hudiče... Nej buo le tevršica, nej... M. : Ma ne na take viže, Vane, de jeh je mogla ana gaspa jet branet ke je ten čakala zname na andete... Je grdu, Vane! Bojua prou res ri-jekle, de smuo pršle z guojzda.. ! Buh nes vare vndrnovender ! Kaj smuo blago, kale? V. : Kaj se pej ješko ten. Miče, de sijeh glih utrefno? M. : Sen prou šou, ze malo uob-jesket teve naše... V. : Ja, puale bš pej kej paveu, Miče!? M. •• Kaj te čijen pravet, čluavek muoj ? Lementajua se, de je naše ljudstvo duaste papestilo jen de ne zrajta več za nobijenua stvar... Se za delo ne.. ! V. ; Sej tu ni treba» de me pra-veš..., viden sam! Fent me ne ku jegra na bale al na karte — še na morua je touko an dan —. Stuf je zmijeren jen preklinja ku bereč... Ta viječa nazaj, ne glijeda drugo ku, kan buo šla plijeset... Ta stara pej, me čepi viječna u cijerkve jen muo-le, de bijeh Buh sprebrno... M.t Samo zdrou razum, jeh lehko srebrne, Vane ! Duobr zglijed, prosveta jen pridno delo.. ! Neč driizga ! Mene vijere, Vane! Cuj; Leafe, debordo z gespuadua, farje, belogardiste ses usuo tistua golaznejua ke je liješ prebežala use tu dela na ten, Vane, de be nes zrušle ale usej resceple... Uane duabro znajua. Vane, de jen buo joj, če be mi zmagale kedr bojua volitve... V.4 Al pej nen. Miče! Ma, de rajtajua nou, partito slavenske na-pravek tije uod «Demokracije»... sen neke čeu. Miče ? ! Al čejua tilde tuod napravet taku ku je blo učaseh guar u Leblane: Dva Slavenca... Tri partite...?! M. : Znaš, de ne spijua, Vane ! Ma prou praveš.. ! Zatu duabro glijede, du se žnjime peča jen meša. Vane ! Take suo denes. Vane, narodne iz-dajauce.. ! Ga ne buo duolrja, Vane de bijeh an driige dan njogo. rejšt Jeme na mente Vane ! Zakaj pestet, Vane, denes O.F. se prave izdet le-sten narod..! Jen. narod, tu smuo mi, Vane ! Mi ke smou ble sužnje trko let, Vane... Mi, ke smuo trpele jen umirale. ! Mi zestuope. Vane... ZDA pred krizo 24. julija se je pojavilo na ameriških borzah novo padanje akcij. Tisk je to tolmačil kot posledico štrajkov, vendar pa je očitno, da je ostro kolebanje boznih kurzov tesno povezano s splošnim gospodarskim položajem. Čeprav zanikujejo številni ameriški politiki po svoji stari navadi nevarnost gospodarske krize, je vendar resnično, da prihaja prav to vprašanje stalno na površje. Zaradi tega je predvsem zanimiv gospodarski pregled, ki je izšel i> časniku »United States News«. Ta pregled ima zelo značilen naslov/ »Padec je na vidiku. Kako močan bo? Bo mar manj oster in krajši nego 1921. leta?« Avtor pregleda skuša spraviti bralca v optimistično razpoloženje in zagotavlja, da bo zastoj v produkciji, ki je na vidiku, le lažjega značaja in se ne bo izoblikoval v globoko depresijo. Sporedno s temi pomirjujočimi izjavami daje pisec članka pregled ekonomskega padanja, ki se že opaža. Slika izgleda takole. Povišanje cen predmetom široke potrošnje zmanjšuje povpraševanje. To pa povzroča kopičenje blaga in zmanjšanje proizvodnje predvsem v onih panogah industrije, ki proizvajajo blago za takojšnjo uporabo (prehranjevalna, šivalna, papirna in naftna industrija). Borba potrošnikov z današnjimi cenami, - tako piše list • se kaže na zmanjšani zahtevi po tkaninah. Začetkom leta 1948. bo zmanjšanje tekstilne produkcije doseglo 25%. Tovarne obutve so ' prav tako 'zmanjšale proizvodnjo, tako da je njihova produkcija nižja kot leta 1946. Neke tcvarne so že zaprli. Pričakuje se zmanjšanje proizvodnje v kemijski industriji in tobačnih izdelkih. V primeri s preteklim letom se ie zmanišala tud.-i gradnja hiš. Pregled opozarja na nenormalni pojav »odsotnosti ravnotežja cen«: ponekod so cene materiala višje kot ga gotovih izdelokov. Tak položaj zahteva popravil. Ta popravila so običajno povezana z znižanjem proizvodnje in zaposlenosti. Zaradi tega smatra pisec, da bo že čez eno leto začelo značilno padanje' cen. V najbližjem času se pričakuje znižanje celotne industrijske proizvodnje za 'U%- V zvezi s tem znižanjem se bo povišala brezposelnost, ki znaša sedaj (po očividno zmanjšanih službenih u-radnih podatkih) 2 milijona in pol ljudi, ki pa se bo v začetku leta 1948 lahko povzpela na 6 milijonov. / Avtor članka se tolaži s tem, da bo »padec« kratkotrajen in se bo proizvodna delavnost pričela širiti že v oni periodi leta 1948., ko se bodo uravnovesile cene. Kot pozitivni faktorji, ki bodo to pot ublažili posledice zmanjšanja proizvodne delavnosti, se beležijo še vedno visoka vsota prihrankov, še vedno visoko povpraševanje po raznem blagu in končno državni proračuni, med katerimi, kot je znano, zavzemajo vidno mesto vojni izdatki. Vladni proračuni, piše list, bodo oni faktor, ki bo vplival na ojače nje trgovske delavnosti. V finančnem letu, ki se začne 1. julija 1948_ ne bodo vsote federalnih proračunov nižje od 33 milijard dolarjev, kar pomenja ustvarjanje širokega državnega tržišča za potrošnjo blaga. Vlada je prav tako dober klient kakor kdor koli drugi, toda njeno povpraševanje je močnejše od povpraševanja trgovskih podjetij in privatnih odsekov. Kot je znano, vlada zelo široko finansira iz vozno trgovino. Inozemske države bodo letos kupile od ZDA, pravi pisec pregleda, vsaj za 12 milijard dolarjev naj-raznovrstnejšega blaga od tobaka do orožja in filmov. Na ta način so najbližje ekonomske perspektive Združenih držav neposredno povezane z njihovo imperialistično zunanjo politiko in načrti gospodarske in politične ekspanzije. (Navaja Vremja, 4. 7. 1947.) Gospodarska pogodba med ČSR in ZSSR „Rudé pràvo" je imelo z dr. Evgenom Loblom, načelnikom ministrstva za zunanjo trgovino, ki je bil eden izmed delegatov pri gospodarskih pogajanjih med češkoslovaško in Sovjetsko zvezo v Moskvi, razgovor o pomenu podpisa nove tr-goske pogodbe med obema zavezniškima državama. „V čem je prednost češkoslovaško-sovjetske pogodbe, v kolikor se tiče dovoza na češkoslovaško?" — Vzeto splošno je postal običaj, da v smislu trgvoskih pogodb dovaža-mopoleg nujno potrebnih surovih in blaga tudi take proizvode, ki jih si- Važnost prašičereje v Istri MICE jen VANE (Nadaljevanje s 5. strani) Ne une ke suo uSle pred Ljudskua pravicua... V. : Me ne prave, Miée ! Me je-rne* ku za bubca.. ! Ma, sijeh take čuje. Mite, de me ubaseli zgrabe taka fota, de be use rezgnou ien nrprej dama, u hiše I M. : Zatu véla pašliišet, Vane, take, ke suo res kej patrpele za našua stvar jen ne take, ke se nisuo ku delele dnar jen zga še dandenes de-lajua na use viže... V. : Smeje ste še hudič, pavrhe če ga uopamineš... Use be te nrdile, Mite, samo, de videjua cvenk... M. : Taku je, taku, Vane ! Soldi fa fioldi, jen...! Altroke: Ljudska uo-blast. I ! Ceprou je zdej mrskešen spreglijedo, Vane. s teme lumparija-me na debijelo. de če be narod zraven kontroliro, be se kei tacga ne zgodilo. Vane... V. : [a, sijeden kart suo me pajele tiide mene. Miče... Buhve če jeh bpjua kej štrafale? M.; He, Vane... Ce bijeh naše jemele u ruakeh. be uasto mrvet kešen ped ziden... Ma, taku, Vane muoj: Vrane, vrane'ne sklefa uoči-jesa.. ! V. : Ja, sijeden svijeteh strel nej jeh udare, puale, Miče.. ! Kašna pravica je tu? M. : Gespuojska, Vane ! Taku buo vis: Naše bojua še zapijerale, ge-spuada no farešte bojua pej uživale, na naše. s krvijuo napite zijemlje... V.: Ante ni buažja strela, Mičel? M.: je, je! Prou taku je, Vane! Tuo se dijene u glavua, Vane jen zdrave, ze denes.. ! V.: Zdrave^ Mičel Zdrave!... Je muoš uod režuona... Juo ni še ane felo. du zdej.. ! Okolica, 25. lulja 1947. ISTE KU LANE. Na zadnjem zasedanju Okrajne skupščine v Kopru, je bilo v področju podanih tudi nekaj postavk o živinoreji in prašičereji. Ker se v Istri prideluje poleg zelenjave, ki nudi prašičerejcem obilo odpadkov za krmljenje, tudi koruza in krompir, ki sta v dobi pitanja prašičev najboljše sredstvo za pridelovanje slanine, da se po domače izrazimo, ne bo napak, če o tem spregovorimo nekaj besed. Kmetijski razdelek je letošnjo pomlad z velikim trudom dobavil iz Jugoslavije 1000 mladil prašičkov za rejo in pleme. Poleg doma vzrejenih se je vseeno občutilo pomanjkanje okrog 300 prašičkov. V tem bi istrskim prašičerejcem zastavili resno in odločno vprašanje; Pri tako dobro obetajoči letini koruze in krompirja, pri takem obilju odpadkov zelenjave, katera se letos, ko ni pomanjkanja dežja, tako lepo razvija, ali ne bi kazalo, da bi se na masovnih sestankih malo porazgovorili tudi o tem, kdo v vasi ima več možnosti rediti prašiče za pleme, da bi sedanje pomanjkanje pujskov sami odpravili. To je tako važen gospodarski problem, da ne spada več v kompetenco posameznika, ampak spio? nosti. Več ko bomo pridelali maščob z lastnimi sredstvi, prej se bo naše prehrambeno stanje, posebno kar zadeva maščobe in meso, izboljšalo, večkra na teden bomo lahko imeli na mizi meso. Za tiste, ki bodo pokazali za to posebno razumevanje, je gospodarski odsek pri Ok. ILO razpisal znesek 200.000 lir, ki se bo razdelil v obliki nagrad med posebno vnete in dobre rejce plemenskih prašičkov. V zvezi s tem bi pripomnili še nekaj. V Istri zahteva prašičereja dosti manj truda in skrbi, kot po drugih krajih. Primorske. Svinjak predstavlja po navadi prostor, ograjen s kamenjem, podoben gnojišču, katero je na enem delu pokrito s trsjem, da sonce ne pripeka na prašiče. Tlak je po navadi napravljen iz skal, katere nudijo več ah manj hladno podlago prašičem. Kot smo opazili, se v teh prostorih prašički zelo dobro počutijo, kei so ločeni od druge živine in lahko v miru prebavljajo hrano. Dobro bi bilo. če bi ti svinjaki iipeli tudi korita z vodo, kjer bi se prašički lahko kopali, kadar bi se jim zljubilo. Obdelovalci istrskih vinogradov in vrtov se pritožujejo nad pomanjkanjem gnoja, ki je tako velike važnosti v kmetijstvu. S po večano prašičerejo se bo deloma odpomoglo tudi temu, ker prav prašiči napravijo ob dobrem in smotrnem nastiljanju veliko dobrega gnoja. Sicer pravijo strokovnjaki, da je ta gnoj mrzel, toda ob tako močnem segrevanju zemlje, kot je v Istri, to ne igra nobene vloge. Treba je le; da se prične z delom. Več samoiniciativnosti s strani posameznikov in tudi s strani KLO, ki so tudi zainteresirani pri tem važnem vprašanju! Gospodarsko stanje si bomo Izboljšali le sami. Ne bodo nam prav nič pomagali dolarji, ki jll »gospod« Truman ponuja Evropi. Vemo, da pomenijo ti dolarji suz-nost. Mi bomo šli s svorm delom preko dolarjev in brez njih do naše boljše bodočnosti, o kateri bomo odločali sami. Nismo se borili za suženjsko gospodarstvo, ampak za svoboden razvoj, da nam ne bo več kosa kruha, ki ga bomo pridelali, grenila misel, da je zrastel s tujo pomočjo; da ga bomo lahko zaužili v miru in brez skrbi, da bi bilo treba zato plačati obresti in se poniževati pred tujo močjo. Ogarev. Boj proti prašičji rdečici V zadnjem času se je pojavilo mnogo slučajev svinjske rdečice in tudi izgube so bile precejšnje. Nimam tukaj namena opisovati vzroke in znake bolezni, ker so že vsem živinorejcem znani in so bili tudi v tem listu več ali manj točno opisani, temveč hočem opozoriti na tiste okoliščine in pomisleke, zaradi kateril se ta bolezen vedno in na novo pojavlja in povzroča ve like izgube. Nedvomno je svinjska rdečica do sedaj najbolj razširjena in nevarna prašičja bolezen na Primorskem. Prenese se v danih slučajih tudi na ljudi, zaradi česar morajo biti zelo pazljivi posebno klavci bolnih živali. Povzročitelj rdečice je bacil, ki se nahaja skoraj povsod v zemlji in prihaja s hrano v prebavne organe prašiča. Tu se naseli in živi, ne da bi kaj škodoval svojemu gostitelju. So pa nekatere prilike, kakor naglo spreminjanje vremena, sprememba temperature, zmanjšana odpornost telesa zaradi bolezni, krme, poroda itd., ko bacil postane virulenten, preide v kri in telo in tako povzroča bolezen. Zgodi se torej, da se poiavi bolezen v svinjaku, kjer je nismo že mnogo let videli. Ce pridsio bacili iz bolnega prašiča po krvi v zdravega, se v tem še laže in hitreje razširi bo'ezen. Vidimo torej, da se pred rdečico skoraj ni mogoče sigurno ubraniti, pa četudi vsak dan peremo in čistimo svinjake In kuhamo vso krmo. Vedno obstoji možnost okužitve. Edino sredstvo, ki nas obvaruje, je pravočasno cepljenje. Tega se morajo naši kmetje zavedati. Da bi se sami pred seboj opravičili. navajajo nekateri živinoreici razne pomisleke proti cepljenju, med katerimi so navadno sledeči: nekateri prašiči, čeravno cepljeni, poginejo; prašiči so premladi za cepljenje; stroški cepljenja so previsoki; v svinjaku se še nikoli ni pojavi'a rdečica. Poglejmo si malo koliko ti pomisleki držijo. Izgovor, da cepljeni prašiči tudi poginejo, drži le v najmanjši meri. Nekateri namreč kličejo živino-zdravnika k prašiču, ko je ta že na zadnjem koncu. V tem slučaju bo živinozdravnik vbrizgal bolnemu prašiču serum proti rdečici. Ce je prišla pomoč prepozno, se zgodi, da živinče pogine. Nevedni gospodar bo pa razglašal, mogoče tudi zlonamerno, da je njegov prašič bil cepljen, da pa je vseeno poginil. Da nima to zdravljenje nič skupnega s cepljenjem, je samo po sebi umevno. Zgodi se pa, da tudi redno cepljeni prašiči poginejo, in sicer približno 1 do 2%. Vzrok temu leži v prašiču samem, ker je njegovo telo nesposobno za produciranje protistrupov ali pa jih producira le v majhni množini. Pri takem prašiču se torej ne ustvari imuniteta in lahko vedno oboli, nt pa mogoče tega predvidevati. Taki slučaji so zelo redki in zaradi tega ne smemo zavreči cepljenja. So naposled nekateri kmetje, ki pra- vijo, da jim je prašič, čeravno cepljen, poginil, ne povejo pa za kakšno boleznijo. Vedeti namreč moramo, da to cepljenje velja edino proti rdečici in ne proti vsaki drugi svinjski bolezni. Rdečica napada prašiče navadno od tretjega meseca starosti. Ce je torej pujsek star 12 tednov, naj se cepi, četudi je majhen, saj v petih mesecih (toliko namreč traja približno imuniteta), bo že postal večji. Stroški cepljenja niso sicer malenkostni, a so še vedno v razmerju z drugimi cenami .Tianjši. kakor so bili v predvojni dobi. Vsakdo naj si napravi približen račun in bo videl, da bi s škodo, ki jo utrpi, če mu pogine en sam odrasel prašič, lahko cepil prašiča vsako leto celo svoje življenje. V nekaj letih pa bomo naibrže razpolagali s cepivom, ki bo enostavnejše in ne bo nevarno za ljudi. Z njim se bodo lahko cepile tudi breje svinje in bo mnogo cenejše, kakor je današnje. Za tiste pa, ki se udajo usodi in upajo, da se jim rdečica ne bo pojavila v svinjaku, je odgovor že v prvem delu tega spiska. Dr. L. M. čftaUa usada enaka pot (Nadaljevanje s 1. strani) vroče sočustvujemo s trpljenjem in žrtvami, ki jih mora danes prenašati grški narod, toliko pre\ ker tudi naša država trpi zaradi današnjega nerednega položaja v Grčiji, in posebno zaradi stalnih izzivanj na naših mejah, ki jih Zavestno izvajajo momirho fašisti in težijo na ta način, da usmerijo pozornost svetovnega javnega mnenja od pravih razlogov sedanje državljanske vojne. Kaj mislite, kako se bodo razvijali odnosi med balkanskimi državami? Globoko sem prepričan, da se bodo slednjič vzpostavili dobri sosedni odnosi in sodelovan e med balkanskimi narodi. Umljivo je, da je sedaj prerano postavljati vprašanje ustvarjanja balkanske ali balkansko-donavske federacije. To je vprašanje bodočnosti. Ko govorim o odnosih med balkanskimi državami, moram posebno poudariti, da jaz osebno ne smatram Turčije za balkansko drža-v° Njena bodočnost je vsekakor Mali Aziji, kjer lahko kot demokratična država krasno procvi-ta. Pod kakšnimi pogoji bi se lahko vzpostavil režim trajnega miru in dobrih sosednih odnosov med balkanskimi državami? Prvi pogoj je po mojem mišljenju, da se v teh državah utrdi cer tako nujno ne potrebujemo, vendar jih pa moramo iz politično trgovskih razlogov kupiti (na primer sadje, vino, parfumi itd..) Sovjetska zveza nam bo po novi pogodbi dajala surovine in blago, ki jih nujno potrebujemo v industriji, poljedelstvu, proizvodnji in za prehrano prebivalstva in ki jih bi morali sicer kupovati drugod za dolarje. Volno, bombaž, manganovo rudo, krom, visokovredne surovine, Jtrog-Ijične ležaje, klnofilme, težke traktorje, pSenico, oljnata semena, grah, fižol, koruzo — vse to in še marsikaj drugega smo morali nakupovati za dolarje. Seveda, če smo vse te suro. Vine in proizvode sploh lahko dobili na svetovnem trgu.. Za sovjetske pošiljke je torej najbolj značilno to, da obsegajo samo take proizvode, blago in surovine, ki so za nas življenjskega pomena in da nam Sovjetska zveza pogodbeno ne bo dajala blaga, ki ga tako nujno ne potrebujemo. „Kakšne prednosti prinaša nova pogodba v kolikor se tiče izvoza?" — če sovjetski izvoz na češkoslovaško ne obsega nobenih surovin in blaga, ki ga mi ne potrebujemo, moramo pa z velikim zadovoljstvom ugotoviti, da bo Sovjetska zveza kupila ne samo našo obutev in tekstilno blago, temveč tudi steklo, porcelan, torej one proizvode, katerih dovoz omejuje sovjetska vlada na najmajšo mero. Imamo zelo velike težave s tem, ker je naše gospodarsko zaledje razmeroma majhno in zato nimamo zadostnih predpogojev za serijsko proizvodnjo. Sovjetska zveza je pripravljena naročiti na češkoslovaškem par tisoč elektromotorjev, vagonov, kompresorjev itd., in sicer tako, da bi že sedaj naročila blago, ki pa bo dobavljeno do leta 1952. Zato ima češkoslovaška Industrija zagotovljeno ne samo polno zaposljenost. temveč lahko istočasno svojo proizvodnjo planira in racionalizira, tako da bo lahko proizvajala zelo ekonomično. „Kakšen vpliv bo imela teškoslo-va£ko-sovjetska pogodba na češkoslovaške trgovske stike z Zr padom?" — Naši trgovski stiki z Zapadom niso s to pogodbo onemogočeni, niti zmanjšani, če upoštevamo, da bodo pošiljke, zlasti kovinarske industrije in težke industrije, ki bodo zvišane postopoma, tako da bodo pošiljke iz omenjenih strok razmeroma nizke in šele v bodočih letih povečane. če vzamemo v obzir, da bo v teh strokah češkoslovaška proizvodnja večja, kakor pa je danes, pridemo do zaključka, da nova sov-jetsko-češkoslovaška trgovska pogodba ne omejuje naše možnosti v gospodarskih stikih z Zapadom. Kot sem poudaril bodo serijska naročila Sovjetke zveze zelo rajširila našo proizvajalno kapaciteto. Tudi iz teg» vidika moramo gledati na naše gospodarske stike s Sovjetsko zvezo kot na zelo konstruktivne, ki gredo za obnovo Evrope, kar je bilo v Moskvi tudi poudarjeno čekoslovaško gospodarstvo hoče biti tudi v bodoč-noti činitelj v mirovni izgradnji Evrope. Nova pogodba ne samo ne ovira, temveč nasprotno, pomaga in omogoča, da bo češkoslovaška lahko dobro izvršila svojo na'ogo. ,,V kakšnem ozračju so se vršila pogajanja?" Dejstvo, da so bila ne samo načela, temveč tudi važne podrobnoti in točen popis in količina izvoznih in dovoznih predmetov sprejeta v nekaj dnevih, dokazuje, da so se pogajanja vodila v duhu resničnega sodelovanja in odkritosrčnega prijateljstva. resnična demokracija, demokracija, ki ni formalna, temveč dejanska, ki je izraz in utelešenje volje ter interesov samih narodov-Drugi važen pogoj je, da se popolnoma in za vselej odstrani vmešavanje imperialistov mednarodnih kapitalističnih trustov in koncernov v notranje zadeve balkanskih narodov. Tretji pofifoj je seveda dobra volja samih balkanskih narodov in njihova polna pripravljenost, delati in se boriti za triumf balkanske stvari, ki ni samo v njihovem interesu, tem-deč tudi v interesu mednarodnega miru in vsega naprednega človeštva, Naša splošna naloga ie> da napravimo vse, kar je v naši moči, da postlane Balkan, ki ie bil skladišče streliva, resen iin^ telj miru in demokratije. :• SIMON RUTAR ... * VELIKI PRI M.ORSKI ZGODOVINAR! Četrtega maja t. 1 je preteklo 44 let, odkar je v Ljubljani tragično umrl profesor Simon Rutar, po domače Rutarjev Sime, rojen leta 1851 na Kirnu na Goriškem. O tem velikem možu se je doslej tako malo pisalo, da razen malenkostnih podatkov v Gaberš-čkovih «Goriških Slovencih» in pa Lončarjevi brošurici v Izvest-jih goriške gimnazije nimamo nobenih podobne j ših virov za preučevanje in raziskovanje njegovega živi jenskega delovanja. Sele vpogled v njegova zgodovinska dela nam pokaže vso veličino tega učenjaka, ki se je v interesu resne in objektivne znanosti znal ostrosti hejslovanskega navdušenja in pretiranih zgodovinskih hipotez v slogu Matijo Sile in Godine-Ver-deljskega in nam tako dokumenta-rfčno izpričal našo narodno bitnost na tem ozemlju. Kako resno in objektivno je pojmoval Rutar svoj Poklic in njegove naloge, nam najlepše pokaže naslednji odlomek iz predgovora zgodovinski razpravi «Samosvoje mesto Trst in mejna grofija Istra»: «Ideja o avtohtonstvu Slovanov °b Jadranskem morju, ki je rodi-la Kollarjevo «Staroitalijo slovansko» ter navdajala našega Trstenjaka in mu vodilo pero do zad-niega dilla, ta ideja napram strogemu in objektivnemu raziskova-nju združenih zgodovinskih in jezikoslovnih ved ni obveljala. Toda bič ne del Ce tudi nismo neobčutljivi učenjaki, katerim so narodi in njih govorica in bivališča samo zanimivi, tudi kot rodoljubi, ki bam srce toplo bije za svojega buroda blaginjo in gorje, se lahko Potolažimo. Namesto domišljeva-be, a neresnične preslavne pre-telosti, s« nam odpre perspektiva, ki ni nič manj častna za naš rod. lste činjenice kakor Gennane so tirale tudi naše pradede na obale sibje Adrije: Pritisk sovražnih bazrodov in pa tisto neodoljivo hrepenenje po sončnem jugu, ki ^ dandanes goni sinove mrzle Normani j e v lovorove gaje ob to-Plcm Jadranu. V zgodovinski dobi, v 6. stoletju, so privreli naši Pradedje ob Dunavu navzgor v današnja selišča, tačas še istojezični in istoverni z današnjimi Hrvati in Srbi. A niso sedli k pol-bim loncem, ki so jim jih rado-voljno prepustili umikajoči se La-tjbci ali polatinjeni in dohajajoči Germani, nego v neprestanih bojih s temi sovražnimi narodi in pa z nič manj sovražno naravo, kate-bi so morali iztrgati vsako ped zemlje s plugom in sekiro v roki. Ho pravici se smejo torej Slovani ob vzhodnih obalah Jadrana smatrati za avtohtonce, za samorodce, tudi si niso bili s starimi Ilirci v sorodu niti v tretjo, niti v četrto. Te zgodovinske činjenice pa so bas potomce še veliko bolj tolažilne nego tista prefantastična in baš zategadelj že smešna ideja vt>l'koilirska. V tem zgodovinskem svitu nam slovanstvo ob Jadra-bu ne budi več otožnih, trpkih občutkov, kakor Jenku, češ da smo samo ostanki nekdanje slovanske slave in moči, nego lomanstva je Prisodila veda ono od pesimista ‘leoka nam zamišljeno vlogo: ro-btanstvo se umlče kakor daleč ne-®e pogled v zgodovinsko davnino, vedno in vedno, sicer počasno, •horda prepočasno, včasih celo epizodično zmagujoče, a vendar se trajno umiče pred' čilim slovanstvom. Po naših krnjih onstran ®ave Je zvenela latinska govori-cs, Benečani so dolgo časa gospodovali ob vzhodni obali, toda vse t° je prešlo». Iz gornjega jasno razvidimo, da Je Rutar gledal na narodnostni Položaj v Primorski krajini realistično z očesom Slovenca in objektivnega znanstvenika. Uspelo mu je, da je znal kot Slovenec predvsem poudariti slovenske momente v primorski zgodovini. Toda sprejemal jih je kot zgodovin-ska dejstva, ki jih ni potvarjal in zavijal po svoje. Toda ne samo to. Rutar je bil eden prvih slovenskih zgodovinarjev, slovenskih v pravem in najčistejšem pomenu besede. O njem kot učenjaku piše Dragotin Lončar naslednje: «Rutar je ustvaril slovensko sta-rinoslovje in nam podal njegovo slovensko izrazoslovje. Iz prazgodovinskih grobišč nam govori o najstarejši zgodovini naših krajev. Iz temne in napol temne preteklosti ga je vodila pot v svetlejšo dobo prihoda Slovencev, ko nam govore že pisana poročila. Gledali smo, kako se je zmagoslavno širil slovenski rod, kako je rastel in se razvijal in jačil, sam sebi ukazoval in gospodoval nad seboj. Poslušali smo, kako so močnejši sosedje obenem s pokristjanjevanjem u stavljali svobodni razvoj slovenskega rodu, kako so se krčile naše meje in izginjala veljava naših imen in jezika. Dospeli smo tja, kjer smo sedaj. In nam Rutar odpira pot v boljšo bodočnost s poznavanjem samega sebe, svoje zgodovine in zemlje, svoje duše in značaja...» Tako je bilo v resnici delo profesorja Rutarja, ki se ni zadovoljil samo z raziskovanjem sedanjih slovenskih ozemelj, temveč je s svojim delom posegel tudi na ona ozemlja, kjer je bil naš narodni živelj sto in stoletja izpostavljen najostrejšemu raznarodovalnemu pritisku in je njegovo slovenstvo že v Rutarjevi dobi kazalo znake hiranja in propadanja. Tu namreč mislim na našo slovensko Pepel ko, Beneško Slovenija In videti je, da je bil Rutarju ta starodavni in ubogi košček slovenske zemlje zelo pri srcu. Prepotoval ga je v vseh smereh, obiskal sleherno samotno vasico in naselje in zabeležil vse, kar bi moglo uto niti v pozabo Potem pa je napisal razpravo «Beneška Slovenija», ki je poleg opisa tohninskih puntov eno njegovih najboljših hi najbolj korenitih del. Sicer pa se je Rutar že sam zavedal žalostne usode, ki. jo je pripravljal tuji imperializem temu najskrajnejšemu in najbolj izpostavljenemu koščku slovenske zemlje. Sam je v predgovoru pravkar omenjeni knjigi zapisal, da sluti, da po njem nilče ne bo več toliko pisal o Beneški Sloveniji. In na žalost je res tar ko bilo. Poslej nismo dobili nobene tako popolne razprave o tej deželi, kot jo je napisal prof. Simon Rutar. Prostor in čas nam ne dopuščata, da bi se spuščali v podrobnejšo analizo njegovih del in poteka njegovega življenja in smrti. Bil jo profesor v Gorici, Kotoru in Splitu v Dalmaciji, pozneje pa do konca svojega življenja v Ljubljani. Poleg tega, da Je silno rad podpiral slovenske dijake, zavedajoč se kako zelo nam je potrebna prava slovenska inteligenca, je bil v Gorici tudi redni dopisnk «Soče», v kateri je med drugim objavil zanimivo razpravo «Potovanje cesarja Leopolda I. po Goriškem leta 1660». Nadalje je bil dopisni član Kraljevske srbske akademije znanosti v Beogradu in član nar prodnih slovenskih rodoljubnih društev. Napisal je poleg že omenjenih del «Zgodovinske črtice iz poknežene grosije Goriške in Gradiščanske», «Zgodovino Tolminskega.», poleg tega pa je napisal še veliko število manjših člankov in zgodovinskih razprav, ki so raztresene po številnih listih in revijah. Toda že to, kar smo o njem napisali in navedli, jasno kaže na njegovo veličino, veličino Slovenca in znanstvenika, ki je umel uporabiti tudi znanost v obrambo nar rodnostnih pravic in načel. -melj mloiie!' gih knjig na trgu. Iz istega razloga je izdala zaporedoma več mladinskih knjig: Vinklerjev Triglavov polet, Hudalesovega Mladca Dragožita in zelo zanimivo zbirko dokumentarnih spominov iz narodno osvobodilne borbe, ki jih je spisala naša mladina sama: »Tako je bilo trpljenje . ..« Za zbirko je dal pobudo ter jo uredil Jože Pahor. Sledile so izdaje Bevkove zbirke novel »Med dvema vojnama«, ponatis njegovega romana »Kaplana Čedermaca«, ki je bi! moral za časa fašizma iziti pod pseudonimom Pavleta Sedmaka. Naše ljudstvo ga seveda ni poznalo in ni smelo poznati. To je naš največji umetniški tekst trpljenja naše narodne manjšine pod Italijo tn fa-•šizmom. Sledil je ponatis zgodovinskega romana Jožeta Pahorra iz dobe kmečkega upora iz l. 1615. »Matija Gorjana«, ki ga naši Primorci tudi še niso poznali, dasi so zgodovinske prilike tako podobne po svojem ^puntarskem« ozračju sedanji dobi osvobodilne borbe. Naj oplenim še »Ob zlatem jubileju Ivana Trinka-Zamejskegat ter dva zvezka »Knjižnice za telesni vzgoje«. Pred nedavnim je izšla krtjiga L. Megličeve »Naša deca«, zdravstveno poučno delo za mlade matere. Ti knjigi so vzgojni nasveti, ki naj materi pomagajo, dokler novorojenček ne doseže prvega leta svoje starosti Sedaj stopa »Gregorčičeva« v novo obdobje, namreč v dobo političnega obstoja STO-ja, v čigar obsegu bo odslej delala, to se pravi, da bo imela teritorialno precej manjše področje, kot ga je imela doslej. Naj bi bile tudi carine precej majhne ali če bi iih celo ne bilo, vendar bo na STO-ju druga valuta kot v Sloveniji oz. na Primorskem. To vse gotovo ne bo moglo drugega kot utesniti delo »Gregorčičeve«. A nič zato! Slovensko Primorje je končno našlo Pot k združitvi z ostalo Slovenijo in FLRJ, našlo je pot v svobodo, pol v nagli redni razvoj. Založništvi iz svobodne Slovenije bodo moglr ljudstvu v Slovenskem Prtmoriu kaj drugeaa povedati kot »Gregorčičeva založba« iz STO-ja. J. Z. OBZORNIK avo, ces, kdo naj jih užene In I nini. Pozneje je „slučajno" ugotovil, | *n Nikolaj Petač Je odkupil košček spet se loti čitanja. Časopis drži pred § da ga popravljanje stane preveč in | t6ga mestnega močvirja In si napra- seboj kot ožgan pergament. — kakor | tedaj se Je z Henčkom pogodil tako, | v*i soline. Krištof s Proseka pa si ožgano, iz ognja rešeno listino, kjer 1 da mu Je dal v zameno še neko 1 3® medil na njem rodovitne njivice 50 v d°lgih stolpcih nanizane pravice Š i dukate I No kamion, ki čaka pred skladi- ln krivice od včeral In danes In I - žžem, Je priletela jata divjih golo- 3utri? hov, ki urno zobljejo koruzo skozi Ob njih igravostl ln šali ob tel ^ luknjo v vreči. Težaki so spodvili sveži, neverjetni notranji 'sili teh Na voglu je razvalina. Bomba j« | razparala poslopje, da je ostal samo | zid pokoncu in dva oboka nizko ob I pločniku. Na zidu kažejo mali, s sten- H skim papirjem pokriti štirikotnikl Ì kje so bile sobe. Spodaj pod obokom 1 sedi na kamnu težak ln čita čašo- 1 pis. Sam je med belimi ruševinami | in videti je kot zvest čuvaj. Čuvaj -česa? Svojega brezdelja? Se dolga vrsta drugih , je ob sten, 1 ln potem trije ločeni in sami svoi, I na samotnem oglu. Dva mlada ln 5 med njima starec. Fanta mu naga- --jata, se šalita, toda on molči. Slo 1 vesno drži razgrni en časopis pred f sabo ln ustnici se mu umirjeno pre- I mikata, da veš, kdaj je razbral be 1 sedo, in kdaj se loči naslednja. Tedaj si fanta pomežikneta. Tisti. 1 ki je na starčevi levici, se Je sklonil I nalašč nad list. Iz žepa Je vzel žve- 1 plenko tn je oprezno obdrgnil ob Z zid za svojim hrbtom. „Kaj je novega?" vprašuje s po- S narejeno zaskrbljenostjo. Vijoličasti plamenček žveplenke po- Z stane rdeč ln mladi ga pomakne k | spodnjemu robu lista. Dim se dvigne I starčku pod nos. Ta pa samo pokima 1 z glavo, pogleduje najprej fanta In 1 nato časopis: „Otročaja otročja", se muza in s f prsti počasi gasi plamen. „Ali nimata 1 nikakega bolj pametnega dela?" „Midva ne", odgovarjata. Staremu težaku se iskrijo oči. „Midva ne, nikakega bolj pametne- | ga dela nimava že več mesecev! In a ti?" Spet se smejeta, stari spet kima z glavo, češ, kdo naj jih užene in skem, najčešće pa po - Slovenskem in predvsem po južnem štajerskem. Najpogostejši cilj njegovih potovanj je bil Ptuj. Ptuj je bil takrat važno trgovsko središče, kajti v njem so se stekale trgovske poti iz slovenskih, ogrskih in nemških dežel. Tu sem je zahajal Rusec, nakupoval in zbiral blago in ga pošiljal v Trst. Toda njegova trgovska potovanja so Imela na sebi nekaj, kar daje še danes, po preteku pol tisočletja, Ruscu velike zasluge in odlike. V oni dobi še ni bilo železnic, vsa trgovina se je razvijala samo po cestah, po katerih so se vile dolge karavane tovornikov, ki so prenašali, blago iz kraja v kraj, iz dežele v deželo. Ta potovanja pa niso bila samo težavna in naporna, temvčč često tudi zelo nevarna. Ob cestah so prežali razbojniki fn klativitezi, t. j. obubožani ali pa drugače propadli plemiči, ki so opustili viteško življenje in stopili na pot razbej-ništva. Leta 1440. so celo v Trstu Obglavili Lazarja Bellija, člana ene izmed trinajstih plemiških rodbin prav zaradi razbojništva in klativite-štva. Poleg tega pa so bili tovorntki zlasti v krajih ob hrvatski meji stalno v nevarnosti, da jih ne zajame kakšna turška izvidnica ali pa celo oborožena četa, pripravljena na nadaljnji vdor v globino slovenskih dežela. Vendar pa vse to ni moglo zavreti tovorništva in trgovci so se morali pač sprijazniti s tem načinom potovanja, kajti drugih možnosti ni bilo. Seveda pa s tem ni rečeno, da 8 za varnost niso nikjer skrbeli. Mno-! gokje so bile ceste zastražene, toda | to ni rodilo onega učinka, ki bi ga i moralo, kajti v oni dobi je bil vsak | grof sam svoj gospod in je zato bilo i predvsem od njega odvisno več ali | manj učinkovito zastraženje cest. i Na enem Izmed takih potovanj po | Slovenskem so tudi Rusca zajeu I Turki In dve leti ni bilo o njem i ne duha ne sluha. Po dotedanjih iz-| košnjah s turškimi ujetniki so ga na splošno v Trstu smatrali za mr-tvega ln tako se je lepega dne pričela delitev njegovega premoženja. Nekaj so pobrali sorodniki, nekaj upniki, mnogo je kar enostavno „izginilo" in ko po dveh letih Rusca še ni bilo domov, je bilo njegovo ogromno premoženje enako niču. Toda po dveh letih se je Rusec nenadoma pojavil v Trstu in lahko sam videl, kako so med tem gospodarili varuhi in upniki. Toda to ga ni oplašilo. Nabral si je nekaj denarja In sl kupil hišo, da bi spet pričel trgovati. Toda Peter de Leo, mestni plemič, mu jo je takoj pognal na dražbo zaradi nekih dolgov, ki so baje nastali med Rusčevo odsotnostjo. Zaman je stric Nikolaj prosil in prepričeval, da bo Rusec pozneje lahko vse plačal, hiša je šla na dražbo. Očividno je bila pri tem na delu zavist ostalega mestnega plemstva, ki se je balo ponovnega Rusčevega vzpona in ga je zato skušalo onemogočiti. Toda njih napori so bili zaman. Rusec je bil že vsepovsod poznan In trgovina s Kranjsko, ki jo je pričel organizirati, se je spet lepo stekala v Trst. Nadaljeval s svojimi trgovskimi potovanji In uspel. Nagrada svojo drugo hišo in še tri dukate povrhu. Spet Je bil lastnik in spet je trgovina cvetela, kot vidimo Iz neke zadolžnice, po kateri je zakupnik mestne trošarine, Anton Burlo, zahteval od Rusca 12 dukatov f ssr ras i« rss ! — glave. Ko odhalalo in nrihalain. nia, mnrnt« ~ ? «Tiarsa r&rsVJSr g nega tlaka Drugi skušajo prevrtati boste hoteli; zato ker tisti v iràt -ih 5 s kljuni še cele vreče, spet drugi koristi bi bilo ria . ' V kater h | čemerno stoje na strehi šoferjeve - “ - ' ^ Vam ‘0 prepre*^ i utice in se krmežljivo razgledujejo, g Ko na avtomobilu ni več vreč, sto-g picajo golobi po pločniku in okrog “ avtomobila. Težake motrijo kot ptice sv. Frančiška v Giottovih freskah. Zato sname nosač, ki je na avto! TOVORNIKI (PO VALVAZORJU) mobilu, vrečo z glave in pomete avtu Jasto žlico ....... CViju Kaj so v primeri z vami? Kakšno moč imajo? Ali ni za vsakega Izmed njin sto izmed vas?4* J?*,vxeeer pa lež* to ali tam ob skladiščnih vratih zleknjen prosjak Ob glavi na pločniku Ima prazn«! konservno škatlo in v njej alumini- dno. Na ulico se vsipljejo koruzne zrna v belih oblakih moke In golobi jih hitijo zobati. Tako Je sleherni dan, odkar ima vsaka hiša tostran kanala svoje skladišče. Nekoč je bil vrvež, kot na Nihče se ne zmeni zanj, | IfAr m«» ____v. __ morda zato, ker nič ne smrči v hladni sapi, ki veje od morja, so se na pločniku posušila semena In vo-den rumenkasti sok buče, ki jo je bil grizel za večerjo. B. P. ........—..............J Takrat so namreč trgovci po navadi ; blago naročili, prinesli pa so jim ga najeti tovorniki, katere Je spremljal kak najet vodnik. Rusec pa je stvar začel drugače. Sam Je hodil po blago hi sam spremljal tovornike v Trst. In tovornikom družba človeka, ki je toliko prepotoval in toliko preizkusil, ni bila neprijetna. Pričeli so pa obenem spoznavati, da čim več bodo pošiljali blaga v Trst, tem več bodo Tržačani blaga zahtevali, kajti s porastom njih ponudbe bo rastlo tudi povpraševanje Tržačanov. Vse to je Rusec dobro vedel in tudi v tem smislu delal. V Ljubljani Je sklenil trgovsko zvezo s Tržačanom Ma-renzljem in Mn Ulm n el lom in z njima ustanovil trgovsko „družbo za trgovanje z Ljubljano, Zidanim mostom in Ptujem proti Ogrski", žal pa nam ni ohranjen noben akt, ki bi nam povedal kaj več o delu in razvoju te svojevrstne trgovske organizacije. Rusec Je še vedno neumorno trgoval, hodil Iz kraja v kraj in vodil tovornike v Trst. In njegovo delo je bilo kronano z uspehom. Cesar Friderik III. je namreč uvidel njegova prizadevanja in korist, ki jo je Imelo od tega tržaško mesto, kajti tudi sam je Imel precejšnje koristi, saj Je po prlključitvenl pogodbi pripadla polovica mestnih prejemkov njemu. Nagradil je Rusca s tem, da ga Je povzdignil na stopnjo cesarskega sorodnika in omlznika in tako s tem visokim odlikovanjem pred vsemi prizidal Rusčeve zasluge za (Nadaljevanje na 9. strani.) V letu 1940 je neki Francoz Vi-goureux sledil v francoski del afriškega Konga »očetu zlata«, M. Romanu, in pričel v Dominiki raziskovati zlata ležišča. Ustavil se le s svojimi spremljevalci na kon-eu doline ob reki Lukama in skup-n° z njimi začel preiskovati nje tok in ležišča zlata. Težavno delo je bilo to. Delali so v tropski vročini, čeprav v senei stoletnega pragozda, izpostavlje-ni neštevilnim rojem komarjev, tei prinašajo strahovito tropsko nialarijo, vsakodnevnim tropskim Ploham, pred katerimi ne ubrani človeka nobena obleka in dežnik io silnim orkanom, ki razsajajo ob določenih dobah in rušijo pod seboj vse, kar dosežejo. Brodili so po blatu rečnih bregov in močvirja in često od utrujenosti zvečer niti niso utegnili postaviti šotora, ali pa lih nosači niso mogli pravočasno dohiteti. Tedaj so spali v vejah kakega ogromnega kruhovca ali Pa pod zaslonom, v naglici napravljenem iz širokih vej bananine palme. Ko pa je nsatopil dan, se je njihovo delo pričelo znova. V obrežne predele kopljejo ja-!ne 'n dvigajo iz njih pesek, v katerem naj bi se nahajalo zlato zrnje. Dolgotrajno delo je to, mnogim ni uspelo, spet premnogim je upa-el pogum in so prenehali z delom. n ‘n™, kjer so prenehali oni, so nadaljevali drugi in običajno v latkem .času res prišli do zlatih ezisč. Vigoureux in njegovi tova-risi se niso strašili začetnih neuspehov in so neumorno nadalje-vah z delom. To pa se vrši takole: Iskalci zlarta najprej preiščejo regove reke, v katere vodah naj Dl se nahajalo zlato. Včasih imajo s seboj dovolj denarja, da si na-janiejo pomočnikov, oziroma delav-ev> včasih pa tudi ne in vrše de-0 sami, često celo brez zalog ži-eza in žive kar sproti od lova n gozdnih sadežev, s katerimi je Pragozd bogato založen. Sicer pa Pri tem delu ni glavno udobje tem-ye° ■ ■ ■ najti zlato! Lopata in velik krožnik zadostujeta. Iskalci zlata S1 vsakih jiet metrov izkopljejo v, rečni pesek en do dva metra g oboko jamo. Pesek, ki se v te) Zlato v Kongu jami pomeša z vodo, previdno iz- Phajo na svojih krožnikih in tako bobe precej točno sliko* v katero mer se veča ali manjša bogastvo zlata v pesku. Toda to je že polonio Uspeha in največ časa vzame Prav iskanje ležišča, ki se vrši . a isti način. Ko nalete na ležišča, edaj lahko prično misliti na dejansko pridobivanje zlata. Toda, ot je popreje zahtevalo iskanje Z ata predvsem poguma in skraj-osti in nič ali pa le malo kapita-ai tako postane sedaj položaj ravno obraten. Treba je denarja, da lahko ustvari rudnik. In iskal-Cl ga dobe. Tedaj si najamejo delavcev-črn-cev, nabavijo si vagončke, tračnice in bager j e in delo, t. j. izpiranje zlatega peska, prične na debelo. Zlato se nahaja v luskah, lističih ali pa v prahu predvsem v obrežnih skladovil peska, ki ga je v teku stoletij nanosila voda. Zato, ako je le mogoče, speljejo rečni tok v kako drugo smer, da jim na ta način postane pesek lažje dostopen: ali pa po možnosti vsaj kanalizirajo del rečne struge, da se tako vodna gladina čimbolj zniža. Del te vode napeljejo v posebne rake, iz katerih pada na zlati pesek. Zamorci, oboroženi z lopatami in velikimi zajemalkami, stalno mešajo ta pesek in ga nato pretakajo skozi sita, a voda stalno izpira pesek in drugo kamenje, med tem ko zlato, ki je mnogo težje, ostaja na dnu. V zadnjem situ se že zbirata samo še čista voda in čisto zlato. Vse delo se vrši pod nadzorstvom paznikov, Evropejcev in zvečer stopi k zadnjemu situ njih vodja, ali pa običajno sam gospodar rudnika in pobere zlato, ki so ga delavci tekom dneva izprali. Pridelek je odvisen od količine zlata v pesku, včasih je zlata komaj za deset do dvajset gramov, včasih pa tudi dvesto in še več. Po nekaj tednih dela je vse obrežje pokrito s kupi izpranega peska, poleg njega pa so še posebni kupi kamenja, ki tudi vsebuje zlato. Tedaj je treba razdrobiti in -zmleti tudi to kamenje, potem pa hajdi naprej. Seveda pa nekateri oddaljeni rudniki nimajo možnosti, da bi si nabavili potrebne stroje za mletje kamenja z zlatom, zaradi pomanjkanja sredstev, ali pa pomanjkanja delovnih moči in tedaj se morajo zadovoljiti s pridelkom, ki jim ga daje rečni pesek. Tam, kjer so nekoč pred osmimi leta Vigoureux in njegovi tovariši postavili sredi pragozda svoje Šotore in pričeli z iskanjem zlata, je sedaj prostorna jasa, na kateri stoji precejšnje naselje. Posekali so gozd in iz gradiva, ki so ga tako pridobili, postavili koče za delavstvo, ki je nameščeno v rudniku. Vseh hiš je okoli sto, vas ima svojo šolo, nabavno potrošniško in prehranjevalno zadrugo, globok vodnjak, a iz nje vodi 45 km dolga cesta proti raznim rudnikom. Železnica veže to naselje z obalnimi centri ob atlantski obali in danes potniku ni nič več tako težko priti Sili V te kraje kot pa pred leti, ko se je na mestu današnje vasi širil prostoren pragozd. Vigoureux, gospodar Dimonike, ie doslej zbra' tisoč pet sto kilogramov zlata. In po skromnih cenitvah ga je v rečnem pesku še vedno toliko, da se ga bo izpla- *ene delavcev stoje v vrsti pred upravnikovo hišo in Čakajo, da jim upravnik rudnika nakaže družinska stanovanja, do katerih imajo pravico črnec izpira zlato, po skro mnih cenitvah je v rudnih ležiščih dimonike zlata za n ajmanj deset do petnajst let DONOSNEGA IZKORIŠČANJA čalo pridobivati še najmanj desev do petnajst let. Toda ne samo to. V nepreglednih gozdovih, ki pokrivajo področje, za katerega Ima »zlati kralj« v Dimoniki pravico riziskovanja in izkoriščanja, so še popolnoma neizkoriščena ležišča železa, pirita, svinca in pa neke bele kovine, za katero se še ne ve, kaj naj bi bila. Pred kratkim pa je dobil svojega soseda. To je delegacija francoske vlade, ki ima nalogo, da preuči ostala področja in poišče na njih ležišča — urana, iz katerega pridobivajo atomsko silo in zato velja več, kot pa zlato. In mogoče bodo v kratkem času blizu Dimonike nastala še večja naselja, pravo pravcato mesto z ogromnimi tovarnami, v katerih bodo. noč In dan bivali učenjaki v družbi s čudnimi stroji in napravami, ki proizvajajo — atomsko silo. BLIZU DEMONIKE SO IZSEKALI PRAGOZD IN ZGRADILI POSLOPJA ZA DRUŽINE ČRNCEV. KOT JE VIDETI NA SLIKI, LESA TAMKAJ RES NE PRIMANKUJE! Eksplozija v skladišču municije v vojašnici mesta Maracay je povzročila smrt sedmih ljudi. Velika skupina Poljakov se je pripeljala na parniku „Easton Prince" iz Anglije v Gdinjo. Med temi je bilo tudi 1207 bivših vojakov. Observatorij harwardske univerze je objavil odkritje novega kometa dvanajste stopnje. Letališče Ciamplno pri Rimu so okupacijske oblasti vrnile italijanski upravi. Pred židovsko sinagogo v Buenos Airesu je eksplodirala velika bomba. Eksplozija je povzročila mnogo škode na stavbi, v okolici pa so popokale vse Sipe. čuden primer podivjanosti se je pripetil v Pordenonu blizu Benetk. Tri in tridesetletna ženska se je sprla s svojo snaho In jo pri tem večkrat zadela z nožem v glavo, dokler je ni usmrtila. Potem se je znesla še nad truplom svoje žrtve, ji odrezala glavo in jo skozi okno zagnala v kuhinjo nekih sorodnikov. Vojvoda windsorski je s svojo ženo prispel v Firence, kjer je gost poveljnika ameriške posadke. V nekaj dneh se povrne v Francijo. V Salzburgu je bil odprt glasbeni festival. Zavezniške rekvizicije v Italiji po izkrcanju julija 1943 znašajo doslej čez tisoč milijard Ur. Prvi esperantski kongres po vojni je bil odprt te dni v Bernu v Švici. Pri rudniški nesreči v Hlinoisu je našlo smrt 27 rudarjev, usoda 23 rudarjev pa še ni znana. Velika nesreča je zadela francosko pristanišče Brest. Na neki ladji je nastal požar in ptišlo je do eksplozije, ki je povzročila smrt 20 ljudi. Ranjenih je 250. škode je za sto milijonov frankov. Eksplozija se je čisto dobro slišala na angleški obali. V Vladivostok so prispeli prebivalci majhnega otoka Matne, ki pripada Kurilom. Večji del otoka predstavlja vulkan, ki je pred kratkim začel bruhati. Lava je resno ogrožala male vasi na obali. Kljub slabemu vremenu In dežju kamnja Iz vulkana se Jo kapitanu Baškatovu posrečilo rešiti prebivalstvo otoka. V Londonu so pokazali občinstvu nov tip angleškega avtomobila, imenovan „Standard Vanguard", ki je zgrajen po vzorcu amerikanskih luk-surloznih voz. Maksimalna hitrost novega tipa bo znašala okrog 125 km na uro. Voz na 16 HP bo stal okrog 400 šterlingov (nekako 4 milijone Ur). „Standard Moto Company" bo proizvajala približno 5000 avtomobilov tedensko. Prebivalci ob reki Ob so imeli te dni priUko opazovati nenavaden prizor. Vlačilec „Armenija" je namree vlačil proti severu proti reki 1 km dolg splav iz drevesnih debel. Les so poslali 1700 km daleč proti severa. Prihodnje dni bodo vlekli drug tak splav. Ob 98. obletnici smrti velikega madžarskega pesnika Aleksandra PetOfija je bila v Kiskunfelegu velika komemoracija. Govorniki so omenjali delo velikega pesnika, ki je dal življenje za svobodo madžarskega naroda. V sovjetski burjatski republiki gradijo 40 električnih central za kolhoze. V Zadnjih letih so zgradili 5 ht-droelektričnih central in 8 termičnih z zmogljivostjo 1000 kw. Letos je začela obratovati ena hidroelektrična in 4 termične centrale. (Nadaljevanje z 8. strani) slovensko in tržaško trgovino. Kdaj je Rusec umrl, ne vemo. O koncu njegovega življenja vemo le to, da si je kupil nekje v Furlanij^ malo posestvo in se na njem naselil. Od tega Ane je opustil trgovino in potovanja in živel polpozabljeno življenje do svoje smrti. Sedaj po pet sto letih pa se spominjamo življenjskih prigod Mihaela Rusca in njegove velike zasluge, da je prvi pričel sistematično organizl-ati trgovino med Trstom In njegovim naravnim zaledjem. — Tako bo bolje, — je rekel, — jaz sem, hvala bodi Alahu, že zadosti zrastel, name lek ne more učinkovati. In tako ste brez skrbi. Dajte sem svojo tačico. Otrl mu je levo roko nad komolcem z vato, namočeno v alkoholu, in v nekaj trenutkih je bila izvršena preprosta operacija, ki bodo nekoč napisane o njej debele knjige. Pol ure pozneje sta si doktor Popi in Tomazo Magaraf krepko stisnila roke pri izhodu iz restavracije. — Do pojutrišnjem, torej, — je rekel Popf, ko je sedel v taksi, — v enem dnevu bom tam vse opravil. Zvečer sta se zakonca, že vračala domov. Nameravala sta takoj urediti svoje zadeve v Bakbuku in se vrniti v mesto Velikih žab, kjer bi moral doktor Popf opazovati Tomaža Magarafa. dokler ne bi zraste! do konca. V vagonu je bilo vroče in soparno, ali Berenika je skoraj zaspala. Bila je srečna zavoljo moža, a še bolj, ker se bo vsaj začasno odtrgala od prekletega Bakbuka in bo živela v mestu, kjer so gledališča in primerna, dostojna družba. Možu pa se ni spalo. Dolgo se je premetaval na svojem divanit, potem pa je stopil na hodnik in odprl okno vagona, da bi se nadihal svežega zraka Po strehi vagona je trkal hladen dež, doktor Popf na je stal v lahki pižami pri oknu in užival hlad. To je bilo zelo neprevidno, zlasti od zdravnika. Toda Popf ni utegnil misliti na svoje zdravje. Sanjal je o tem, kakšen bo odmev njegovega dela »Principi in metode pospešitve rasti živali« v znanstvenem svetu, delo, ki mora biti epohalnega pomena. Da, da, epohalnega! Stal je v mrzlem prepihu in sanjal o slavi in o te"1, da mu bo pomagala obogateti. Tedaj si bo ured 1 odličen laboratorij, ki bo mogel v njem delati, kakor je treba, in ne bo prisiljen tratiti čas s skrbjo za vsakdanji kruh. Naposled je čutil, da ga trese mraz. Vrnil se je v kupe. ali ni mogel zaspati do samega Bakbuka. Ko je naslednje jutro stopil v jedilnico, da bi v naglici pozajtrkoval, je Berenika opazila, da je silno rdeč v obraz, in mu velela, naj si izmeri temperaturo. Toplomer je pokazal devet in trideset stopinj in pet desetink. Prestrašena Berenika ga je trudoma spravila v posteljo. Popf je menil, da to nič ni, Berenika pa je stekla po zdravnika. Skušala se je zatajevati, ali solze so ii lile po licu, zakaj ljubila je moža. in drugič, ii ie bilo žal. ker ne bo mogla odit: v mesto Velikih Žab. Zdravnik ni prišel takoj. Namenoma ie čakal, da bi s tem pokazal, kako nerad gre k temu brezvestnemu Popfu, ki je dvignil proti sebi vse mestne zdravnike Njegova diagnoza se je glasila: pljučnica — in namenoma je predpisal najdražji recept. — Zdi se mi, da se ni zmotil! — je zastokal doktor, ko sta ostala sama z Bereniko. — Tako mi je, kakor da sem se najedel gline. Sedi, stara, in piši, dokler ne izgubim zavesti. In narekoval ji ie pismo na Tomaža Magarafa. BHa so podobna navodila, kako se mora hraniti ves čas, dokler bo rastel, in kakšen mora biti njegov dnevni red: koliko časa in kolikokrat naj se izpreha-ja. koliko časa in kdaj mora ležati v postelji, a kar je glavno, da mora zapisovati bitje žile. telesno temperaturo, rast, višanje telesne teže in razne druge važne podrobnosti o razvoju tega nenavadnega eksperimenta. — Napiši, da so njegovi zapiski zelo važni. To bo moj honorar za tisto, kar sem naredil zanj ... — je; rekel in se komaj vidno nasmehnil. — Torej napiši, da bo to moj honorar ... OSMO POGLAVJE : ò tem, kako je začel Magaraf rasti in kaj je nastalo iz tega Nikoli ne bi bil mislil, da bo hkrati dobil tako velik apetit. Noč in dan je jedel in vedno je bil lačen. Ni hodil več na hrano v restavracijo, ker ni mogel ostati tam dan in noč. Vdova, ki je imel pri njej sobo. mu je komaj zmogla pripravljati obilna in raznovrstna iedila, ki mu jih je predpisal doktor Popf. Skorai ves zaslužek je šel za hrano, skoraj ves zaslužek in tudi ves prosti čas. Neprestano je žvečil, doma in na ulici, v podzemeljski železnici in med delom .Jedel ie in rastel. Vsak dan ie zrastel za dva centimetra. Že po nekaj dnevih so mu bile obleke majhne in ozke Naročil si je obleko s frakom, navadno obleko in kavbojski kroj z obilnim blagom, da bi jih lahko preši! sorazmerno z rastjo. Ker ni hotel, da bi kdo to opazil, je vsakikrat poiskal drugega krojača. Z obutvijo ie bilo teže. Približno vsake tri do štiri dni je kupil nekaj novih parov čevljev. Krojači in čevljarji so načeli njegove prihranke — njegov tekoči račun v banki je kopnel iz dneva v dan. Spočetka v »Zlatem pavu« niso opazili, da se Magaraf izteguje v višino in širi v plečih. Miskli so, da jih vara vid, tako nepričakovano in nenavadno je bilo to Potem pa so spoznali, da jih vid ne vara, da je začel Tomazo Magaraf resnično rasti v enaintridesetem letu svojega življenja, toda nihče ni hotel tega povedati gospodarju »Zlatega pava« gospodu Suukeju, ker niso hoteli spraviti na beraško palico svojega tovariša. Morda bo nehal rasti in tedaj bo vse dobro. Toda Magaraf je postajal daljši in daljši, in nekoč je pri predstavi nastal škandal. Magaraf je kakor vselej pridirjal na oder na kosmatem poniju. Neki rjavolasi, nekoliko nakajeni dolgin v svetlomodrem kroju, ki je sedel v prvi vrsti, je zazehal in rekel svojemu sosedu tako glasno, da ga je slišala vsa dvorana: — Tudi jaz imam osem in dvajset tak'h pritlikavcev, samo da je ta bržčas nekoliko višji. Rahel smeh se je razširil po sedežih. Pri slovesu z Magarafom je poročevalec izmaknil debeli rodbinski album s fotografijami sorodnikov in znancev, ki ga ie pa naslednje jutro pošteno vrnil skupaj z obsežno številko »Večernega burna«, ki je bila v celoti posvečena zadevi Magarafa. Dvanajstkrat so ponatisnili to številko, in vsi iztisi so bili takoj razprodani. Ko pa je krdelo dopisnikov drugih časopisov vdrlo v Magarafovo stanovanje, je podjetni poročevalec »Večernega burna« z rdečimi očmi od bdenja mrzlično narekoval stenografki zadnjih tisoč besed brošure z naslovom »Bomba Tomaža Magarafa« in je bilo prodanih v dveh dneh tri in pol milijona izvodov. Ni mogoče, da bi navedli vsebino in celo samo prešteli članke in podlistke, ki so v teh dneh polnili stolpce aržantejskih časopisov. Za to bi bila potrebna posebna in zelo obsežna knjiga. Omejili se bomo samo na izbor nekaterih najznačilneiših naslovov neštetih člankov, pripomb in poročil s sodišča: »Prillikavcu sodilo zato, ker je zrastel«, — Ne bodi smešen, — mu je odgovoril sosed, — ali invaio tvoji fantje tudi tako cvileče glasove kakor ta Magaraf? Takšen glas ima kakor otročiček. Poje kakor delica. Napovedovalec, seveda se je pretvarjal, kakor da ne sliši tega pogovora. Stopil je pred oder in slovesno oznanil: — Zdaj bo Tomazo zapel pesemco »Mamk bojim se« To je bila glavna Magarafova točka Ako si zaprl oči. se ti je dozdevalo, da poje trileten otrok. Tomazo se je odkašljal, toda strahoma je čutil, da poje s šibkim, vendar precej polnim baritonom. — Tu je vse natanko določeno, — je nadaljeval gospod Sunke zadirčno in prebral v presledkih: — »Mami, bojim se zamorca, ki ima debele ustne. Ujel me bo in za zmerom ločil od tebe« ... Zadnje besede kupleta so se izgubile v glasnem krohotu in žvižganju. Načete pomaranče in olupki banan so leteli na oder. Zavesa je padla. In tedaj je poklical Tomaža Magarafa v svoj kabinet sam gospod Sunke. Gospodar »Zlatega pava« je bil v črni salonski suknji. Njegov črni širokokrajni klobuk je stal na mizi kakor nizka nagrobna gomila Po svojih obrabnih potezah je bil gospod Suuke prej podoben baptističnemu pridigarju kakor pa gospodarju zabavišča. V tem ni bilo nič čudnega. Suuke se je dvajset let preživljal z božjo besedo kot pridigar, preden je prevzel to zabavišče. On njegovega prejšnjega poklica mu je ostalo neko zaničevanje za grešno delovanje zabavišča. Ali med vsemi grešnimi deli zabavišča so mu bila najmanj všeč tista, ki so prinašala izgubo. — Vi si dovoljujete rasti, se mi dozdeva? — je izpregovoril gospod Suuke z glasom, kakor da je zasačil pritlikavca na tatvini. Kaj je mogel odgovoriti na to Magaraf? Molčal je in povesil glavo, kakor da si je v svesti krivde. — Mislim, da poznate to listino? — mu je predložil Sunke pogodbo, ki je bil na njej Magarafov podpis. »in Tomazo Magaraf, umetnik, visok tri in devedeset centimetrov, z druge strani .. Dovolite, da vas vprašam, kolikšna je sedaj vaša postava? In ker ni Magaraf tudi takrat nič odgovoril, se je gospod Suuke podvizal, vzel iz miznega predala merilni trak in sam izmeril višino postave svojega sodelavca. — Sto eden in dvajset centimetrov! — je vzkliknil z glasom blagorodne nejevolje. — To je nezaslišano! Magaraf pa je še vedno molčal. — Prav za prav niste več pritlikavec, — je pikro ugotovil gospod Suuke, — ste že skorai navaden človek nizke postave Takoj morate prenehati rasti, dokler ne bo prepozno — Ne morem prenehati rasti, — je naposled iz-pregovori! Magaraf, — to ni odvisno od moje volje. — Ne pozabite na določila, ki se nanašajo na neizpolnitev pogodbe, — je rekel Suuke. — Naredila sva pogodbo za dve sezoni. Ako rastete, kršite pogodbo. Pritlikavca, ki je zrastel. ne hodijo več gledat. Upam, da to razumete? — Razumem, — je pritrdil Magaraf. — Torej prenehajte kršiti pogodbo. — Na žalost to ni od mene odvisno. — Torej sodišče? — Kakor mislite, gospod ... In naslednjega dne ie gospod Sunke v imenu »Zlatega pava« vložil na sodišču tožbo o orekrše-niu pogodbe proti gledališkemu umetniku Tomažu Magarafu. Magaraf je tudi takrat molčal in gospod Sunke je videl po pravici v njegovem molku pritrjevanje. DEVETO POGLAVJE, ki pripoveduje, kako so sodili Tomažu Magarafu. ker je zrastel. Magaraf ni imel denarja za odvetnika. Zbrali so med seboj njegovi tovariši zabavišča Odvetark ie takoj uganil, da utegne biti ta proces zanj ugoden s stališča reklame, in ni zato preveč zahteval. Ko se je z Magarafom odkrito pomend. je zvedel, da je neki neznan zdravnik vcep'1 Magarafu z njegovim pristankom lek, in po tej cepitvi je začel pritlikavec rasti. — Za boga! — se ie prestrašil odvetnik. — Vendar nicte nikomur zinili o tem cepljeniu? — Doktor mi je za zdaj prepovedal govoriti o tem, — ga ie nomirii Magaraf. — Pameten človek ie naš doktor! — je z iskrenim navdušenjem priznal odvetnik. — Ako kdo zve o doktoriu in tem leku, vam bodo vse, kar se je zgodilo, šteli za kršenje pogodbe in sicer vna-prei premišljeno kršenje. Naše pero je preslabo, da bi opijalo hrup. kije nastal spričo tega nezaslišanega procesa. Poročevalec liud^kega dnevnika »Večerni bum«, ki ie bd po nakliučiu navzoč v »Ziatem pavu«, ko so Magarafa izžvižgali, ie obogatel v dveh dneh Sprva je nameraval napisati kratko poročilo o dogodku z Magarafom. Smukni! ie za kulise, da bi zvedel kakšno zabavno podrobnost o pritlikavem umetniku. in ie tako prvi zvedel, da pride stvar pred sodišče. Hinoma je spoznal, na kakšno bogato žilo je naletel, in je naredil nekai senzacionalnm posnetkov: »Tomazo Magaraf prihaia 'z ravnateljevega kabineta«, »Tomazo Magaraf zadniikrat stopa skozi vhodna vrata«, »Tomazo Magaraf pr’no-veduie tovarišem o svoji nesreči« Nato je zd’rial na stanovanje našega iunaka: še Preden se je Magaraf vrnil domov, si ie znal pridobHi zaupanje spoštovane vdove in io ood’-obno izpraševal o ničnem čudovitem najemniku. Ko se ie naposled vrnil domov razburjeni in potrti MaSaraf. ie poročevalec »Večernega burna« spretno izvleke! iz njega ne sarso naiboli značilna in pomembna deistva ’Z njegovega živlioniepisa in živlieniepnsa niego'4h naibližjih sorodmikov, temveč tud' niegovo mnenje o nadaliniem razvoiu odrske umetnosti. »Tomazo Mafaraf se ie v trideset letih svoleva živi tenia prvič obril, ko se ie odpravi itd na sodišče«, »Vsi plešejo fokstrot „Kako si velik, moj mali T ommi”«! »Zadnje dneve imam strašen apetit!« ie rekel Tomazo našemu dopisniku«. »Pogodba je povodba«. — je rekel vosnod Jozua Roors, podpredsednik združenja cirkuških podjetnikov, »Clospod Mavaraf bo imel črno brado«, »Tomazo Madaraf ie najvzornejši stanovanjski podnajemnik«, »Na priporočilo toženčev’h zauovornikov. podnrto z izjavo zdravstvenih izvedencev, ie sodišče dovolilo Madarafu, da sme jesti tudi med sodno proceduro«. »Tomazo M a varaj in Ko (trgovina z droverij-skim blagom, 78, Prospekt Rlaginie) prosi, da g& ne bi zamenjali z odrastlim pritlikavcem istega imena. Tvrdka Tomazo Magaraf in Ko vestno it-polnjuie vse svoje sklenjene pogodbe. Dobrodelnim ustanovam popust«. »Magarafovi tovariši pričakujejo, da bo oproščen«, »Vsakdo raste, kakor more«, »Rog je vedel, kaj je delal, ko je ustvaril pritlikavce«, »Magaraf pojé z apetitom tri zrezke naenkrat«’ »Prvič slišim, da se pritlikavci rodi io od normalnih staršev. — je reki a filmska igralka Margareta Drennj«. »Sodba nad Magarafom je udarec v obraz naši civilizaciji«, »Gospod Suuke igra izvrstno golf«, f„ »Sodišče vpraša, ali ho Magaraf še dalje rastel' Magaraf odgovarja: »Ne vem«, »Profesor Prokops vije roke«. GOSPA Z MuEUMI ^--- ROMAN CRONINA - J Katarinina velika skrb je bila, da bi ostalo potovanje Nancy v dobrem spominu. Njeno prvo potovanje preko morja je bilo za njo očarujoče in ji Je zapustilo neizbrisen vtis. Trudila se je, da bi vzbudila v Nancy iste občutke, toda vsak dan je v tem pogledu doživljala novo razočaranje. Nancy se ni tako zlepa navduševala in ni ji bilo dano, da bi se brez pridižka vdajala občudovanju: bila je sicer premlada, da bi se dolgočasila in sploh ni imela pojma, kaj je dolgočasje, toda do življenja je ostajala hladna in oddaljena. Prvič v življenju je začela Katarina razumevati, da čeprav je med njima samo deset let razlike, ju vendar loči pojmovanje o življenju kot prepad in da spadata v dve različni generaciji. Tedaj je poskušala, da bi se približala svoji nečakinji in prišla je tako daleč, da se le vprašala, če ni morda v Nancini in Maddenovi družbi več kot sta si onadva želela. Silila se je, da jih je puščala bolj pogosto same, a kaj kmalu je bila trojica spet skupaj. Njih majhna skupina je postajala središče vse družbe. Nancy je ugajalo imeti mnogo ljudi okoli sebe, toda morda se je ona v svojih domnevah motila? Navidezno je imela Nancy vse posebnosti nove generacije, vendar je imela tudi svoje notranje življenje. Neuspeh v Manchestru ji je pustil rano, ki je bila še vedno nezaceljena in v svoji notranjosti je težila le za tem, da bi se s hrupnim uspehom zopet uveljavila. Čeprav ni o tern govorila, je sanjala le o svoji bodoči turneji v New Yorku in ni mislila na drugo kot na svojo vlogo. Imela je navado, da je nenadoma izginila, ponavadi zvečer, da se je posvetila vlogi, in ker je bila preveč samostojna, se nihče ni brigal za njeno samotno bdenje. Prišel je tako večer nekega četrtka, ko se je Nancy ob devetih zaprla v svojo kabino in pustila Mad-deila z nalogo, da povede Katarino v kino. Bila ie temna in viharna noč. Na sporedu sta bila dva fil-nia, neka robata žaloigra in nek dokumentaren film ° preteklih potovanjih. Bila sta naravnost neznosna. Ladja se je gugala, predstava ni bila niti najmanj zanimiva in kljub temu se je počutila Katarina zadovoljna kot redkokdaj. Sede v temi je raztreseno gle dala na platno in imela občutek silnega ugodja v Maddenovi prisotnosti in guganju ladje na težkem roorju. Nenadoma se je Madden obrnil k njej z obrazom, ki ga je obseval smehljaj, ki ji je bil dobro znan. »Zdi se mi da se vreme kvari«, je omenil. »Kako se počutiš?« »Še nikoli se nisem tako dobro počutila«, je s ♦rudnim glasom odvrnila Katarina. »Ne bi morda šla rada dol?« »Če ne greš ti. jaz tudi ne grem.« Sledila je zopet filmu, ko ji je nenadoma neka misel šinila v glavo. Zakaj je čutila tako blaženost ob gledanju te povprečne predstave, kljub nevšečnosti viharja? Z odporom se je zavedla, da ta občutek zadovoljstva izvira iz dejstva, da je Madden poleg nje; zadnja stvar, ki bi si jo želela, bi bila želja, da bi bilo te blaženosti konec; njen nasmeh je ugasnil in zaman je skušala razmišljati; niti ni imela več časa za to: nenadoma ji je postalo vse jasno. Madden je stegnil roko, da bi zadržal stolico svoje sosede, ki jo je valovanje sunkoma zaneslo kot pravo gugalnico. V naslednjem trenutku se je ladja zazibala v nasprotno smer in vrgla Katarino proti njemu. Za nekaj sekund, dokler se ni ladja izravnala, jo je trdno držal, da ne bi padla in v tem hipu se je parnik, morje, ves svet zatemnil pred njenimi očmi. Ko se je ladja povrnila v stalni položaj, jo je skrbno postavil na njeno mesto. »Kako nagrado bom prejel?« je dejal. »Kolajno kralja Alberta kot rešilec brodolomcev na visokem morju ?« Ni izpregovorila. Če bi jo stalo življenje, ne bi mogla spregovoriti zloga.Bila je bleda do ustnic, njeni udje so bili odreveneli, čutila je, kako jo je zadelo grozno spoznanje, ki se je zrušilo nanjo kot blisk z jasnega neba : ljubila je IVladdena, ljubila ga je z vso svojo dušo. Vse ji je sedaj postalo neizprosno jasno: blaženost, ki jo je občutila v njegovi prisotnosti, želje, ki jih je gojila za njegovo srečo, prikrito upanje, da bo deležna njegovega pogleda, njegovega nasmeha. Vse je postalo jasno: jasno in grozno kot scena, ki se odigrava v temi, pa jo nenadoma razsvetli oslep-Ijajoči pramen modrikastega bliska. Trenutna vrtoglavica jo je spreletela, za hip se ji je zazdelo, da se bo onesvestila, toda stisnila je a*-rokami stranice naslonjača in uspela obvladati svojo slabost. Ostala je tam, nepremična, pretresena v dno duše, kot slepa in navdana z grozo Film se je polagoma končal, luči so se prižgale in gledalci, ki so vzdržali do konca, so se pozdravljali z majhnimi kretnjami. S sklonjeno, glavo se je Katarina napotila proti izhodu. Madden ji je sledil. Krov je bil skoraj prazen in v tej temi in miru se je Katarina čutila še bolj nesrečno; ni ji uspelo pogledati svojega spremljevalca, kajti zavedala se je, da bi njene oči razgalile njeno dušo. Mučno ji je bilo prikrivati boj, ki se je odigraval v njeni duši. »Mislim, da je bolje, če grem dol«, je dejala. Kako ji je uspelo govoriti z naravnim glasom, tega sama ni vedela. »Že? Veš, da naju je Nancy prosila, da jo pustiva samo? Sprehajajva se po krovu.« Jack london; kri&tok dimac Kriš nikakor ni mogel preboleti, da se mu vsi >hočejo na račun jajčne kupčije. Tuhta je, a o zasmehovalce osramotil. A zdelo se je s oro ne 'Soče, da bi uspel vseh nekaj tisoč Davvsančanov r naenkrat spraviti ob njihov škodoželjni nasilV :• Ko je v banki za 10.000 dolarjev lavno kupil starega Sandersona strmo nabrežino, je da je na pravi poti. Čudak Sanderson si i to zemljišče osvojil in ga sParcel,ral ^ ^m ča. Toda Dawson je zrastel ravno na nasprotnem »Stavbišče za mesto?« se je križal čok. »še toliko ni ravnega tam, da bi razprostrl poštno znamko.« >Ne, takrat se mi ne bodo krohotali,« ga je miril Dimač. In res, ko se je razvedelo za to kupčijo, se je Dawson sprva začudil, toda izkušeni zlato'.-oni so sj bili koj na jasnem: Pozor! Kriš ni kupil tecm razsežnega zemljišča, da bi na strmih drčah zidal mesto; zavohati je moral med skalovjem kako zlato žilo. Ko bo dognal nje smer, si bosta s Čokom osvojila najboljše deleže. »Prav gotovo bo tako«, so vsi vprek pritrjevali. »Le pazimo nanj.« -------------------------------------------------tl Govoril je s popolnoma naravnim glasom in Katarina ni vedela, če se je zavedal, v kakšen grozen položaj je strmoglavila. Obrnila je oči v stran in ponovila : »Ne, raje grem dol. Pozno je že.« »Kaj zato? Danes smo se tako malo gibali in ti tako rada vdihuješ morski zrak.« v Z neizrečenim naporom je uspela pogledati mu v oči: v njih je čitala ljubeznivo skrb in to jo je še bolj zabolelo. »Sprehajaj se sam«, je dejala, »ti prismojeni filmi so me utrudili.« »Dobro, če tako želiš...« »Lahko noč!« Vsaj te besede je izgovorila brez zadrege in pri tem skremžila ustnice, kot da bi se hotela nasmejati. Nato se je obrnila in stekla po stopnišču ter pustila Chrisa na krovu. Ko je dospela v spodnje nadstropje, se je ustavila in si položila roko na prsi. Srce ji je tako močno utripalo, da ni mogla dalje. Preden bi videla svojo nečakinjo, se je hotela umiriti, zbrati svoje moči in postati naravna. Toda čim je pomislila na Nancy, se je njena muka še povečala in njeno stališče se ji je zazdelo še boli strašno. Drsela je dalje po hodniku, se zaplela v vrvi* in orodje, toda ni se brigala za to. Nobena fizična bolečina se ni dala primerjati z bolečino njenega srca. Končno je dospela v ospredje parnika. Tu se je krčevito oprijela ograje. Veter je šibal njeno telo. Zavita v noč in v mogočni šum valov se je njena duša pogreznila v tako brezno trpljenja, da je začela ihteti. Dei/nlo poglavje Drugo jutro je ponehal veter, morje je bilo mirno in nebo jasno. Ko je prišla proti deseti uri Nancy za Maddenom na krov, je Katarina ni spremljala. »Kje je naša tretja družabnica?« je vprašal Chris. »Za danes predpoldne je samo častna družabnica«, je z veselim glasom odvrnila Nancy. »Boli jo glava.« Zdel se je presenečen. »Kako to? Ali ni rekla, da je na potovanju še nikoli ni bolela glava?« »Vsekakor je pozabila potrkati po mizi«, je smeje se odvrnila deklica. »Toda bodi vesel, dragi, tvoja mala je sveža in zdra.va!« »Zakaj nisi prišla k telovadbi?« Namrdnila se je. Njena včerajšnja resnost je izginila in dala prostora njeni navadni nagajivosti. Danes je čutila, kako je vsa poživljena v svežini lepega jutra. »Dragi!« ga je veselo prekinila, »ne kregaj me, še preden sva poročena. Ne muči me in daj mi raje kako cigareto.« »Ker ne kadiš mojih, ti jih grem iskat.« Spustila sta se z dvigalom v glavni hali, kjer ji je kupil veliko škatlo cigaret njene najljubše znamke. Ko jo je gledal, je moral priznati, da ni bila še nikoli talko očarujoča. Vitka in živahna, je imela na sebi plašč iz kamelje dlake, ki se je prilegal njenemu prožnemu telesu, in pogled nanjo mu je jemal sapo. RRIRKDIL IN NARISAL : MILKO HAMBIO be not] je zijal Cok, ko je Kris naskrivaj navozil v Sandersonovo kočo tovor kamenja in blata, star škripajoč vitel z vedrom, dleta in kladivo. A ponoči je spal s prižgano petrolejko in ostajal podnevi doma. Ko je razstrelil še par min, so pa ljudje začeli prihajati preko zamrzle reke in oprezovati v pečine čim pa se je stemnilo, so se približali previdno koči! In tedaj je Kris ugasnil luč, pognal vitel in vsake četrt ure stresel vedro kamenja. »Vraga«, se je posvetilo Čoku, »saj to zveni, kakor da bi rudo vlekel z rova«, in istega mnenja so bili tudi možje, ki so vznemirjeno tiščali ušesa ob brunih koče Istranke bodo volile svoje zastopnice Se nekaj dni nas loči od prihodnjega meseca, ki bo prinesel ženski organizaciji v Istri volitve v odbore in v plenume Antifašistične slovensko italijanske ženske zveze. Istrske žene bodo znova izpričale bratstvo slovenskih in italijanskih demokratičnih žena za obnovo in prozvit istrske zemlje ter za utrditev miru v svetu. Z volitvami bodo samo še enkrat potrdile, da hočejo imeti to, zn kar so se žrtvovale štiri vojna leta in še popreje. Ponosne so na svojo enakopravnost, ki jih stavi z možmi v isto vrsto in jim daje možnost, da se udejstvujejo v vseh problemih ekonomskega, socialnega in družabnega življenja. Stvari, ki so bile zanje življenjsko važne4 in ki so jim bile Zaprte z deseterimi ključi, da niso mogle pristopiti k njihovi pravični rešitvi, razpravljajo prosto na sestankih, ter zakon in oblast jim dajata vso podporo. Izginjajo težke zgodbe o izkoriščanju ■ ženske delovne moči v tovarni, o nepreskrbljenih otrocih, o materah, ki se morajo same prebijati skozi življenje in jih za to vse zaničuje, o ženah, ki ždijo le doma in molče prenašajo svojo usodo. Istrska žena je postala gospodar svojega življenja, ki ga ureja z lastno voljo. Osvojila si je resnico, da je borba za demokracijo tudi borba za enakopravnost žene, kajti tam, kjer niso žene popolnoma enakopravne, tudi ne more biti govora o pravi demokraciji, o tisti demokraciji, ki služi v dobrobit vsakea posameznega naroda in vsega človeštva. Po tej vojni so žene v pretežni večini izpregledale in vedo,' da je njihova dolžnost, da izstopijo iz svojega ozkega družinskega krogu ter se udeležujejo tudi javnega življenja, ker zadeva tudi javno življenje usodo njihovih družin :n tistih, ki so jim najdražji. S tem, da so neme za to, kar se dogaja okoli njih in v svetu, izdajajo le lastne interese in interese svojih otrok. Vojna je prizadela ženi veliko več trpljenja. V trepetu za svojci so jo veliko bolj občutile in teže prenašale. Koliko je bilo skrbi in muk za golo preživljanje, koliko izgovorov, ko so Nemci vdirali v hišo in spraševali zn partizane, koliko solz za tistimi, ki so jih pričakovale zaman. Vse to jim je ostalo živo v njihovi zavesti in vse to jim narekuje budno spremljanje svetovnih dogodkov. Z ogorčenjem sprejemajo vesti, da na Kitajskem, Indoneziji in Grčiji še ni miru, da hoče Amerika vzpostaviti nemško vojno industrijo, ki naj znova o-groža tako težko pridobljen mir Namesto obnove, ki bi zagotovila revnim družinam kruh in blagostanje, se vzdržujejo vlade, ki hujskajo na novo vojno, ki naj znova pokoplje upe mater in žena. To so tisti globoki vzroki, iz katerih so naredile žene tehtne zaključke in se še tesneje oklenile svoje ženske organizacije ter preko nje Svetovne antifašistične organizacije žena, ki predstavlja v svetovnem merilu eno izmed kompo nent za ohranitev miru. Njihove volitve po bodo obenem dokaz zaupanja ljudski oblasti, ki je najtrdnejša garancija njihove enakopravnosti in njihove koristi. Program, ki si ga je zastavila ASIZZ, je program vsake zavedne delavke, vsake gospodinje, kt nosi vso težo družine, vsake mate re, ki ji je pri srcu nadaljnja pot njenih otrok. Na volitve pojdejo z rezultati dela, ki bodo pokazali njihovo zavest in doprino k temu. SOlVfCF, ZDRMMR Slovenski pregovor: »Kamor zahaja sonce, ne prihaja zdravnik«, priča, da je prepričanje o zdravilnem učinku sonca našemu kmetskemu ljudstvu že od nekdaj znano. Veliko je bilo napisanega o zdravilnem delovanju sonca na človeško telo kakor tudi na stanovanjske prostore in vselej, kadar govorimo o obrambnih ukrepih zoper nalezljive bolezni ali zoper razvojne bolezni v prvih letih otrokovega življenja, poudarjamo potrebo po soncu in zraku, kot prvem in glavnem sredstvu zoper bolezen in pohabljenost. Neprimerno bolj krepka in zdrava bi bila naša mladina, ko bi ne rasla v temačnih, vlažnih, soncu nedostopnih stanovanjih. Zdravstvena vrednost počitniških kolonij je neprecenljiva in velikemu razmahu skrbstva za mladino v zadnjih desetletjih je pripisovati, da so prav počitniške kolonije, poleg zdravega športa tiste, ki so nam dale bolj zdravo, krepko ter telesno in duševno bolj razvito mladino. Delovanje sonca je dokaj komplicirano in veliko je še nepojasnjenega v tem sicer tako važnem poglavju zdravstva. Ni pa nikakeg» dvoma, in to lako ugotovimo iz izkustva, da je pripisati sončnim žarkom in sončnemu obsevanju ve. liko važnost. Učinkovanje sončnih žarkov na naše zdravje lahko ocenimo z več vidikov. Predvsem je velike važnosti vplivanja žarkov na stanovanjske prostore. Tako vidimo, da je infekcija in širjenje nalezljivih bolezni v sončnih prostorih redkejše kot v stanovanjih. Jca-mor ne posije sortce. Četrt ure sončnega obsevanja na stanovanjska tla je po učinku enako precei močni desinfekciiski raztopini. Toda poleg učinkov, ki jih ima sonce na prostore, kar je v posredni zvezi t našim zdravjem, je posebno pomemben vpliv sončnih žarkov na naše telo. Obsevanje kože ustvarja v njej pigment, ki ima posebne obrambne lastnosti zoper mnoge nalezljive bolezni. Tudi krvni obtok, ki je živahnejši pod vplivom sončnih žarkov, je velike Važnosti za mnoge prehranjevalne Ifunkcije v telesu. Končno se vršijo pod vplivom sonca na našem telesu živahnejši biokemični pro cesi, ki podpirajo pr ; novo v telesu in vplivajo na večjo cdpornoir zoper najrazličnejše bolezni. Dovolj je, če pomislimo da nas sonce brani pred rahitičnimi obolenji. Znano je, da je v velikih mestih, v četrtih, kjer ie rahitis zahteval veliko žrtev, samo sončno obsevanje otrok, brez kakih drugih zdravilnih pripomočkov, zadostovalo, da so primeri te bolezni padli na minimalno število. Pri tem je bilo nujno misliti ne toliko na splošno delovanje sončnih žarkov, kolikor na nek poseben proces v telescih otrok pod neposrednim učinkom sončnih žarkov. Potem, ko smo' spoznali učinke vitamina D In ugotovili, da obsevani ergosterin vrši funkcijo kalcijevega katalizatorja, to se pravi, da vpliva na nalaganje apna v kosteh, nam je postalo jasno, da je pripisovati sončnim žarkom dragoceni učinek pravega obrambnega antirahitičnega faktorja. Ne gre seveda omejiti ves vpliv sonca na ta edini učinek, vendar navajam slučaj ergosterina kot najbolj zgovoren dokaz za delovanje sončnega obsevanja. Obenem da bi se življenje v celoti spremenilo in postalo lepše za vse. Posamezni odbori bodo tekmovali v tem, koliko bo velik, koliko denarja bodo nabrali za volilno kampanjo, koliko ur prostovoljnega dela so naredili, koliko je bilo storjenega na polju socialnega skrbstva in kulture, kateri odbor ima največje število tistih, ki berejo naše revije, kateri ima najlepše urejen sedež in najbohšo uiministracijo ter kateri bo vključil največje število žena. Te številke jim bodo porok bližnje in daljne bodočnosti. PfOJVTRfTJNflJNTA KUMARE V KISU ZA ZIMO Kakor izrabimo odlično sadje za kompot, tako vzamemo za zimnico le najboljše kumare. Umij napol dorasle kumare in jih pusti, da se voda odcedi. Nato jih obriši s čisto krpo, deni v sk'e-do in nasoli: kumare večkrat premešaj, da se dobro razsole in jih pusti v soli 24 ur. Umiješ jih s Iz starega pohištva novo Kdor ima dve nočni omarici, si bo lahko prav tako s predelavo, kakor Jo kaže slika, izpolnil mogoče že davno željo po pisalni mizi. Potrebna je le zadnja stena in zgornja plošča, ki vežeta obe omarici. Za knjižno omaro z dvema stranskima omaricama potrebujemo večjo ploščo za pod, ploščo za srednjo polico in vrhnjo ploščo. Kot vidimo, lahko uporabimo tako nočno omarico tudi kot domačo lekarno. lahko sklepamo, da se zelo verjetno vršijo pod vplivom sončnih žarkov tudi drugi podobni procesi v našem telesu. Najbrž vpliva sonce na ustvarjanje rdečih krvnih telesc in ima torej medicinska stroka, ki ji pravimo helioterapija in ki se u-kvarja z zdravljenjem s pomočjo sončnega obsevanja, v zdravstvu veliko in hvaležno vlogo. Ce navedemo le vpliv sončnega obsevanja na tuberkulozna obolenja (kožna, žlezna (škrufoloza), kostna), ter ’ na mnoge kožne rane, tedaj imamo dovolj dokazov, ki nam potrjujejo zgornje domneve. Umevno je, da skriva učinek sončnih žarkov v sebi določene nevarnosti, zlasti če bi se jim izpostavljali na pretiran način. Tudi pri zdravljenju s sončnimi žarki je treba upoštevali določena navo- dila, predvsem glede na trajanje obsevanja. Začeti je s kratkimi obsevanji in le postopoma se smemo izpostavljati daljšim obsevanjem. Kot dokaz za zdravilno vrednost sonca naj navedem le še eno splošno znano dejstvo in to je, da so dežele in mesta, katera imajo Velko sončnih dni v letu, bolj zdrava kot kraji z meglenim, oblačnim in vlažnim podnebjem. V soncu imamo torej zelo učinkovito zdravilo, vir zdravja in najbolj uspešnega zdravnika, zato bomo sonce kar najbolj izkoriščali, zlasti pa v poletnem času, da tako utrdimo svoje telo in ga prav s pomočjo sončnih žarkov napravimo do najvišje mere odporno za celo vrsto razvojnih in nalezljivih bolezni. Dr. R. H. t= iP it* 3 M. ^ it ó o ^ r» o m s a) Kako damo kipom iž mavca slonokoščeno zunanjost? 1) Suhe kipe iz mavca prepojimo z nalahko rumeno obarvano stearinovo kepo. Ce ne dodamo barve, tedaj privzamejo kipi belo, marmorju podobno zunanjost. 2) Postavimo kipe v topel prostor in jih prevlečemo z olivnim oljem ali z raztopljenim voskom. b) Kako čistimo kipe iz mavca? 1) Mehek čopič namočimo v mešanico ene žlice salmijakovca in 1-8 litra vode in čistimo z njim kipe iz mavca. 2) Čopič namočimo v terpentin in namažemo z njim kip; s čisto krpo, kip zdrgnemo, ga osušimo in zgladimo. 3) Pripravimo zmes zdrobliene magnezije z vodo, prevlečemo na debelo z njo kip in ga osušimo. Nato skrtačimo temeljito s čopičem kip in s prahom morske pe- ne odstranimo še zadnjo umazanijo. 4) Pripravimo gosto zmes krompirjeve moke z vodo, jo razmažemo po kipu in, brž ko je suha, jo skrtačimo s kipa, kip pa zgladi* mo z volneno krpo. c) Kako lepimo kipe iz mavca? 1) Nalomljena mesta toliko časa močimo z vodo, da ostanejo mokra in ne vpijajo več vode. Nato pripravimo redko zmes žganega belega mavca z vodo in jo pustimo ohladiti. S to razmažemo nalomljena mesta, jih stisnemo skupaj in pazimo, da odstranimo čimprej iztisnjeno zmes. 2) Košček celulojda raztopimo v etru in uporabimo usedlino za lepljenje kipov iz mavca. Kuhanje počenih jajc. Ce dodamo vodi polno noževo konico soli, ne iztečejo počena jajca pri kuhanju. Ali: Jajce zavijemo v svilen papir, ga močno zavežemo in tako kuhamo. Tudi takrat, kadar nočemo, da bi nam jajca pri kuhanju razpokala, je dobro dati v vodo nekoliko soli. Priporočljivo je tudi jajce na ostri strani predreti z buciko in gotovo ne bo počilo. r Ločitev kuhanih jajc od surovih. Jajce položimo na mizo in ga zavrtimo okoli njegove osi. Kuhano jajce se mnogo hitreje vrti od surovega. Poskusi! Kako odtajamo zamrzla jajca? Zamrzla jajca položimo v svežo studenčnico, dodamo nekoliko soli in jih pustimo v njej približno eno uro. kisom, ki potem ni več za druga rabo. Kozarce operi in obriši, nato razvrsti kumare pokoncu tako. da so tudi na zunaj lepi. Vmes pa daj kako papriko, rezino očiščenega hrena in pa zrno gorčičnega semena. Ko je kozarec poln, položi preko kumar dve deskici navzkriž, tako da pritiska kumare, da ostanejo v kisu. Napolnjene kozarce prelij z esenco, ki jo kupiš v drogeriji, in pripraviš takole: na 15 litrov posoljene vode. ki jo zavreš in ohladiš, vliješ pol litra esence. S tako pripravljenim kisom naliješ kumare in nato kozarce prevežeš. Pri kupovanju esence pazi. da je steklenica nenačeta in hermetično zamašena! Ni dovolj samo. da pripravimo kumare in jih spravimo, priporočljivo je. da kozarce vsa' dvakrat v tednu pregledamo. Ce je kis moten, je znak. da je treba kumare porabiti takui KUMARE v’ VODI Vzemi kumarice srednje velikosti, na’bolje je kumarice, ki jih imenujejo »cornichon«. Operi i*h. stresi v veliko kozico in polij s kipečo vodo. Naslednjega dne obriši vsi.ko posamezno s čistim prtičem 'e; jih z'oži v velike prozorne kozarce Vmes daj rezino hrena in gorčična zrna. Medtem skuhaj vodo s sol o Vodo pokusi, če ni preveč s.rna, oh'adi jo in prelij z njo kumarce. Pri mesarju kupi goveji mehur in poveži z njim kozarce. Preke napetega mehurja položi mokro krpo in znesi kozarce na sonce. To ponavljaj 5—6 dni. če sonce ni dovolj močno pa tudi več. Gospodinje naj se ne vznemirjajo, če b- voda v kozarcu motna. Cim se bo razbistrila, ni več potrebno nosi'i kozarcev na sonce. Kumare hrani v prostoru, kjer je dovolj svetlobe, prepiha in zraka. KUMARE ZA SOLATO Mlade kumare umij, olupi, zreži na rezine in jih devaj v globoko skledo. Nasoli jih in jih pusti tako 2—3 ure, dokler ne oddam soka; tedaj jih stresi na cedilo, da odteče voda. Sol pripraviš takolej vzameš kepico soli in jo sto'češ tako, da bo sol ma'o debelejša on kristalnega s'adkorja. Vzameš čist kozarec, siplješ na dno za en prst debe’o soli. nato zložiš eno vrsto kumar, zopet sol in tako dalje, dokler se kozarec ne napolni. Na vrh potresi zopet sol. to pot malo več. Kozarec poveži s krpo in namočenim pergamentnim papirjem. Pozimi, ko vzameš kumare iz kozarca, jih izpereš v treh do štirih vodah in pripraviš solato, kakor vsako drugo. POSUŠENI MELANCANI M'ade, modre melancane zreži na tanke krhlje, naberi jih na vrvico in suši na močnem soncu. Ko so popolnoma suhi, jih shrani v p'a-tnene vrečice, ki naj vise v suhem prostoru. Na ta način posušeni melancani imajo pozneje okus populi* noma sveže zelenjave Prav tako pripravimo paprike, ki jih najprej očistimo kakor za polnjenje. Pri sušenju paprik postopamo kakor z malancani. PAPRIKE, PRIPRAVLJENE NA STAR NAČIN Kupi zdrave podolgovate in navadne paprike ter jih pusti, da leže nekaj dni na suhem prostoru. Nato jih umij v mrzli vodi in takoj zloži v kozarce. Sem in tja vtakni mednje kako kumarico ali še zeleni paradižnik. Dodaj list zelene in posoli večkrat, dokler se kozarec ne napolni. Skuhaj vodo in dodaj na vsake tri litre vode en liter in pol vinskega kisa. Paprike polij s pripravljeno tekočino. Važno je vedeti, da paprikam ne režemo pecljev niti jih ne smemo raniti z nožem. PIKANTNE PAPRIKE ZA ZIMO Za pripravljanje teh paprik ie potrebno vzeti okroge plodove, ki imajo obliko paradižnika. Operi jih in zloži v velike kozarce, Kt, merijo 5—6 litrov. Preko zloženih paprik deni dve deščici navzkriž, da pritiskata paprike, takole: v kozico nalij 31 vode, dodaj četrt kilograma kristalnega sladkorja, polovico velike žlice soli in kuhaj, da se sladkor in sol raztopita Nato ohladi ter vlij v tekočin.) tolik0 esence, da bo imel kis pikanten okus. Vlij ga na paprike in povezi kozarce s pergamentom, ki si £a ■ namočil v vodi, v kateri si raztopil malo salicila. Take paprike b--do imele dober okus, ker niso Pre' več kisle. t i« ž| « s «g m £ « s s •3 □ K N t M © g U) C £ O — ^ ^ CL « »s‘g a.|;|-1 >lslsf|2 “"lisJf ? 2.2- -H. !? :EslSf5' ju - ip.« < si; s ° 3 =. * ra' ' I" o r- S"« c/x Q) (V >~t o‘ 5^ ** a "* £ NW» ^ - - - * — & 37 (T) Oj • 5 as fili (/) <_■• n; < ra m < Sq m _ :|s?: »3.-m ?s:1.9 o> c E „5 55-0 TO ra “ o. SS^-i O'g o.o'"'35S g 3 » II o'g o i 3 ra 3 £ Si grel Io s-g'vl E"0 “ ra< |3S- 2 !? „.’S- araBra’Ooag'0^' £■N < r-S raS' ofif-e ^g.S' ?o:o’P »^ralgg'gl'l 5'19 o< Cl r>' “• ft O, ■< pnn| Q B a b -Mp '-s|f« s'."l« ■o „ «B" — O ^ O* Ud- _ 3 03 'U «—4« U. »— p. ft) o ||3.S I Bio I < ? i i. 2. ►»« ^.0Q 3 g - £ 3- a. I g s- i?? g| < ra » < N o to 03 Cfl< »S-'~ » § S-I 03 0) to JU &> - *3 »o 3 N § ° "' c o a uli trt ^ ? F'S' “■ n13 a. 3 12 :-“ o . 3:<<§go| s3f-g^:" n ^ j fo- i gg Jfo ^lEÌ.S|fr SB:3h:'1>„ '“2' ^5!* ei g » a. ^ cg 5' » ra 0 S' m|<“3 i I II5'I 5 o „ s 3 o< g M ‘E. a o ra g M » » llllp- 5‘ / B.'S gg < g"1« ^g£22° ra5' Eg3S-2. o S.§o aE£< g-'S "■'S'ES »-SgSloa^ ^8?s«.ii“s*r ’ -§■ :< ra a cl 0? (V ra 3 ^J-g 3'2 < T 3- ’ M.“ „ £3-°23og“3:<5'Q-Es?i ?!!;^ ritiK ’!I3 lr"^:llp Un\t Oa-O-oglSra O P.»« |< filerai v:,r c' £. E S < 2. g “ 2..“ 0' ? trt n> cra^ -< ST P trt oj a4 p N 03 trt CL p a. » G' tó K U S < £9 - asg ^■c o 2 c o S-2 < o 03 2! 03 <»" t-l. p g f*r S K* o < N 03 o< .0 II fsll c*- £* o &S.“£ ™ o:« § K 03 g » 9- o -j © » n<* a^:: "* EgiS-t~l.faE<®-8| •S s-^s-SSl" g£|a.K'5"» p £.t:-c 5 c _* 0.5 o. ty,n>' C: o< 5 3 •“t r^- C/> c Q ^ W c si » 3' i. g51 |s-p2.3: 3 g !"o s : fssi'ls 1 S _ q 5 _ co ^ 2: 0 ^ 9: 51 |N g=;| Kl ? * C/5—I . sr|.“. s CO ^3 £0 nÌ"m I “"a 2.5'c» 2- S-p 0 a* <5 S i“ a IsIJiS!!&!§! __ a-c±3^MSa-< ^3s čo' S: g 79 2. o< o" f®' 3 '’-sS-fs 5 '*' o 3 f5" C1- III?:? PJ co w< qi a ST 3 ni a g* a w 5«r g cn £ m n» o» o i r1- , •q < co n<«? ^ s.f< 3 ^ 0 ^ -§ S"^0' ' 3 E rt) 3" a" . »T* H lls.i:§S£5Sg!s.= g=^a l!3.K|S'S3 = 2iS g =-B i-»; "shII-''3 ej 0 O* o ^ _ n ^ a: co m Sc' o. ^ w w" =7 ""T? D. ca < o a: M _. ^ ^ 3< 3 _ 2 M a ^ 3 "° " 3 6-a o o 3.^ tr 2.< * 31 ^3 < » g g- i ^ o » ^ ^ „ ” 3 S2 a-2 ^ tr — 3-® S* — 3 w < w ; ni ^ a. ni J5 ■' a- 5 ò 9 g-9S’ p.0 a- - ^ g 5C — 2 :-s 11» Sg |h jS-gl 1 i 3 IŠgf» g " Sli: O = s -, => 3 o,®“:&2 3 s 0.22.1:» S-Sg.3 <5 s N.B = S . =•» ,»«! <1 ^ 3*3 2.^ 3 3a ° i;2:g g S-.65 = 1 is-if Ilš;»si8 ' f ISÌS8 ^Ss I 5:3 C<3 75-S,3 g*° . 3 2 3 i*«-3 co ^#3 3 »g-2:gMSg-an> ‘ £i,5. '3:S0*3er£2.Nci?t33 ^ o- ?r w s i^< m< iš* ”- «<71 3 S s 9. is: SP 3 "a 3 s1 < — 2 !2 o. “■ 45 “arS S*3 3 a -o:^ o M g'S.o li )-t ^"Og -■ ^ -c:- en »3- ^ Kt H- «. -O 3 Sg.'g-2|®|gS “:-a « a-oip 3 •-03- g ^ g 3,r- g P _ 5^ 3“3 -a^'g^a^Ho3!!^ w^.S-? ^F§S n Is" i ?r'6 o I:?? ::; s-og |o =11 r/i - r—l^’ rt> O- N ~£o rt> 3 w < 5.3 §*-3 3 a m o m a J5- < 3 i—‘ N 2-S< 2-t, o < — ® _ p: “‘SL^ o* 82^ I III JSg !? i'ri I! £|'1'1eIw w a* s«r cr c < ^•3« g o2-Ss.^|<3‘F' -g"3 3 2 Cf5< M ■• N< v Mladinci-športniki tekmujejo je 33 dirkačev, na cilj v Zagreb pa jih je prispelo 17. Zmagovalec te tridnevno etapne dirke je postal Tržačan Anton Strain, član zagrebškega Dinama, ki je prevozil progo v času 15:07,02. Na dru- go mesto pa se je plasiral Jeseni^ čan Ivan Valant, čigar uspeh je tembolj omembe vreden, ker ima mož že 39 let, a je vendar dosegel izvrsten čas 15:20,36. V petek zvečer :e bila v Pragi pred 45.000 gledalci odigrana v okviru slovesne otvoritve Praškega festivala tekma med zastopstvi Jugoslavije in Češkoslovaške. Jugoslavijo je zastopalo nogometno društvo Rdeča zvezda, Češkoslovaško pa eno njenih najboljših nogometnih društev, Bohemians. Tekma se je končala neodločeno z rezultatom 2:2 (1:1). Cehi so bili nad igro Jugoslovanov zelo navdušeni. Časnik »Mlada Fronta« je zapisal, da se je moštvo Jugoslavije predstavilo v najboljši luči in ako ne bi v začetku neko'iko slabo zaigrali, bi sigurno odnesli zmago. Glavne prednosti »Rdeče zvezde«, piše nek drugi list. pa so bile kot vedno izredna brzina igre, dober start in smiselno zgrajene kombinacije. Naslednji dan so se pričela tekmovanja v plavanju, ki so se vr- Ko esaiska tka N. Udoviča V nedeljo smo imeli prilik'' videti kolesarsko dirko za pokal Nina Udoviča, v kateri sta zma-£a'a kar dva naenkrat. To st.i Česen in Tremul, dočim Stefilongo ln Kette nista posegla odločilno ^ borbo iz viteške in športne • so udarnosti do Kureta Karla, č’gar zdravstveno stanje je bilo nepovoljno To je bilo zelo lepo de.ia-b.e. trda tudi Kuret se je pokazal pravega športnika s tem. oa ®e ie, čeprav bo'an, odpravil na dolgo in težavno pot. Pokal g bal Udoviča si je priborilo sperine, društvo Opčine, tehnični rezultati pa so sledeči: i 1n,'n 2- Česen Alojzij (Sv. Ivan) m Tremul Ivan (Tržaška kolesar-f a zveza), ki sta prevozila 127 ,‘b ’■ času 3 ure 54’ s povprečna mtrpstjo 33 km na uro; 3) Steft-mngo B. (Olimpia) 4’30” za zma-fpva’cema; 4. Jugovič Nello (Op-vmei; 5. Sosič Emil (Opčine); 6. ,et a Bruno. (Kvarner); 7. Milko-vrč Marjan (TKZ). 8. Sosič Ku-Oolf (Opčine); 9. Tomažič Pino j1 KZ); io. Sosič Ernest (Opčine) Ud. . --------- »« - Prvenstvo v košarki Borba za prvo mesto postaja edno bolj ostra, kajti med kan-diaate, ki sta bila doslej samo ernielj in Tomažič K._ se je vri-/ tudi Col, ki je sicer spočetka o vozil, pa se sedaj od igre uo igre ve(jno [j0jj p0pravlja. V edeljo je namreč na igrišču Bernske športne zveze premagal za-a opstvo reškega Kvarner ja z rezultatom 51:18, kar 'e zelo lep ■'■Peh. Ostali izidi, nedel'skih te-VP"’ so bili naslednji: Tomažič • - Tovarna strojev 37 27, Cer-• Izola 36-29. Mar-Torpedo !!:1 v nedeljo je bila, odigrana na ^eki v okviru pokrajinskega no-Spmetnega prvenstva tekma med 0lPedom in Rudarjem, " kate-j1 so igralci napeli vse svolo si-da so napravili igro čimbolj Prvenstveno in res lepo, kar jim Popolnoma uspelo. Tekma med in Torpedom je bila zelo je su. ostra in napeta, dosežen že a rezultat v prvem polča- v okviru nagometnega turnirja j Pokal »Vatovca Zvestega« so si-t , ^‘Srane preteklo nedeljo tri Za lle' ^Najbolj resna interesenta osvojitev prvenstva, odnosno Pokala sta Col in pa Tovarna rojev zat0 je tudi razumljivo, neri'1?' ra.vno za njuno srečanje pri v ..lakih tekmah vladalo naj-j„ le. zanimanje. Obe moštvi sta je v1. ^eP°> lahko pa rečemo, da lahlr- ° moštvo Tovarne strojev v izrahu®1^?”10*'’ katere pa ni znalo “i in se je zato tekmo kon- Jugoslavija zmagovalka v Budimpešti V nedeljo je bil v Budimpešti zaključen nogometni turnir železničarskih zastopstev Jugoslavije, Madžarske, Romunije, Poljske, Bolgarije, Avstrije, Češkoslovaške, Italije in Francije. Jugoslovansko zastopstvo se je izvrstno obneslo in premagalo vse svoje nasprotnike z naslednjimi rezultati: Jugoslavija : Italija 4:0 Jugoslavija : Poljska 4:3 Jugoslavija : Češkoslovaška . 5:1 Jugoslavija ; Madžarska 2:1 Zlasti za zadnjo tekmo, j ki je niorala določiti zmagovalca, je bilo izredno zanimanje, ki je privabilo na igrišče 35.000 gledalcev. Občinstvo je navdušeno navijalo in bodrilo domače igralce. Zato so Jugoslovani, ki so se začutili nekoliko osamele, spočetka igrali nekoliko nervozno, toda že po 28 ; minuti so odlično uredili svoje vrste in obdržali do konca igre ! popolno premoč na igrišču. Sele zadnje četrt ure so dobili inicia- • tivo Madžari, ki pa niso mogli prodreti skozi uspešno in učinkovito jugoslovansko obrambo. Tako je Jugoslavija zaslužena zmagala tudi v zadnji tekmi na turnirju v, Budimpešti in tako prejela kot nagrado velik srebrn pokal, mo štvo pa je prejelo v dar 14 malih pokalov in kip, ki ga je po darila Zveza madžarskih železni« čarskih sindikatov. Vrstni red na turnirju udeleže-! ni držav je naslednji: 1. Jugoslavija, 2. Madžarska, 3, Romunija, 4. Poljska, 5. Bolgarija, 6. Avstrija, 7. Češkoslovaška, 8. Italija, 9« Francija. Šahovski tornir v Iverson šila na plavalnem stadionu v Brandovu med zastopstvi Jugo slavij e in Češkoslovaške. ‘Rezultati so naslednji: V prihodnjem letu bo slavjja sa 100 m hrbtno: 1. Kovaz (Češkoslovaška) v času 1:11.6 min.; 2. Miloslavič (Jugoslavija) 1:12,8; 3. Koconrek (CSR) 1:15,0; Miloslavič je bil do 75 m v vodstvu, vendar ga je Kovaz prehitel v odličnem finišu. 400 m prosto: 1. Bartušek (CSR) 5:08,5; 2. Vidovič (Jugoslavija) in Landkamer (CSR) 5:19,4; 3. Bub-nik (CSR) 5:20,6 min. 200 m prsno: Komadel (Češkoslovaška) 2:50,4; 2. Barbieri (Jugoslavija) 2:53,7; 3. Skovajsa (Češkoslovaška) 2:55,3. 100 m prosto, ženske (nastopile so samo Cehoslovakin’e): 1. čala neodločeno. Rezultati nedeljskih tekem so naslednji: Col - Tovarna strojev B 0:0, Greta - Tiskarji 3:1, Skorklja - ACEGAT 0:0. Trsi - Slovenijo 6-4 Konce mpreteklega tedna je bilo V soboto v Mariboru prijateljsko tekmovanje med zastopstvi Trsta in Slovenije v boksu. Kljub temu da so bile zastopane le štiri kategorije, so imeli g'eda'ci priliko, da vidijo nekaj prav lepih borb. Izidi so bili naslednji: Mušja kategorija: Soasi (Trst): Antolin 2:0, Bantam Kategorija: Semeraro (Trst: Sojč 2:0, Bečvarovska 1:20; 2. Hubišova 1:20,5 min. Štafeta 3 x 100 m ženske: V tem tekmovanju je Moravska s časom 4:36,8 premagala Češko, ki 'e imela čas 4:42,0. ■ : ♦ Izven tekmovanja so nastopili v ekshibiciji sovjetski pilavalči, katerih uspehi so bili odlični: Všakov je plaval 400 m prosto v času 5:00,6. Krjukov je plaval 100 m hrbtno v času 1:12,8. Kečatkova je plavala 100 m prosto v. času 1:13,5. Meškov je preplaval 200 m prsno v času 2:44,1. Sovjetska ženska štafeta ie pia-: vala 3 X 100 m v času 4:21,9. Welter kategorija: Godina (Trst): Svajgar 0:2, Lahka kategorija: Gojtan (Trst): Šink 0:2, Welter kategorija: Villatore'(Trst): ' Pristov 2:0. Končni rezultat po točkah je 6:4 za Trst. Anion Strain zmagovalec K ktiemrski diifci skozi Hrvatsko in Slovenijo Koncem preteklega tedna se je pričela v Zagrebu tridnevna kolesarska tekma skozi Hrvatsko in Slovenijo. Pot je šla iz Zagreba, skozi Celje v Slovenj gradeč, Rogaško Slatino in Maribor. Od tod pa nazaj v Rogaško Slatino in preko Varaždina v .Zagreb. Proga je'bila djtlga 463 km, startalo Na šahovskem turnirju v Hil-versumu je bilo koncem prejšnjega tedna odigrano deveto kolo turnirja evrpske zone.. Rezultati so bili naslednji: Trifunovič-Sza-bo 1:0; Aleksander Pachman 1:0 (prvi Pachmanov poraz na tem turnirju); Castaldi-Cvetkov 0:1, Blau-Platter 1:0, O’Sullivan-Derner remi, O’Kelly-Rossolimo 1:0, Fer-der-Sheltinga remi. Rezultati v desetem kolu turnirja pa so naslednji: Derner-Szabo 0:1, Cvetkov-Tri funovič 0:1, Pachman-Castaldi ni- sta končala partije, Sheltinga-žS* lexander 1:0. Partija Rossolimo" Feider ni bila končana. PlatterJ O’Kelly in Sheltinga z 8 točkami* Stanje po točkah po desetem; kolu je naslednje: Na čelu tabele so Trifunovič* O'Kelly in Sheltina Z 3 točkami* sledi pa jim Pachman s 7 točka« mi in pol, za njim pa ostali. Ta turnir je znova izpričal, da ima jugoslovanski šah odlične; mojstre, ki v svoji tehniki Igrej ne zaostajajo za najboljšimi ij drugih državah. Križanka Vodoravno: 1 zločin; 41. ločilo; 7. bolezen; 10 povelje,- 12. veznik- 13 utež; 14. kemična kratica za kovino; 15 pesniški kmet; 18. utež- 19- fašistična policija-, 21. gnojna rana; 24. naravni pojav; Ž8 dve,- 30. na zidu; sl. truma,-33 pozdrav; S4- priprava; s5. štev-niic- 36- jezikoslovec,- 39. mesto v Franciji; 40. hrib na Koroškem,-42. veznik; 43. zbadljivka; 46. leposlovno delo; 48. reka na Poljskem ■ 50. pripadnik; 51. del telesa- 53. pripadnik evropskega naroda,- 54 država v Aziji; 55. dobitek. Navpično: 1: pijača; 2 odprtina, 3. veznik,- 5. kraj v Istri (ob morju); 6. izraz v geometriji; 7. veznik; s. ž. ime; 9. otok v Jadranu; 11. ž. ime,- is. sedež; 16. ž. slovansko ime; 17. vzpodbujevalec; 20. vozna živina,- 22. igralne karte; 23. rudnina; 25. sorodnica /narobe); 26. odrastek; 27. sorodnik; 29. Izraz bolečine; 32. reka v Aziji; 37 padavina; 38. reka v Jugoslaviji; 39. reka v Nemčiji 41. mesto ob Jadranu; 42. kotlina; 44. divja žival,- 45. ž. ime; 47. kot 28 vodoravno,- 49. kratica za kemično prvino; 52. predlog. Skrite besede i Cela beseda pomenim zločin, brez konca sem mesto, brez glave trpin, Ce spredaj in zadaj pa črko \ zgubim, radost, veselje in srečo rodim. Zvezda i Brez repa podoba, brez glave pa kraj ob morju Jadranskem počitka sem raj. Ce repek in glavo na meni pustiš, hrvatsko deželico bedno dobiš, III Z 6 1—2 svetlobni pojav,-1—3 nebesno telo; Ce glavo odrežeš, poslanca rodiš, a—a slovenska dežela; de repek, žuželko v množini dobiš. ^ Žival pa popolna ima glavo in rep, ^______g riba ugani je hitro, ker sicer si slep. 8—5 sprehajališče. Ò 3 Premikalnica AUTOMOBIL POLENOVKA SERENADA ČOKOLADA GAVRILO AiFNENEC Premikaj besede tako, da dobiš navpično imena treh evropskih mest. Rešitev ln izid žrebanj« bomo ota javili prihodnjič. Kupon st. 29 za nagradno tekmovanje Ljudskega tednika Odgovorni urednik Jože Koren Preimenovanje STl) ja Iz razumljivih razlogov je bilo predlagano, da bi se Svobodno tržaško ozemlje preimenovalo in označilo s kako bolj umestno kratico kakor je STO. Kaže, da bo sprejet nasvet, ki predlaga, da bi se tej kratici pripisali spredaj še črki Z in A, zadaj pa J. Tako bi dobili novo in zelo primerno kratico ZASTOJ. l/prašanje dolarskega posojila Dolarsko posojilo je zelo lahko dobiti pod zelo težkimi pogoji. Najlaže pa ga je dobiti pod najtežjimi pogoji. Če ga dobiš zelo težko, so pogoji lažji; če ga sploh ne dobiš, bodi povsem lahkega srca, kajti dobro se ti bo godijo na zemlji. Vreme v Grčiji Močan zapadni veter, ki že nekaj časa piha nad Grčijo, je prinesel deželi močne padavine. Dolarska toča se le usu'a na to zemljo in grozi uničiti vse, kar je dobrega. Značilno je, da razsaja neurje le po mestih in dolinah, v hribih in gorah je zapadni veter brez moči, o kaki dolarski toči pa v gornjih predelih dežele sploh ni govora. Zato prebivalstvo beži v hribe. Ljudstvo prosi vse bogove, da bi že končno rešili dežeJo pred zapadnim neurjem; kaže pa, da vse prošnje ne bodo nič pomagale, ampak da bo narod moral sam prenesti gorsko klimo s hribov v doline in mesta. KALILI SO MIR TRŽAŠKI SODNIK: ZA VASE ZLOČINE IN ATENTATE VAS SEVEDA OPROŠČAMO. TODA ZA KALJENJE NOČNEGA MIRU VAS MORAMO OBSODITI. V Avstriji je denacifikacija v polnem teku. Najbolj je to opaziti v v vseh avstrijskih zaporih. Te so oblasti namreč docela izpraznile in jih tako dejansko denacificirale. Trst 25. VII. (ob padcu fašizma) UOMO QUALUNQUE: POTRPITE PRIJATELJČKI, NE MOREMO VENDAR TAKO ODKRITO KOMPROMITIRATI NAŠEGA »ITA-, LIJANSTVA«. Izjava Hitlerja Z onega sveta poročajo, da je Hitler docela zadovoljen z ameriško pomočjo, ki jo želi Amerika nuditi Nemčiji. Bivši firer je izjavil, da mu je žal, ker ne more sodelovati pri obnovi, še bolj žal pa mu je, da Amerikanci niso ponudili svoje pomoči že tedaj, ko si jo je Hitler najbolj želel. Hitler pravi, da bi v tem primeru Nemčija vojnr ne izgubila in bi se Ameriki danes ne bilo treba boriti za pozicije v Evropi, ker bi si jih v primeru nemške zmage z A-meriko sporazumno in bratsko razdelili. Smrkavost v Franciji V Franciji se je pojavila čudna bolezen: smrkavost. Posebno v tako zvanih diplomatskih in vladnih krogih se je zelo razširila. Gospodje si brišejo nosove, da jih je veselje gledati. Vzrok bolezni je baje vprašanje Porurja. Vse kaže, da bolezen ne bo zlepa prenehala in da se bo moral zaradi Porurja še marsikak Francoz obrisati pod nosom. Poro da je na povabilo holandske vlade prispel v Indonezijo gospod Mars, ki je znan kot bog vojne. Ob prihodu v Indonezijo je Mars izjavil: »Z veseljem sem se odzval povabilu c a j o in obljubljam, da ne bom počival, temveč krepko delal za holandsko vlado. Najbolj me pa veseli, da mi je bila preživnina izplačana v ameriških dolar j ih.« rnvi. vr,piE,, j n z, iuui Z,A »DEMOKRACIJO« PAMETNI: ZAKAJ MI PA TAKO BOJEČE TO PRIPOVEDUJETE? K ONIM POJDITE IN BORITE SE ZANJO! Grška zgodbica Grškega partizana je peljal monarhofašistični vojak na morišče. Imel pa je ta vojak levo oko pravo, desno pa stekleno. Pa je dejal na smrt obsojenemu partizanu: »če uganeš, katero oko je stekleno, te ne ustrelim.« Partizan je zazrl- fašistu v oči in hitro dejal: »Desno oko imaš stekleno.« Začudil se je vojak, kako da je mogel to uganiti-A partizan mu je pojasnil: »Nekaj človečanskega se !e lesketalo v njem.« „.„J. NAROČNINA: Cona A: mesečna 60, četrtletna ISO, polletna 300, celoletna 600; Cona B- 40 120 240 atn vtot ... „„