GLASILO OBČINE MENGEŠ
ŠTEVILKA 84
|uni| / roinik 2001 Uto VII
MiKlmici
LIPA&b       " SLOVENCI £^
DRŽJl^t
KNJIŽNICA DOMŽALE LJUBLJANSKA 58 1230 DOMŽALE
OPTIK
Martina Škofic
Ljubljanska 87, Domžale Telefon: 061 714 006
P.E. MENGES
SLOVENSKA 24
Telefon: 06 7 738 980
TRGOAVTO    KOPER
Trgovina BURNIK
Mengeš, Prešernova 3, tel./fax: 061 7237 785 AKCIJE V MESECU JUNIJU
PUA<G(GD© NR<G ISMEMIE - 44®.3>3XD,(D<D SOTT
Ob nakupu novega skuterja PIAGGIO ali GILERA vam podarimo 100 I goriva!
TOMOS ALPINO APN 6                                               159.88.^,00 SIT
TOMOS FLEXER                                                            114.1)10,00 SIT
TOMOS ATX 50                                                            208.')')<),00 SIT
KOLO MERIDA MATTS                                                104.405,00 SIT
KOLO MERIDA KALAHARI                                             83.505/10 SIT
KOLO ROG MTB KARIN                                                53.()9O,OO SIT
KOLO ROG CAPRICORN                                               29.990,00 SIT
KOLO ROG DAKOTA 2001                                            32.979,00 SIT AKCIJSKE CENE VRTNIH KOSILNIC OD 33.900 SIT DAI |R
MOTORNA KOSA TANAKA                                           33.900,00 SIT
POTOPNA ČRPALKA 200 W                                            7.990,00 SIT
KOTNA BRUSILKA FELISATTI                                           7.990,00 SIT
AGREGAT ZA PRANJE LW                                              19.990,00 SIT
VEDNO NA ZALOGI:
znvorne ploščic.i LUCAS, zavomi diski IJKLMUO, izpušni lonci ASSO, filtri DONIT in TECNOCAR, .lkumulatorji FIAMM in SOLITE, avtoelektro maleri-al ISKRA, HELLA, ITAB, SATURNUS, avtoakustika CLARION, nnlenc: ZEN-DAR, olja ELF, CASTROL, VALVOLINE, OMV, PETROL ild...
REZERVNI DELI ZA TOVORNA VOZILA: IVECO, TAM, ZASTAVA
možnost plačila na več obrokov, kartir.ami, kredit. Trgovina je odprta vsak dan od 8-19 ure, sobota 8-12 ure.
elektroinštalacile:
nouogradnle, adaptacije,
prenoue
-f domof oni, video domofoni
♦
avtomatizacila
dvoriščnih. garažnih „.vrat
na daljinsko odpiranje
♦ zapornice
♦
ogrevanje žlebov, tal, duorišč, klančin
IZUEDBAfe kvalitetna invdogovorlenemroku! PLAČiLO na obroke! GARANCIJA inSERUIS
zagotovllena!
telefon: 01723 8167 GSM: 041 683671
Tr
K/IRO
INŽENIRING d.o.o.
Slovenska cesta 24 • Mengeš Telefon: 01-7230 986, 7230 987
URADNE URE: PON-PET: 9.00-12.00,16.00-18.00, SOB 9.00-12.00
PRODAMO
■ V Preski pri Medvodali /a/idljivo parcelo v lili/ini mestncg.i prometa, v urbanom naselju / vsemi komunalnimi prikljuc'ki oh p.ircli, soneti.) lega, asfdltni dovoz, površine 700 nv.
- V Loki pri MengŠu /biramo interesente /<i nakiip zazidljive parcelo površino cea NM) m1.
- V ^m;in.i pri Kamniku za/idljivn p,ii( cio 2M)() m', kut nadomestno gradnjo za poslovne proslore.
- V Mostah pri Korneru li za/idljivo p;irrclo 'UH)0 rn', 7. lokncijskim tlovoljcnjcm za poskjvno dcjnvnosl. Možnost nakup.i s.imo polovico parcelo, (.'en.i /cio uj;odn.i.
- V Monasi! ob Slovenski ctsti prodorno poslovnosMnov.injski objekt n.i parreli era 2000 nV, vs(; |w>pol noma obnovljeno, veliko piirkiri.se', gostinska tlejavnoM, vc(*n;im. trgovinska dcjavnosl, slanovanje...
- V Komendki stan, hiSo (ki-pi-n+m) s posl. prostorom v pii/. dclu (sl.iš('i(v,un,i) na |>Iirc(ili 000 m'.
-  V Šmiirci pri Kamniku stanovanjsko hiSo z gostinskim lokalom (ludi kuhinja) v kleinih prostori!) z velikim vrlom.
- Vinjc-flolsko, vec stanovanjskih hiS, zgrajenili do III. firarlbene faze, le|>o in mirno okoljc n,i p.irt dah do 700 m; vnrt.i, Hcklrika do his'c, objekti h) zavedeni v katastru; prirlobljena liišna šlevilka, ugodni plac'ilni pognji (kupce: provizije ne plu'a).
- V ()ravl|ah-enole slanovanjskf'Cti Irojćka v [jodaljSani III. gr. l'azt, s površino posame/nih enol od 274 m' do 2M rrv' in zcrnljKt'c od 210 nv' do 2fi.r> m'.
- V Loki pri MengSu, vec'jo posesl s slanovanjsko hišo, dvema garažama ter poslovtiim prostorom.
- V Creski pri Medvodah slarojšo slan. hišo, n<i parceli 1400 m' (možnost gradnje še ene st,in.his<;).
-  V Kranju ob zimskolclnem kopališf'u, trisobno slanovanje v II.  nadstro[)ju nianJMiga bloka, vsi prikljiK'ki, obnovljena ko|)alni< a, lepo v/divcv,ino.
-  V Meng^u tri sobno stanovanje; velikosli 7/ m', v drugem od šltrili n.idslropij blok;i starega 70 let. Stanovanje ima vse priključke, | lego, je urejeno in v/drževano. O)\\\ 1,SS.000,00 DI:M.
-/a Vodice nad Ljubljano /bir.irno interesente z,i n.ikup st.in.j različnih velikosli v več stan. hi5i; interesenti imajo mo/.nost pridobili ugoden krcidil.
- V Dom/alah poslovni prostor, primeren za trgovino, s lovornim dvigalom, vdveh ela/ah 7. izdelanim in O|>fcmljonim pritli^jcm povrSine f)fl,G') nv, ler i/delano kleljo površine (/)//() tn'.
-  V Smarci pri Kamniku slanovnnjsko hii!o staro osern let velikosli 12x11, popolnoma opremljeno z gostinskim lokalom velikosti cea 100 m', na parceli.)')') m' s pokrito teraso ob prometni cesti. ODDAMO:
- V centru Mengša oddani pfjsl. prostor v klel. prost, v izmori cea 2!i m', 7i\ prcdsl. .ili mimo obrt.
- V MengSu voc'namenski poslovni proslor, popolnoma izdelan, sanitarije, dva vIkhI.i, površine 2.r>,(> nv'. KUPIMO:
- Y.,\ znanega kupc;i (p(;lc'l.inska dru/ina) samoslojno slanovanjsko hišo na mirni lokaciji.
-  Na relaciji od Cirosuplj.i do Krnnja gradbf.'no parcelo (c,\, (>00 m'
-  Na obmocjii Ir/ina, [Jom^,il, Vira, Kadomelj (»oslovni proslor /.i d.iljs'e olnlobje, v izmeii cea M) m', za pisarniSko dejavnost.
3       »«.
OS              03
S   eo    cd
BC    „     CD
nQ|       t^KKm       ■■■
■w^         Smm       ■■Si
03    R   S
-—     r««i     CO
S
UVODNIK
Drage bralke, spoštovani bralci!
Ta uvodnik pišem še pred 17. junijcm, ko naj bi izvedli glasovanje za izvedbo
naknadnega zakonodajncga
referenduma o zakonu o spremembah in
dopolnitvah zakona o zdravljcnju
neplodnosti in postopkih oploditve
z biomedicinsko pomočjo.
Do sedaj sem mislil, da imamo vsi Ijudje radi seks ne glede na politično prepričanje,
omenjeno glasovanje pa kaže,
da je politična delitev vstopila tuđi na tako
intimno področje, kot sta spolnost in želja
po potomstvu.
Politično se ne bi želei opredeliti
do tega vprašanja, se pa vsekakor
sprašujem, ali je v Sloveniji res omembe
vredna skupina žensk, ki si želijo priti do
potomcev brez spolnih odnosov in so zato,
da bi se izognilc stiku z moškim,
pripravljene prestati zapletene postopke
različnih komisij in plačati precejšnje
denarje? Vlada očitno verjame,
da je ta skupina dovolj velika in vplivna,
da se zanjo splača organizirati
vsedržavni referendum...
Nekatere politične stranke
postavljaj«) vprašanje, kaj bo odgovorila
mama, ki je olroka spočela s pomočjo
epruvete in brez zakonskega ali izvenzakonskega prijatelja, na otrokovo
vprašanje: »Kdo je moj oči?«
Jaz v tem ne vidim nobenega problema.
Mama bo lahko čisto pošteno odgovorila:
»Tvoj oči je dr. Janez Drnovšek,
boter pa Borut Pahor!«
Kaj ni zanimivo in vzncmirljivo imeti tako
pomembnega očeta?
Urednik
KAZAlti
KITAJSKA -
dežela kontrastov
ŽIVLJENJE V OBČINI               26
NAŠI MALČKI                          27
VAŠA POŠTA                           27
KMETIJSTVO IN EKOLOGIJA 28 OB VESTI LA                              28
Foto: PETER ŠKRLEP
ŽUPANOV UVODNIK              4
OBČINSKA UPRAVA                 5
Priznanja
OBČINE MENGEŠ
113 POLICIJA                          10
POLITIČNE STRANKE              10
DRUŠTVA                                11
GASILSKA ZVEZA MENGEŠ
KULTURA                                 16
NAŠAŠOLA                             18
IZ PRETEKLOSTI                       18
ŠPORT                                      22
POTOPISI                                 24
GLASILO OBČINE MENGEŠ
>M   Glasilo ureja uredniški odbor: Maljaž Koncilja - odg. urednik (041 661 517, e-mail: matjaz.koncilja@siol. net), Alojzij Janežič, Maleja lemec, Ana Jernejčič, Terezija Potočar - Korošec, Taljana Sivec Slrmšek, M.ijdii Trobec
>N   Odgovorna urednica Uradnega veslnika: Irena Podboršek, tel. (01) 7247 106
►M   Tehnična urednica in oblikovanje:
Sabina Kompare, lel. (01) 723 0 903 >►!   Lektoriranje: Lili Epih ►M   Realizacija:
Nagelj d.o.o.
GKAFIČNI STUDIO HERLE
lel. Max:(01)721 .10 74
»   Izdaja:       .*!   OBČlNI
Občinsl^
v nak n domom in poslovno stavbo na
podii.^g kontejnerje za ločeno zbiranje »i   Distril
PRISPEVKL
shranjene kotfl*° «■"•«!©
rokopise, fologriZ.OO ure in
gradivo za nasle-.OO Ure.
lahko pošljcle na
1234 Mengcš ali <—■—^^^^^^^^^^^^^~-
pisarni Občine Me.-;----------------------------------
najkasneje do 5.   i'
MENGŠAN
Drage občanke, spoštovani občani!
Osemindvajseti uvodnik pišem po praznovanju občinskega praznika, s prireditvami, ki še trajajo in že prehajajo v praznovanja ob dnevu državnosti.
Opravičujem se organizatorjem prireditev ob občinskem prazniku, katerih prireditev se nisem utegnil udeležiti.
Leto je minilo izredno hitro. Tradicionalno bogato dogajanje v občini je bilo med tokratnima občinskima praznikoma še posebej izjemno zaradi številnih obletnic! Naj omenim 300-letnico rojstva baročnega slikarja freskanta Franca Jelovška, 110 obletnico Prostovoljnega Gasi-Iskega društva Mengeš in 100-letnico rojstva prof. dr. Ljudevita Merčuna, zdravnika internista in utemeljitelja slovenske diabetologije. Pa 95 let čebelarstva in obletnice društev: 40 let turističnega, 30 let smučarskega, 25 let MKZ Mengeškega zvona, 20 let tabornikov.
Kaj se je dogajalo na področju občinskih konkretnih zadev:
•  Konec preteklega leta je bil končno razgrnjen lokacijski  nacrt  in  spremembe prostorskih planskih aktov za glavno cesto od štajerske do gorenjske avtoceste z obvoznico Mengeš. Izdelali  smo pripombe občine,  ki so vse povsem v skladu tuđi s pripombami občanov in tovarne Lek. Od države zahtevamo prednos-tno izvedbo obvoznice, ker je Mengeš edino mesto na tem območju s tako obsežnim tranzitnim prometom in poleg tega območje rednih zastojev po odprtju Trzinske ceste in vzhodne obvoznice v Ljubljani.
•  V izdelavo so šle spremembe prostorskih plan-
"m'jtov in ćelo vrsta izvedbenih: PUP za več POTOPNa i.«ova Zazidljiva območja, UN KOTNA BRUSILKA ^wehnik . SCT jama AGREGAT ZA CRANIELVV      ,  operatjvnim
VEDNO N 7;azidli7a
zavorne; ploščici LUCAS, zavorni rli>es ToPole-DONIT in TECNOCAR, ,ikumulator)reJemom ie al ISKRA, I-IELLA, RAB, SATU' DAR, olja ELF, CASTROL, VAli drugo fazo ure-i   pri   studencu   na
REZERVNI DEnatično križišče ob IVECf
možnost plači..................'................................»n—,
Trgovina je odprt^--------------------------
!         Poti na Dobeno in povezovalno ulico v Loki.
i        Izdelali smo  idejne projekte za Testenovo
j        ulico,   Jablje   in   Crajsko   cesto   ter   za
I         Kolodvorsko  cesto.   Dokončujemo celovite
;        projekte za modernizacijo Zoranine, Zadru-
;        žniške  in Maistrove z zagotovljenimi  pro-
•        računskimi sredstvi. Celovite projekte doko-j        nčujemo še za Šolsko, Glavni trg in Prešernovo i        - za to vsega potrebnega denarja še nimamo j        zagotovljenega. Podoben celovit projekt za ;        Grobeljsko cesto je zaključen in saniran tuđi i         izjemno slabo izveden del izpred Ie nekaj let. i        Sanirali smo del kanalizacije na Zavrteh in j        javno razsvetljavo na delu te ulice in na delu i         Kamniške ceste, na Staretovi in delu Aljaževe j        ulice, Zavrteh ter na večih posameznih mestih. j         Podobno borno nadaljevali letos, hkrati z ure-|        ditvijo grbin za umiritev prometa. To so nepri-!        jetne   in   nepoštene  ovire  za  voznike,   ki j        spoštujejo predpise o omejitvi hitrosti. Žal, i        zaenkrat policija ne more na vseh izpostav-;         Ijenih mestih in učinkovito ukrepati.
i    • Uspešno smo izvedli prvo globinsko vrlino s
;        pozitivnimi analizami vode. Namenjena je kot
i        rezervni lokalni vir v sistemu povezavc občin
i         Komenda, Mengeš in Vodice na Kamniški sis-
I        tem, ki bi ga obnavljali in širili tuđi zaradi
i        zagotavljanja oskrbe za te tri občine. Krvavški
!        sistem  bo dopolnjeval  in  se povezoval  s
j        Kamniškim po temeljiti modernizaciji in pred-
i        hodni zaščiti vodovarstvenih in vodozbirnih
j        območij - v skladu s predpisi, ki so sedaj grobo
i         kršeni. Globinske vrtine v Mengšu so namen-
I        jene kot visokokvaliteten in zelo varen rezer-
•        ven vir za vse tri občine oz. oba sistema! Vse ;        te aktivnosti in navedeno je v skladu z izdelano !        studijo z  naslovom   »Krvavški   in  kamniški |        vodooskrbni sistem ter dolgoročna oskrba z ;        vodo«, ki ga je financiralo Ministrstvo za oko-j         Ije in prostor in občine Komenda, Mengeš in j        Vodice. Upam na uspešno izvedbo zamisli v ;        studiji in predvsem na uspešno in vsestransko |        koristno povezovanje občin. Tuđi z urejanjem |        strokovnega in ekonomičnega upravljanja kar i        na celotnem območju porečij Bistrice, Pšate, i        Rače in morebiti ćelo Kokre.
i   • Uspeli smo razrešiti vse pretekle probleme z
I        delitvijo Komunalno stanovanjskega podjetja
i         na čisto javno in čisto tržno podjetje. To bi
j        morali storiti že v prejšnjem mandatu! Z novim
i        direktorjem smo zastavili tuđi kvalitetno delo-
I        vanje javnega podjetja Prodnik. i    • Sodelovanje občin v različnih kombinacijah je
I        vedno bolj prisotno in izjemno dobrodošlo.
i         Naj našetjem samo opisne nazive novih sode-
|         lovanj občine Mengeš: pri vodooskrbi sodelu-
j        jemo s Komendo in Vodicami in vzpostav-
I         ljamo sodelovanje s  Kamnikom  in  vsemi
I        občinami v porečjih; pri plinifikaciji sodeluje-
;         mo z občino Trzin in Komendo; pri Centralni
čistilni napravi in pri Prodniku sodelujemo kot 1 lastniki; in tako dalje. Zelo pomembno je sode- * lovanje  osmih   občin   severnega   območja Osrednje slovenske regije - predvsem v definiranju in upam izvedbi razvojnih načrtov, ki so j      v interesu teh občin, slovenske prestolnice in i      občin južnega območja regije.                             i
I   Težav je bilo tuđi dovolj, a so normalni sestavni
I   del delovanja in življenja. Preveč in neprijetne (in
I   drage) so tište, ki so nepotrebne. Povzročamo jih
i   mi sami s svojo nekomunikativnostjo in nespreje-  \
;   manjem stališč drugih in nepriznavanjem argu-  '.
;   mentov drugih. Po znanem reklu: »Če ni naš,
j   potem njegovi predlogi nišo dobri«.
!   Javno ne znamo raspravljati (ali nočemo). Naše
j   odločitve so »izsiljene« s preglasovanjem. Nekaj
1   je krivde tuđi na medijih, vsekakor pa še največ
i   na nas ♦ ker so žal mediji (ne vsi) prepogosto pod- %
\   vrženi   vplivom,   nesamostojni,   neobjektivno
i   kritični (rumeni) in neprofesionalni. In taki odnosi
I   pripeljejo do nečastnih situacij, spornih in ne
I   dovolj  pretehtanih odločitev,  nesorazmerja  in
;   krivic ter nenazadnje stroškov.  Imamo  lepe
i   primere na državnem (referendum 17. junija),
!   področnem in lokalnem nivoju (sporna in neo-
I   brazložena dopolnila »močne« opozicije: odlok o
i   komunalnih prispevkih, proračun 2001 z neso-
i   razmernimi povečanji postavk).                               %
i   Velik problem je učinkovitost. Dokumentacija in
j   lastništvo se urejajo prepočasi. Toda brez tega ni  3
i   gladke izvedbe.  Projektanti  še nišo  najbolje
I   usposobljeni za izdelavo celovitih projektov. Tuđi
I   standardi in upravljalska navodila so zastarela in
i   povzročajo samo nepotrebne stroške. Po uskla-
I   ditvi nekaterih strokovnih in upravljalskih proble-
j   mov pri projektiranju in izvedbi posameznih ulic- '
i   ah sedaj težimo k izdelavi projektov kar za ćela  '
i   območja. Projektiranje posameznih ulic je preveč  •
I   zamudno in drago.                                                   I
;   Poleg izvedbe načrtovanih projektov si najbolj  '
i   želim, da končno izvedemo športno ploščad v
i   Loki in Topolah (pridobiti moramo še lastništvo
i   oz.  gradbeno dovoljenje), da pripravimo vse •
I   potrebno za nov vrtec Sonček, da borno uspešno
i   zavrtali še eno globinsko vrtino, da se z Občino  '■
i   Kamnik in državo dogovorimo za povezavo na
i   njihov sistem in nenazadnje da pripravimmo za
;   izvedbo vse potrebno za športno dvorano za  |
I   potrebe Osnovne sole Mengeš.
i   Občankam in občanom, državljankam in  i
i   državljanom želim doživeto praznovanje i
j   ob 10. obletnici državnosti Slovenije.
Prav lep pozdrav!
Tomaž Štebe
ŽUPANOV   UVODNIK
D
MENGŠAN
}fA,S%RAŠUJETE, ŽUPAN OOGOVARIA.
Popravek odgovora župana iz majske številkc glasila Mengšan na vprašanjc, ali je imel župan izplačanc nadurc?
Uprava je v sedanjem mandatu imela izplačanih 7,5 nadur. V odgovoru sem navedel, da jih ni imela. Za napako se opravičujem.
Tomaž Štebe, župan
DEUETLETRH                       |
UI11EI1GSU? To pa ne!
Odgovor na prispevek ravnatelja Osnovne sole Mengeš Branka Liparja v Mengšanu šl. 83, maj 2001, stran 26.
Gospodu Liparju moram javno odgovoriti le to, da se o devetletki nisem nikakor izjasnjeval za ali proti. Žal se sam v zadevo nisem dovolj poglobil. Nekateri pedagogi imajo veliko pomis-lekov. Če to nišo strokovni pa zaradi hitenja in slabe pripravljenosti za uvajanjo devetletke v pedagoškem smislu.
Sam sem naredil vse, kar je bila dolžnost občine, da se odločitve stroke (sole) in staršev spoštujejo in omogočijo pogoji delovanja v skladu z odločitvami. V letošnjem proračunu so planirana sredstva za zagotovitev osnovnih pogojev delovanja devetletke. To je bilo pripravljeno in sprejeto v soglasju z g. Liparjem pred in ob sprejemanju proračuna.
Moram pa kot župan zahtevati pojasnila, če dobim od staršev vprašanja, ki se nanašajo na delovanje sole in odgovornosti oz. delovanje ravnatelja.
Odgovor sem dobil na Ministrstvu za šolstvo. Nisem ga pa dobil od g. Liparja, oziroma ga ne znam izluščiti iz dolgega članka.
Odgovor ministrstva je svojevrstna klofuta prizadevanjem sole. Upam, da bodo stvari v zvezi z devetletko bolje pripravljene in sprejete med pedagogi in starši. Sporno prepričevanje s čudnimi pogojevanji v današnji vedno bolj osveščeni družbi ni več sprejemljivo. Gospod Lipar je, po mojem razumevanju dopisa staršev, na povsem neprimeren način skušal od staršev izsilili podporo za devetletko, tako da jim ni dal možnosti za izbiro med devetletko in osemletko, o čemer se bi morali odločati, temveč jim je dal na izbiro le odločitev za devetletko ali prepis otroka na drugo solo. )az pa sem samo zahteval obrazložitev dopisa in pojasnila!
Menim, da bi bilo v prihodnje precej bolj smotmo usmeriti energijo tuđi v čim kakovost-nejše zagotavljanje izobraževanja in vzgajanja osnovnošolcev, kot pa forsiranje eksperimental-I nih rešitev, ki se v praksi še nišo potrdile, ne ; glede na to ali bodo takšne rešitve v prihodnjih i letih s strani Ministrstva za šolstvo dejansko uve-I dene ali ne. Nenazadnje je skrb vzbujajoče j dejstvo, da je Osnovna šola Mengeš ena redkih i osnovnih šol v Sloveniji, kjer je bil ravnatelj zara-; di pojavov nasilništva in vandalizma primoran ; uvesti posebno varovanje. Z zagotavljanjem i ustreznih vzgojnoizobraževalnih prijemov, v kar i bi bilo potrebno vložiti nekaj dodatnega truda in i strokovnih znanj, bi šola preventivno prav goto-i vo lahko pojavnost ekscesnih pojavov na svojem i   območju bistveno zmanjšala.
!                                              mag. Tomaž Štebe,
župan občine Mengeš
VPRAŠANJE:
Zakaj ni razsvetljeno križišče industrijska
cona (jama)?
Anton Ipavec
OBČINSKA   UPRAVA
ŠESTDESETLETniCfl
izGnnnsTun
3. julija letos bo preteklo 60 let , ko je nemški okupator pod vodstvom Adolfa Hitlerja izgnal iz naših domov sedem-intrideset Mengšanov in jih nasilno preselil v Srbijo. Že nekaj dni pred tem so Nemci pričeli izganjati Slovence iz Maribora in okolice. S tem so pričeli izpolnjevati Hitlerjev ukaz ob obisku v Mariboru: NAREDITE Ml TO DEŽELO NEMŠKO. Začelo se je nemško nacrtno iztrebljanje slovenskega naroda, kar pa jim, hvala Bogu, ni uspelo zaradi vsestranske zavze-tosti nemškega vojaškega aparata na različnih frontah in področjih upora.
Naši očetje so bili zaprti v Škofovih zavodih v Št. Vidu od 18. maja do 3. julija, ko so bili poslani domov za clvc uri po svoje družine. S seboj smo smeli vzeti obleko, v kateri je bil posarneznik oblečen in nekaj prtljage, ki smo jo stlačili v vreće in ćule. Vkrcali so nas v avtobus, ki je čakal na sedanji Slovenski cesti, na začetku Kersnikove ceste. Zadnjega so prignali tedanjega kaplana g. Pranceta Čampa. Vsi smo bili mnenja, da se borno kmalu vrnili, le gospod Čampa je trdil, da bo naš izgon irajal kar nekaj let, saj je vojna med Nemci in Rusi trajala sele deset dni. V Št.Vidu smo bili zaprti do 7. julija. Okoli polnoči so nas pod moćno svet-lobo reflektorjev vkrcali na vlak in začela se je več kot šliri leta dolga doba izgnanstva. Odhod je bil več kot žalosten. Vse svoje premoženje smo nosili v rokah. KAM '! O tem nismo vedeli ničesar. ZAKAJ ? Tuđi o lem nismo nič vedeli. Zavedali pa smo se, da smo pregnani zato, ker smo Slovenci.
Izgon je trajal več kot štiri leta. Nekaj se jih je vrnilo že med vojno v ljubljansko pokrajino, drugi pa smo se vrnili v mesecu juniju in Juliju 1. 1945. Železniški tiri od Zagreba do Beograda so bili porušeni.
INFORMACIJA O MOŽNOSTI
ODDAJE PAPIRJA V ZABOJNIK PRI OBČINI
Občina Mengeš je med kulturnim domom in poslovno stavbo na
lokaciji Slovenska c. 28   postavila kontejnerje za ločeno zbiranje
odpadkov.
Občani lahko oddajo
papir, stekle, karton vsako sredo
popoldne od 14.00 do 1 7.00 ure in
ob petkih od 9.00 do 12.OO ure.
, P   Jj^         UtoUma® TS, £230 Msmg^e
MAZPMOBAJIA
"bršSjankB                           100-130 sit
* rmrffinije, fuksije                100 -130 sit
* itidkmčm p@Haiyonije      100 -130 sit
Telci©!; ©1 / 723 ©9 Cd   www.te|Hč©msmere©osi
a
MENGŠAN
Kako je preživela posamezna družina, vedo le posnmezni njihovi člani vsak zase. Vsak bi lahko napisal svoj roman.
Mengešlce
izseljene družine in
posamezniki:
Karol Gregorc, zidarski mojster in rnengeški župan ob prihodu Nemcev, njegova žena Ivana, njegov oče Janez in otroci: Karol, Marija, Ivana, Janez, France, Peter in Stane, rojen v Srbiji leta 1941. Vsi so se vrnili 1.1945, živijo še: Marija, Ivana, Janez, France in Stane.
Keržan Ivan, učitelj in žena Francka, učiteljica ( sin Janez je ostal pri očetovili starših). Vrnila sta se 1.1945. Vsi so pokojni.
Kokalj Franc, žena Angela, sin France in hčerka Majda, so se vrnili 1.1945, France in Majda živi-ta v Mariboru.
Lužar Andrej, predsednik in vodja Slamnikarske zadruge v Mengšu, žena Frančiška, otroci Marijan, Stane in Vida. Oče Andrej je 1. 1943 umri v Srbiji, ostali smo se vrnili 1.1945. Živa sva še Stane in Vida.
Merše Pavel, krojaški mojster, žena Ivana, mengeška babica in otroci: Janez, Ana, Ivana, Minka in Zinka. Vsi so se vrnili 1.1945, živijo še vsi otroci..
Smole Izidor, šolski upravitelj, žena Uršula in njena sestra Frančiška, otroci Vida, Nika, Eva in Ivan, Milena pa je preselitvi pobegnila. Vrnili so se 1. 1945, otroci so živi.
Čampa Franc, v času izgnanstva leta 1941 kaplan v Mengšu, kot duhovnik je bil izseljen na Hrvaško. Maja 1945 se je vrnil v Mengeš in bil župnik celih dvajset let.
5. julija 1941 sta bila pripeljana v Št. Vid še Kane Lojze in Ivan.
Lojze je bil lastnik tovarne kvasa in lasinik izredno lepo urejenega Staretovega gradu, nek-daj last ZNAMFNITEGA EKONOMA Mihaela Stareta.
Po vojni se ni vrnil v Mengeš, ker se ni strinjal s komunistićno vladavino. V Trstu je poučeval slovenski jezik, več let kasneje pa se je vrnil k svojima hčerkama v Domžale. Ivan je bil lastnik tovarne trakov in elastike. V Mengeš se je vrnil kmalu po končani vojni. Svoja podjetja sta ustanovila leta 1934, v katerih je bilo po vojni zaposlenih nad 250 delavcev.
Izgon navedenih ljudi pa ni bil prav nič pomem-ben za tedanjo povojno vladajočo oblast, ne glede na to, da je šio za izkoreninjanje Slovencev.
Ob povratku so bile vse hiše izropane. Povračila pa po preteku 60 let ni!
Stane Lužar
Občina Mengeš na podlagi 7. člena Pravilnika o ugodnem kreditiranju z znižano obrest-
no mero na področju malega gospodarstva, kmelijstva in turizma v Občini Mengeš za
leto 2001 (Uradni vestnik Občine Mengeš, št. 4/2000 ) objavlja
RflZPIS
ZA NEIZKORIŠČENA SREDSTVA IZ PRVEGA RAZPISA
za ugodno kreditiranje z znižano obrestno mero in odlogom plačila glavnice
na področju malega gospodarstva, kmetijstva in turizma v Občini Mengeš
za ohranjanje, pospeševanje in razvoj dejavnosti
1. Predmet razpisa je ugodno kreditiranje z znižano obrestno mero TOM +1 % in z dobo vraćanja 5 let in enoletnim moratorijem na vračanje glavnice po prosti izbiri kreditojemalca. Celotni stroški priprave, obdelave, vođenja kredita in priprave dokumentacije za zavaravanje kredita so 0,5% od zneska odobrenega kredita. Krediti se odobrijo kreditojemalcem po oceni in pogojih izvajalca kreditiranja, ki odloča o kreditni sposobnosti kreditojemalca in prevzema vse tveganje za vračanje kredita. Zavaravanje kredita se izvede v skladu s politiko izvajalca kreditiranja in v dogovoru s kreditojemalcem. Izvajalec kreditiranja lahko zahteva dodatno dokumentacijo za oceno kreditne sposobnosti in za zavaravanje kredita.
2.  Pogoji dodeljevanja
•  prosilec lahko vloži vlogo za kredit v visini naj-manj 500.000 Sit, praviloma visina odobrenega kredita ne srne presegati 50 % predra-čunske vrednosti investicije;
•   prosilec  mora  zavaravati  prejet kredit po bančnih pogojih;
•  investicija oziroma naložba mora biti na ob-močju občine Mengeš.
3.  Pogoji za prijavo na razpis
Na razpis se lahko prijavijo:
•  poslovni subjekti (podjetja in družbe z največ do 50 zaposlenimi) s področja malega gospo-
OBĆINSKA             UPRAVA
Računalniške tehnologije in informacijske rešilve
Vam je izziv informacijska tehnologija? Zaključujete univerzitetno ali visoko izobraževanje?
K sodelovanju vabimo razvijalce in bodoče
vodje informacijskih projektov. Spoznali se boste
z najnovejšimi tehnologijami, razvojnimi postopki
ter ustvarili dolgoletna prijateljstva.
MiGA d.0.0., Koseška cesta 8, 1117 Ljubljana
E-mail:info@miga.si TeL: 01/5819 246, Faks: 01/5819 241
|      N<^Q^^HfHM>    I
Đ
MENGŠAN
darstva, kmetijstva  in turizma s sedežem v občini Mengeš;
•  fizične osebe (samoslojni podjetniki, zasebniki in drugi) s stalnim prebivališčem v občini Mengeš;
•  lastniki kmetij z vsaj enim članom kmečkega gospodinjstva s statusom kmeta s stalnim prebivališčem v občini Mengeš.
4. Namcni, za katere se dodcljujcjo krediti:
•  uvajanje kakovostnejše, donosnejše in tehnološko zahtevnejše  proizvodnje,   izdelkov  in pridelkov ter storitev in dejavnosti na območju občine Mengeš;
•   pospeševanje kmetijstva  in turizma  na območju občine Mengeš;
•   uvajanje oz.  nadomeščanje proizvodnje in izdelkov, ki zmanjšujejo negativen vpliv nn okolje ali so okolju prijaznejši na območju občine Mengeš;
•   izgradnjo, adaptacijo, razširitev, nakup proizvodnih, poslovnih objektov in prostorov v občini Mengeš;
•   nakup opreme, patentov, blagovnih znamk, tehnologije;
•   izdelavo dokumentacije zahtevnejših in razvojnih projektov;
•  nakup kmetijskega zemljišča, zemljišča za gra-ditev, dograditev, razširitev ali preusmeritev dejnvnosti na območju občine Mengeš.
5. Prcdnostni kriteriji za dodelitev kredita
Krediti se prednostno dodelijo prosilcem, ki na območju občine Mengeš:
•  z investicijo v proizvodnjo zagotavljajo zaht-evnejšo profitabilno proizvodnjo in storitve;
•  uvajajo sodobne tehnološke postopke, okolje-varstveno ali zdravstveno neoporečne procese ali izdelke,
•  investirajo v organiziranem proizvodno indus-trijskem, skladiščnem in storitvenem območju v občini Mengeš (Industrijska cona Mengeš -Topole, Poslovni center Mengeš);
•  uvajajo in dopolnjujejo proizvodne programe, storitve ali  izdelke ostalega gospodarstva v občini Mengeš;
•   uvajajo deficitarne storitvene dejavnosti  v občini Mengeš.
6- Vloga za dodelilev kredita mora obsegati:
*  Opis namena, visino in vrsto porabe posojila;
*   Potrdilo o  stalnem  prebivališču  za  fizične osebe;
&•!■ splošne podatke o fizični osebi (samostojni Podjetniki,  zasebniki   in  drugi),   poslovnem
subjektu (podjetja in družbe), ki naj vsebuje opis, dejavnost, število zaposlenih in popoln naslov;
•  fotokopija sklepa sodišča ali druge organizacije o registraciji in fotokopija vseh sprememb;
•  fotokopija obvestila o identifikaciji razvrstitve po dejavnosti Statističnega urada RS;
•  posestni list za celotno posestvo in potrdilo o statusu kmeta;
•   fotokopija dovoljenja za opravljanje obrtne dejavnosti;
6.2.  dokazilo o plačilu vseh zapadlih davkov in prispevkov;
•   fizične osebe:  potrdilo  RUJP -  izpostava Domžale;
•   pravne osebe: BON 2 ali BON 3 oziroma potrdilo, da še nišo pričele poslovati;
6.3.  dokazilo glede za namen posojila:
•  predračun ali račun za nakup opreme, patenta in blagovne znamke, tehnologije;
•  overjeno kupoprodajno pogodbo ali pogodbo za nakup poslovnega prostora, zemljišča, in podobno;
•   gradbeno dovoljenje oziroma  odločbo o priglašenih delih za gradnjo, dograditev ali preusmeritev dejavnosti s projektom oz. gradbeno dokumentacijo in predračunom investicije, skupaj z zemljiškoknjižnim izpiskom oz. dokazilom o lastništvu; soglasje o adaptaciji; pogodbo o najemu  in soglasje lastnika za izvajanje adaptacije v najetih prostorih; pri okoljevarstvenih vlaganjih mora biti podano tuđi mnenje ustrezne inspekcijske službe;
•  poročilo oziroma oceno Kmetijske svetovalne službe o usmeritveno razvojnem programu kmetije.
7. Rok za oddajo vloge
Vloge 7. vso potrebno dokumentacijo morajo prispeti v vložišče najkasneje do 11. julija 2001 do 15.00 ure, v zaprti kuverti 7. oznako »ugodno kreditiranje podjetništvo - razpis 2001« na naslov Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš. Odpiranje vlog bo izvedla komisija 11. julija 2001 ob 16.00 uri v sejni sobi Občine Mengeš.
8. V 30 dneh od odpiranja vlog
bodo izdani sklcpi o dodelitvi posojil.
Dodatne informacije
(R. Binter, tel. 061 7247107).
Občina Mengeš mag. Tomaž Štebe, dipl. ing., župan
Zakaj bom glasoual PROTI
Zaradi mnenja većine stroicovnjaleov
Spoštujmo v 55. členu slovenske ustave zapisano določilo, "da je odločanje o rojstvih svojih orok svobodno." Priz-navajmo pa tuđi vsem posameznicam in posameznikom polno svobodo pri izbiri lastnega življenskega sloga, kolikor ne ogroža drugih.
Popolna svoboda in demokracija, to je pravica posameznikov in skupin, so ome-jene s pravili celotne družbe. Pravila -zakonodajna, etična, vrednostna - zagotavljajo sobivanje. Upoštevati morajo do-Igoročne interese celotne družbe, naroda, narave in stvarstva.
Spreminjanje tako pomembnih pravil se nikakor ne srne izvajati po hitrem posto-pku, s preglasovanjem in s politikanstvom. Razprava mora biti dolgotrajna in doseže-na mora biti visoka stopnja soglasja.
Razprava o referendumu o noveli zakona o zdravljenju je odprla številne dileme.
Pri tem se ponovno pokaže skrb vzbuja-joče stanje politične kulture na Slo-venskem, ko zagovorniki Novele zakona, obenem, ko se razglašajo za branike demokracije in človekoveih pravic, upo-rabljajo skrajno nedemokratične načine obračunavanja z drugače mislečimi, kot so zmerjanje in žaljenje vseh tistih, ki se z njimi ne strinjajo. Politika je z referendumom izsiljeno in prepotrebno razpravo zožila na ideološko polarizacijo med "naprednjaki" - "reakcionarji". Ideološko vojno so sedaj sprožili posamezniki in nekatere stranke v imenu "pravic manj-šine" in z zlorabljanjem resnične stiske posameznih žensk, ki zaslužijo vso potrebno strokovno pomoč. Zakaj se mora na tak način obračnavati s tistimi, ki v umetni oploditvi zdravih samskih žensk ne vidimo ustreznega načina za uresničitev želje po materinstvu,  ker menimo, da se njihove
OBĆINSKA             UPRAVA
B
MENGSAN
OBĆINSKA     UPRAVA
želje lahko izpolnijo na primernejši način: predvsem z mislimi na otroka in njegove družinske in starševske potrebe in pravice.
V opredeljevanju do vprašanja oploditve zdravih samskih žensk zaupajmo vsaj argumentom in mnenju velike većine stroke. Ta se je skoraj povsem enotno opredelila za pravico vseh žensk, ne glede na stan, do zdravljenja neplodnosti, medtem ko je za zdrave samske ženske ugotovila, da medicinskih razlogov za tovrstne posege ni. Zdravih ljudi namreč ni mogoče zdraviti!
Po tako temeljitih vprašanjih, ki zadevajo ne le posameznico in posameznika, temveć družbo v celoti, je potrebno zaupati tištim, ki se na tovrstne postopke in problematiko najbolj spoznajom torej stroki, v prvi vrsti medicinski.
Prepričan sem, da sta za celovit otrokov razvoj potebna tako mati kot tuđi oče. Zavedati se moramo, da se v zgodovini človeštva nikoli ni pojavila družbena institucija, ki bi uspešno konkurirala družini. Dejsvo je, da skupnost moža in žene najbolje poskrbi za celovit in uspešen razvoj njunega potomstva. Družina je prva in najboljša šola življenja - v dobrem in slabem.
Prepričan sem, da družina ali skupnost, povezanost ali vsaj vedenje in občasna srečaja z očetom, nudi boljše pogoje za otrokov razvoj kot pa samska ženska, ki bi z umetno oploditvijo dobila otroka neznane-ga očeta!
Odločanju brez sodelovanja najširše javnosti nasprotujem, ker bi se morala o tem vprašanju v celotni družbi opraviti temeljita, strokovna in tehtna razprava, ki bi v državi pripeljala do splošnega soglasja.
"Pravico otroka do normalnoga otroštva je potrebno postaviti pred pravico zdrave samske ženske do materinstva brez partnerja. Ker se ćutim odgovornge tuđi za še nerojene državljane in za zagotovitev kolikor mogoče ugodnih psiholoških, socialnih in matcrialnih pogo-jev za njhovo rast in razvoj, bom na referendumu glasoval PROTI predlaganim spremembam zakona.
Tomaž Štebe
pmznnnjfl obciiie iheiigeš
u letu 2001
BRONASTO PRIZNANJE;
Brane Šuštar
Brane Šuštar je soustanovitelj in od ustanovitve avgusta 1996 predsednik Smučarsko-skakalnega kluba Mengeš. Smučarsko-skakalni klub Mengeš je od mladih športnih društev najbolj aktiven, delajo z mladimi iz širšega področja in v svojih vrstah imajo petouvrščenega na svetovnem mladinskem prvenstvu. Klub je z delavnostjo in odrekanjem prestnl tuđi najbolj tragično nesrećo v slovenskem merilu. V klubu so se našli pravi športniki, ki so sposobni nemogočega. Brane Šuštar je tišti vztrajni in zagrizeni športnik, ki kljub težavam trdno vztraja pri deki v klubu in s svojo osebnostjo povezuje člane, mlade tekmovalce in njihove starše ter vrhunske strokovnjake.
BRONASTO PRIZNANJE;
Milo Aleš
Miro Aleš je v gasilstvu dejaven preko 40 let in je dolgoletni poveljnik Prostovoljnegn gasilskegn društva Topole. S svojim delom je privabil v gasilske vrste mnogo mladih in nanje prenašal svoje znanje. Ves čas je bil dejaven tuđi na drugih področjih in vedno pripravljen pomagati. Miro Aleš je letos pre-jel listino častnega poveljnika v PCD Topole.
BRONASTO PRIZNANJE;
Feliks Šegalin
Feliks Šegatin je 40 let član Prostovoljnega gasilskega društva Lokn pri Mengšu. Poveljnik PGD Loka je bil od leta 1993 do januarja leta 2001. Funkcijo poveljnika je opravljal vestno in natančno. Vodil in sodeloval je pri organizaciji in izvedbi vseh akcij, ki so bile pomembne za napredek društva. Še zlasti prizadeven je bil pri nabavi novega vozila v letu 1998. Njegovo prizadevanje do gašenja in reševanja se kaže skozi bogato zbirko priznanj Občinske gasilske zveze Domžale in predsedstva Gasilske zveze Slovenije.
Na 68. rednem letnem obc'.nem zboru društva, .3. februarja 2001, je prejel priznanje Gasilske zveze Slovenije »Gasilska plamenica 2. stopnje«.
D
MENGŠAN
OBČINSKA     UPRAVA
SREBRNO PRIZNANJE OBČINE MENGEŠ:
Janez Šlcrlep
Janez Škrlep je javno dejaven od leta 1968. Naj-prej kot načelnik mladin-skega odseka PD Janez Trdina, nato kot predscdnik. V treh letih je članstvo v društvu naraslo prek tisoč. Bil je pobudnik ustanovitve Kulturnega društva Frnnca Jelovška leta 1992. Leta 1996 je bil ustanovitelj Muzeja Mengeš. Gospod janez Škrlep je bil nosilec uvajanjn demokracije v Krajevni skupnosti Mengeš leta 1989. Do konca leta 1994 je bil izvoljeni predstavnik Krajevne skupnosti Mengeš v Skupščini Občine Domžale, kjer je vodil Odbor krajevnih skupnosti. Janez Škrlep ima velike zasluge za ustanovilev ponovno samostojne Občine Mengeš leta 1994.
SREBRNO PRIZNANJE
Stanislav Šimenc
Stane Šimenc ima velike zasluge za uspeh društva na operativnem in preventiv-nem področju, vzgojil je mnogo mlađega kadra,ki danes tvori jedro društva. Aktivno je vključen v tekmo-valne vrste. Bil je vključen v prvo tekmovalno desetino pred 20. leti, ki je dvakrat nastopila na gasilski olimpia-di v Brnu in Kremsu, kjer je dosegla zavidljive uspehe. Zadnjih deset let opravlja funkcijo poveljnika društva in podpoveljnika Gasilske zveze Mengeš. Ob 110-letnici PGD Mengeš je prejel priznanje Gasilske zveze Slovenije flGasilska plamenica 1. stopnje«. Vključuje se v vse požarne delovne akcije. Kot dober človek veliko vlaga v izobraževan-je društvenoga kadra. V društvu je visoko cenjen in spoštovan član.
ZLATO PRIZNANJE OBČINE MENGEŠ
Pepca Bleje
Rodila se je v Lomu pod Storžičem. Leta 1950 se je preselila v Mengeš in se tuđi poročila. Harmoniko igra že 60 let; sodelo-vala je na mnogih prireditvah, pri folklorni skupini Svoboda je sodelovala lepih, a včasih tuđi napornih 18 let. V Domu počitka, kjer je bila zaposlena, je z veseljem zaigrala svojim varovancem in sodelavcem. Kar nekajkrat pa jo je pot popeljala tuđi iz Mengša. V Zagrebu, Beogradu, Ohridu, Londonu in v Nemčiji je predstavljala Slovenijo na mednarodni folklori. Bila je reden gost na Kamniških dnevih narodnih noš. S tekmovanj ljudskih godcev je dosegla prenekatero zmago. Vsa ta leta je poučevala harmoniko, kar nekaj mladih pa tuđi starejših je naučila, katero skladbo »zašpilat« na »frajtonarico«. Sedaj pri 83-letih pa harmoniko igra le še vnukom in sebi v zabavo. Vedno je rada predstavljala Mengeš, pa čeprav pri tem ni nič zaslužila. Veliko je prispevala k temu, da je Mengeš postal znan tuđi po svetu.
TRDINOVE NAGRADE
Darja Dime:
Trdinovo nagrado prejme za diplomsko delo z naslovom »Geografija občine Mengeš«, ki predstavlja regionalno geografijo občine Mengeš na osnovi poznavanja razvoja, današnjega stanja ter razvojnih tendenc in možnosti. Diplomska naloga je prvo strokovno delo, ki na celovit način obravnava vse naravnogeografske in družbenogeografske dejavnike, ki vplivajo na mzvoj občine Mengeš. Darja Dime je diplomsko delo uspešno zagovarjala na Filozofski fakulteti, oddelek geografija in tako zaključila del programa dvopredmetnega studija.
Jana Škrlep:                          I
Trdinovo nagrado prejme za maturitet- | no seminarsko raziskovalno nalogo z naslovom »Slovenska znamenja s pou-darkom na znamenjih v Mengšu in okolici«, ki predstavlja eno temeljnih del, ki lahko služi kot osnova za samostojno publikacijo o kapelicah, znamenjih in I križih s področja občine Mengeš. Delo bo prispevek k postopni obdelavi verskih in kulturnozgodovinskih spomenikov Slovenije. Ti spomeniki so namreč nepo-grešljiv element slovenskega urbanega vaškega in krajinskega okolja. Predstavljajo ne le verski značaj slovenskega naroda, pač pa tuđi njegov estetski, ustvarjalni, umetniški in pietetni čut. Jana Škrlep je v šolskem letu 1999/2000 zaključila šolanje na Srednji oblikovni soli v Ljubljani, sedaj pa je študentka Akademije za likovno umetnost, smer vizualne komunikacije v Ljubljani.
Đ
MENGŠAN
113      POLICIJA
Stanje
PROMETNE VARNOSTI
na območju občine Mengeš v letu 2000
V letu 2000 se je na območju občine Mengeš pripetilo 144 prometnih nesreč. Dve sta se končali s smrtnimi žrtvami, 41 s telesnimi poškodbami in 101 samo z matcrialno škodo. V obeh prometnih nesrečah s smrtnim izidom je umrla po ena oseba (pešec in voznik osebnega avtomobi-la). V prometnih nesrečah s telesnimi poškodbami se je 7 oseb hudo in 48 oseb lažje telesno poškodovalo, 246 oseb pa v prometnih nesrečah ni bilo telesno poškodovanih.
Najveć prometnih nesreč se je zgodilo zaradi vožnje na prekratki vamostni razdalji, vožnje z neprilagojeno hitrostjo in izsiljevanja prednosti. V prometnih nesrećah zaradi zgoraj navedenih vzrokov se je zgodila tuđi prometna nesreća s smrtnim izidom. Druga prometna nesreća s smrtnim izidom pa se je zgodila zaradi nepravilnega prehitevanja.
Stanje prometne varnosti na območju občine Mengeš tako ocenjujemo kot dobro, saj se je število mrtvih v prometnih nesrečah in tuđi hudo telesno poškodovanih v primerjavi s prejšnjimi leti moćno zmanjšalo. Število prometnih nesreč pa narašča, kar pa je tuđi odraz prenatrpanosti čest, zaradi česar predvsem v prometnih konicah prihaja do zastojev.
Božidar Fekonja Komandir Policijske postaje
i KLEPARSTVO KROVSTVO
i TEGOLA SERVIS
ANDREJ VRTAČIČ
Fortunoic Bergonto 3,1240 Komik fefefon/fnk 018312 355, GSM 041 (89 750
POLITIČNE     STRANKE
SDS
Zaupajte vaše -
GLASUJTE PROTI
V državnem zboru so predlagatelji (LDS, ZLSD) po hitrem postop-ku sprejeli Zakon o oploditvi z biomedicinsko pomočjo in dodali tuđi določbo, ki je v nasprotju z naravo in bivanjem človeka v njej. Tako naj bi po njihovem mnenju prišle do otrok tuđi tiste samske ženske, ki so sicer zdrave in jim ni do tega, da bi do njih prišle po naravni poti, ampak umetno - s pomočjo epruvete.
To za našo stranko nikakor ni sprejemljivo, zato smo skupaj z ostalimi strankami vložili zahtevek za razpis referenduma. Hkrati sporočamo vsem Slovencem, da so za materialne stroške v vrednosti okoli 552 mio. Tolarjev izključno odgovorni predlagatelji zakona, ker so vanj dodali sporni člen. Ta bi po naši oceni ćelo omogočal samskim ženskam tako imenovano izbiro: boste sprejeli darovano seme pod točko A, B ali morda C?, pri tem pa bi čisto pozabili, da del vsakega vzorca ostane v semenski banki, ker je včasih potrebno več poskusov. In tu je etični problem.Menimo, da če bi šio res le za posamezne, neprofitne primere, vlagatelji novele ne bi bilo tako vztrajni. In če gremo še malo naprej, se nam zazdi, da je ženska postavljena ob bok živalim, ki se jih umetno osemenjuje zaradi potrošnje mesa. Res žalostno.
Dejstvo je, da skupnost moža in žene najbolje poskrbi za celovit in uspešen razvoj njunega potomstva. Možnost umetnega oplojevanja zdravim samskim ženskam nasprotujejo najvidnejši predstavniki medicinske in pravne stroke ter etična komisija in mi jim dajemo vso podporo.
Glasovali borno PROTI, ker se ćutimo odgovorne za še nerojene otroke, čigar pravice so pred pravicami matere. Nadalje smo PROTI temu, da bi samske ženske uporabljali kot izgovor pri uvajanju novih, iz proračuna financiranih postopkov za načrtovano reprodukcijo otrok brez očetov.
Spoštujemo v 55. členu slovenske ustave zapisano določilo, flda je odločanje o rojstvih svojih otrok svobodno«. Vsem - moškim in ženskam -priznavamo popolno svobodo pri izbiri lastnega življenjskega sloga, vendar ta ne srne ogrožati drugih. In končno -hoćemo ustvarjati Slovenijo vrednot, kar pa slovenska družina vsekakor je.
OO SDS Mengeš
SDS
NAJBOUŠE ŽELJE
ob 10. obletnici Državnosti Slovenije
Hvala vsem, ki ste k temu prispevali, posebej še tištim, ki ste pomagali izboriti državnost z bojem in vojaško zmago!
Bodimo ponosni na lastno državo!
(3odimo močni, sposobni in častni pogajalci.
Dosledno zastopajmo državne in narodne interese.
Le tako nas bodo spoštovali tuđi v svetu!
Socialdcmokratska stranka Slovenije, OO Mengeš
VABILO NA PRAZNOVANJE DNEVA DRŽAVNOSTI
V nedelio. 24. iunii.i 2001 s nričelkom ob 20, uri on Dnevu državnosti Koalicija Slovenija (SDS in NSi) v Ljubljani na Kongrosnem trgu organizira proslavo.
Na praznični ponedeljek, 25, iuniia 2001, Socinklemokratska mladina i/. Domžal organizira tradicionalni kolesarski izlel v KamniSko Bistrico. Zbirališče bo ob 8. uri na ploščadi pred blagovnico VELE v Domžalah. V primeru slabega vremena izlet odpade.
Pooblaščeni izvajalec za vgradnjo stresne kritine:
-BRAMAC
- OPEČNA KRITINA (CREATON, TONDAH)
- ESAL (SALONIT ANHOVO)
- TEGOLA CANADESE
- TRIMO TREBNJE
Garancija: ]
- do 50 l«f 2» nrtateftaM
ia;Wtt™iilHm»M:|;M:<;lllkVJI
rr

MENGŠAN
b   R   U   Š   T   V   A
Turistično društuo niengeš
Turistično društvo Mengeš je tuđi letos v počastitev občinskcga praznika Občinc Mengeš organiziralo rimski pohod na trim stezi na Gobavici. Pohod je bil v nedeljo, 27. maja 2001, med 9. in 12. uro v prekrasnem sončnem vremenu. Vseh udeležencev je bilo 210. Nnjvcč jih je prišlo iz Mengša, ostali pa so prispeli iz različnih kra-jev sosednjih občin: Domžale, Kamnik, Lukovica, Ljubljana, Kranj in ćelo iz Črnomlja. Zelo zanimiva je bila skupina 20 pohodnikov različnih starosti in zbranih iz različnih krajev bližnje in daljnje okolice, smer nji-hovega pohoda pa je bila Mengeš-Rašica. Za popotnico smo jim dali malo dobre kapljice. Najštevilčnejša družina je bila doma iz Podgorja s 6 člani. Ob koncu pohoda smo otrokom izročili malo sladkarij. Najbolj vzlrajna je bila pohodnica iz Doba, ki je trim stezo kar pretekla, in to petkrat. Izročili smo ji majico z napisom našega društva. Sicer so vsi udeleženci prejeli značko fltrimček«, pri naši stojnici pa so se lahko tuđi odžejali in poslad-kali.
Foto: Zabret
S pohodom so bili vsi zelo zadovoljni. Pohvalili so urejenost trim steže in namestitcv orodij na njej. Po mnenju većine je to ena najlepših trim stez v Sloveniji. Motijo jih le nepospravljeni živalski odpadki, tište, ki trim obiskujejo vsakodnevno, pa tuđi občasni konjeniki, motoristi in gorski kolesarji. Za vse te bi morali čim prej že na začetku steže postaviti napise o prepovedi oziroma pravilih uporabe trim steže.
Sicer smo turisti zadovoljni, da nam je akcija lepo uspela tuđi letos. Spomnili smo se, da je bil eden prvih pohodov že pred 20 leti, leta 1981 ' 71 udeleženci. Zato borno vztrajali še naprej in vabimo vse letošnje in ludi nove pohodnike na srečanje v maju 2002.
Za Turistično
društvo Francka
Trobec
Člani  UO
Turističnega društva, ki so organizirali pohod.
MLADINSKI ODSEK PD JANEZ TRDINA MENGEŠ
LETI10 TfiBORJEIlJE
NA JEZERSKEM OB PLANŠARSKEM JEZERU
OD 21. DO 29. JULI JA 2001.
Taborjenje je namenjeno vsem, ki se jim ob besedi počitnice pred očmi nariše slika skupine mladih, ki gredo v jutru na bolj ali manj zahtevno turo (Ledine-Velika baba, Rinke, Virnikov Grintovec, Kočna, Goli vrh in še nekaj krajših izletniških točk), se po pold-nevu vrnejo v enotedensko domovanje, tabor. Po kosilu se preizkušajo v športnih igrah, učijo orienti-rati v naravi, izdelovati vozle, preživeti v naravi, spoznavati živalstvo, rastline, vremenske pojave v gorah ... Ko na nebu opazijo prvo zvezdo, se namesto k televiziji posedejo ob topel prasketajoč ogenj, kjer čas beži ob petju in družabnih igrah. Po druženju okrog ognja se odpravijo v spalno vrečo in od širne-ga zvezdnega neba jih do jutra loči le platnena streha šotora. V nov dan jih prebudi zvok zadrge šotora, ki planince prikliče k novim nepozabnim doživetjem v gorah  nad lezerskim.
Za kvalitetno pripravo na ture, vođenje, poučevanje o gorskem svetu poskrbijo izkušeni mladinski vodniki, za razvedrilo in dobro voljo pa vsi, ki se boste
do sredine junija prijavili pri
Boštjanu Borštnarju (041602296),
Marjanu Lužarju (marjan.luzar@siol.net)
ali Katarini Marin (01 7238319, katarinija@email.si).
Cena taborjenja: 25 000 SIT.
Sestanek za vas in vaše starše,
na katerem boste izvedeli, kaj morate imeti s seboj,
bo 3. julija na Mengeški koči ob 19. uri.
Pridružite se nam!
Mladinski odsek PD Mengeš
!■■           Najštevilčnpjša skupina na tradicionalnom pohodu »Vsi na trim«,
ki ga vsako leto organizira Turistično društvo Mengeš v počastitev občinskega praznika. Skupina je štela 20 udeležencev, ki so dobili posebno praktično darilo.
Dl
MENGŠAN
DRU   Š   T   V   A
GASILSKA ZVEZA MENGEŠ
pestri niflJSKi in junusm dreui
Gasilska zveza Mengeš je v zadnjih majskih in začctnih junijskih dneh pripravila kar nekaj prireditev, saj je pripravila kar dve reševalni vaji, zaključil pa se je tuđi program Društva mladi gasilec v osnovni soli. Gasilsko-reševalne vaje so privlačne tako za gledalce kot tuđi za same gasilce, ki se s tem usposabljajo in spoz-navajo nevarnosti in pasti, ki jih čakajo pri gašenju nekaterih objektov v naši občini. Prav to pa je tuđi eden od načinov sistematičnega izobraževanja in usposabljanja gasilcev.
Gasilsko-reševalna vaja »Filc 2001«
Ob prazniku Občine Mengeš je GZ Mengeš pripravila medobčinsko gasilsko-reševalno vajo na proizvodne prostore tovarne Filc v Mengšu. Podjetje ima povećano požarno obremenitev zaradi vrste svoje proizvodnje, zato je bil namen vaje na eni strani preverjanje usposobljenosti gasil-skih enot, na drugi strani pa seznaniti gasilce s požarno varnostjo in pred-videnimi ukrepi v takšnem podjetju. V vaji so sodelovali delavci podjetja Filc ter gasilci iz PGD Mengeš, PGD Loka, PGD Topole, PIGD Lek, PGD Kamnik in PGD Trzin.
Požar naj bi izbruhnil v obratu linije 4, ko naj bi se zaradi nepredviđene ustavitve stroja vnela papir in lepilo pri nanosu na tekstilno podlago. Požar naj bi se s stroja preko gotovih izdelkov v obratu razširil v prostor linije 5 na skladiščene polizdelke. Tak požar bi se prehitro širil, zato delavci nišo
zmogli sami pogasiti požara, zato so izklopili glavno električno stikalo ter takoj obvestili Regijski center za obveščanje na številki 112. Potem so bili sproženi pozivniki po požarnem nacrtu. Zaradi obsega in hitrega širjenja požara pa so bile aktivirane tuđi enote izven mengeške občine, torej je šio za alarm III. stopnje.
V vaji je skupaj sodelovalo kar 11 gasilskih enot ter delavci podjetja Filc, zato je bila vaja za gledalce privlačna tuđi zaradi ogleda različne gasilske tehnike ter načina gašenja, saj so kar štirje napadi potekali preko lestev, prav tako pa so kamniški gasilci gasili z avtolestve na južni strani objekta.
Vaja Filc 2001 je bila torej privlačna in zanimiva za vsakogar, gasilce in negasilce, velik poudarek pa je bil na varnosti, saj je prav ta ključna za ustrezno posredovanje ob resnični nevarnosti.
Vaja evakuacije, reševanja
in gašenja v Osnovni ioli Mengeš
Rešcvanje iz prvega nadstropja je potekalo tuđi po spustnici.
Prvega junija pa so se gasilci preizkusili v gašenju in reševanju v Osnovni soli Mengeš. Da je junijska reševalna vaja postala že tradicionalna, gre velika zasluga ravnatelju gospodu Branku Liparju, ki tak način sodelovanja med solo in gasilci vztrajno vzpodbuja. Pri tem je pomemb-no, da se hkrati izobražujejo tuđi učitelji in učcnci, ki na tak način sele prav spoznajo, kako se morajo reševati, kadar priđe do resnične nevarnosti. Seveda je najlažje oditi skozi vrata, če nam ogenj ali druga nevarnost tega ne preprečujeta, zato je velika večina učencev zapustila solo po »normalni« poti, nekateri pa so se spustili po spustnici, drugi so se reševali preko lestve, eno učenko pa so odnesli na nosilih ...
In kaj naj bi se zgodilo? požar naj bi izbruhnil v prostorih kurilnice zaradi napake v električni napeljavi. Zaradi visoke temperature naj bi popokala stekla v kurilnici, vdor svežega zraka pa je povzročil nenadni vzbuh in poškodoval se je zid, ki meji na telovadnico. Prav tam pa je stala učenka in se pri tem poškodovala. Požar naj bi se potem razširil na ostrešje telo-vadnice in zato je bilo potrebno ukrepanje.
o
MENGŠAN
Eno učenko je odpcljalo rese valno vozilo.
Tokrat je center 112 obvestil ravnatelj, ki je povedal, da je prišlo do požara, prav tako pa se je takrat začela evakuacija učencev iz sole. Le tišti v prvem nadstropju so morali počakati na gasilce, saj stopnišča ob poža-rih služijo za imenitne dimnike in zato lahko priđe do nemalih težav, če se podamo v dim.
Prav tako je bilo ob evakuaciji ugotovljeno, da ena učenka manjka. Učitelji so morali namreč vse učence zbrati na ploščadi pred solo, jih prešteti in ugotoviti, kdo manjka. Potem pa so morali vse to sporočiti pomoćnici ravnateljice, ki je o manjkajoči učenki obvestila vodjo intervencije. Telovadnico pa je bilo potrebno še pogasiti, zato je bilo nare-jenih več napadov na objekt, enota PGD Loka pa je izvedla še reševanje učenke, ki jo je potem na veliko veselje vseh učencev, ki so se zbrali, odpeljalo pravo reševalno vozilo, kot se to spodobi.
Težave pa ostajajo z dostopom do šolskega objekta. Pomanjkanje parkirišč se pokaže v vsej svoji razsežnosti in še ob napovedani vaji, so imeli redarji nemalo težav, da so vozniki svoja napačno parkirana vozila umaknili. .Gasilci bi jih v resnični nevarnosti imeli seveda pravico odstraniti, toda že vsak voznik z veljavnim vozniškim dovoljenjem bi moral biti toliko ozaveščen, da bi pustil prosto intervencijsko pot.
Tekmovanje
Gasilske zveze Mengeš za mladino
Že naslednji dan, to je 2. junija, so se v športnem parku v Mengšu zbrali mladi gasilci in gasilke. Pionirji in pionirke so se pomerili v vaji z vedrovko ter štafeti, pri kateri so prenašali vodo, mladinke in mladinci pa so izvajali vajo z ovirami. Pri vseh je štela hitrost in pa delo brez napak. Kljub temu so se vsi potrudili in si vsak zasluži priznanje ter pohvalo. Naštejmo pa zmago-valce v vseh kategorijah. Pri pionirkah so prvo mesto osvojile pionirke iz Loke, najboljši pionirji so iz Mengša, prvakinje pri mladinkah so prav tako Ločanke, pri mladincih pa so zmagali Mengšani, druga ekipa. Vsi ostali pa bodo zagotovo imeli več sreče prihodnjič.
Zaključek in pedelitev priznanj v Društvu mladi gasilec
Od marca do junija je na osnovni soli potekalo tuđi delo Društva mladi gasilec. Tokrat so se učenci iz nižjih in višjih razredov osnovne sole uspo-sabljali za pridobitev veščine naravoslovec-gozdar. Teoretični del je potekal v šolskih prostorih, praktični pa v mengeškem športnem parku ter gasilskem domu. Zadnji dan je bil v petek, 8. junija, ko je bil najprej pripravljen pravi orientacijski tek, kjer so morali učenci pokazati svoje pridobljeno znanje, sledila pa je še podelitev diplom in priznanj ter osvojenih značk.
Kaj so to preventivne značke? bodo vprašali tišti, ki tega
ne poznajo, pa morda tuđi prenekateri starši. V programu dela z mladimi je vključeno tuđi pridobivanje znanja na področju zaščite in varovanja pred požarom. In ker je bolje preprečevati kot zdraviti, se tuđi gasilci z veliko vnemo posvečajo ozaveščanju mladine na zabaven in njim primeren način. Na testu pa otroci tuđi pokažejo, kako dobro poznajo nevarnosti in pasti ognja. Podeljujejo se bronasta, srebrna ter zlata preventivna značka in ker smo s tem začeli v lanskem letu, bo zlata na vrsti prihodnje leto, zato pa so se tišti učenci, ki so že lani osvojili bronasto značko, lahko preizkusili v zahtevnejšem testu za srebrno značko in veliki večini je uspelo.
Na podelitvi v letnem gledališču so bili poleg gasilcev s svojimi nadebud-nimi mladimi gasilci tuđi njihovi starši, ki so bili upravičeno ponosni na svoje otroke. Ob koncu pa so otroci poleg značk in priznanj dobili tuđi majice in bili povabljeni na manjšo zakusko.
Sicer se je društvo za letošnje šolsko leto poslovilo, to pa še ne pomeni, da med počitnicami ogenj počiva. Ob koncu naj zato velja naš gasilski pozdrav mladim in odraslim
NA POMOĆI
Dobitnice pokala iz Topol.
Mateja Jemec
D   R   U   Š   T   V   AI
■a
MENGŠAN
DRUŠTVA
LEKOV "NA POMOĆ"
V Lcku so si tuđi v letošnjem letu zadali nalogo, da je treba skrbeti in podpirati gasilsko službo ter požarno-okoljsko varnost v samem podjetju. Podjetje Lek je v sodelovanju z Gasilsko zvezo Slovenije pripravilo nekaj tečajev tako za pokliene kot tuđi prostovoljne gasilce v podjetju. Tečaji so bili v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje republike Slovenije na Igu.
V dveh terminih so se udeležili praktičnih vaj za taktično posredovanje v najrazličnejših nevarnostih (31.03. in 07.04.).
24. maja 2001 pa so se predstavniki naših gasilcev -pooblaščencev za serviserje gasilnih aparatov, udeležili eno-dnevnega seminarja, katerega je organiziralo podjetje Pastor sku-paj z Ministrstvom za obrambo Republike Slovenije prav tako v tem centru na Igu. Meseca maj in junij pa sta bila tuđi precej aktivna na požarnovarnostnem področju. Gasilske enote naših dveh lokacij iz Mengša in Ljubljane so se v sklopu PIGD Lek udeležile najrazličnejših gasilskih vaj. Tako so bili udeleženi na gasilski vaji v tovarni Filc v Mengšu, 25. maja v počastitev občinskega praznika ter pridobitvi okoljevarstvenega standarda ISO 14001 v tem podjetju.
Dan za tem so se udeležili medobčinske gasilske vaje, ki je bila skrbno pripravljena v tovarni TOSAMA na Viru pri Domžalah ob 18. uri, kjer se z gasilskim društvom ukvarjajo že 50 let in so s to vajo počastili dolgoletni obstoj, kjer pa so na krajši slovesnosti  razvili tuđi nov gasilski prapor.
V petek, 1. junija 2001, pa so se Lekovi gasilci
ravno tako iz oboli lokacij udeležili večje gasilske vaje
v Osnovni soli Mengeš, od koder so ludi posnelki.
Zbralo se je osem hrabrih mož iz Ljubljane in Mengša v gasilskih, zaščitnih oblekah ter odšli z gasilskim avtomobilom na pri-zorišče dogajanja. Vaja je bila organizirana na pobudo vodstva OŠ Mengeš in poveljstva Gasilske zveze Mengeš z namenom prikazati gašenje, reševanje in samo evakuacijo učencev ter delavcev sole. Vaja se je izkazala za potrebno, saj so bile vidne slabosti in prednosti usposabljanja gasilskih enot ter prisebnost zaposlenih na taki ustanovi, kot je šola, kjer se srečujejo s problemi mladih in bi bila v resnih primerih prisotna tuđi panika in strah. Ker pa je šio za vajo, organizirano v dopoldanskem času, je bila organizacija vaje še toliko bolje zahtevna, kajti pojavi se problem prisotnosti prostovoljnih gasilcev, ki pa so v tem času zaposleni po službah. Zato gre tuđi zahvala vodstvu podjetja Lek, da je omogočilo udeležbo gasilcem na tej vaji.
Letošnje leto je že precej dolgo in zato čakajo naše gasilce še marsikatere preizkušnje na gasilskem področju, priprava internih gasilskih vaj, ki so za podjetje zelo potrebne ter sodelovanje na vajah, ki bodo organizirane v mesecu oktobru - mesecu požarne varnosti. Želimo si le to, da bi bile samo vaje in ne bi bilo potrebno resnično posredovati in reševati nastalih situacij.
Marjan Urbas
ZAHVALA
Med nevihto zadnjega maja popoldne je strela udarila v naš kozolec ob Zadružniški ulici in zanetila  požar.
Zaradi pravočasnega obvestila sosedov in posredovanja proslovoljnih gasilskih društev iz Mengša in Topol je bil ogenj hitro pogašen, tako da škoda ni bila prevelika .
Za to se gasilcem in vsem, ki ste jih poklicali, iskreno zahvaljujem.
Feliks ŠKRLEP

MENGŠAN
r D   R   U   Š   T   V   A~
nwmm\
NA OBISKU PRI GOSPE
IVANI SENICA
Gospa Ivana Scnica se je rodila 12. 05. 1911 v Imenju pri Moravčah. V družini sta se rodili najprej 2 hčcri. Po očetovi smrti (padcl je v 1. svetovni vojni) se je mama poročila še enkrat in imela z drugim možem še 6 otrok. Iz Imcnja so se preselili v Mengeš k Flerinu (pri Polončevih). V Mengšu sedaj živi samo ena polseslra, Šušfer-šičeva mama.
Ivana je šla služit k Rusu za svinjsko pastirico. Tam je spoznala svojega bodočega moža, ki je bil s Planine pri Sevnici. Zamenjala sta veliko stanovanj. 1937. leta sta prišla v Loko. Takrat je bila hči Mara stara 4 leta. Mož je dobil službo v Opekarni v Mengšu. Iz stanovanja v Loki sta se potem selila tuđi na Dobeno in v Mengeš. Pravi, da se je selila ćelo življenje.
Z možem sta imela 3 otroke (Maro, Vero in sina). Mara živi v Mengšu, Vera v Loki, sin pa ji je umri. Tuđi moža je 1980. leta pokopala. Sama sedaj živi v Domu počitka že 9 let. Srečna je, da ima končno dom, iz katerega se ji ni treba več seliti. Večkrat jo obiščeta hčeri, vnuki in 4 pravnuki. Obiskov je še posebno vesela. Tuđi naju z gospo Fanči Rožman je bila vesela, saj sva jo obiskali prav na njen 90. rojstni dan. Zaželeli sva ji v imenu občinske organizacije RK Mengeš še veliko zadovoljnih let.
predsednica RK Mengeš Majda Trobec

Občinska organizacija RK Mengeš
obvešča občane Mengša,
da borno imeli uradne ure
samo še vsak četrtek v mesecu juniju,
do vključno 28. 6.
Z delom borno nadaljevali spet v septembru.
Predsednica RK Mengeš, Majda Trobec
NA OBISKU PRI GOSPODU
ALOJZIJU JAMŠKU
2. 6. 2001 je svoj 90. rojstni dan praznoval g. Alojzij Jamšek. Dva dni kasneje sva ga s članico RK Mengeš gospo Drago Bevk obiskali na njegovem domu.
Dobili sva ga v sobi, kjer je preživel večji del svojega življenja. Prostor s krojaškim pultom, omaro z ogledalom in staro SINGERICO je takoj napovedal, da je v tej sobi šival krojač oblačila številnim Mengšanom in okoličanom.
Prisrčno smo se pozdravili in voščili sva mu ob njegovem jubileju. Gospod Alojzij, ki še zdaleč ne kaže svojih 90 let, nama je z veseljem pripovedoval o svojem življenju in delu.
Rodil se je 2. 6. 1911 v Pristavi pri "Štefelnu" v Mengšu. V družini je bilo 5 otrok (3 fantje in 2 dekleti). Sedaj sta živa samo še on in sestra, poročena Stopar, ki živi v Loki. 1. svetovna vojna jim je vzela očeta, padel je leta 1918 na Madžarskem. Mati je nato skrbela za pet otrok. Enkrat je hudo zbolela za tifusom. Bolezen je sicer premagala, a ji je pustila hude posledice. Umrla je 1969. leta.
Kot fant se je izučil za krojača pri Ivanu Žnidarju v Mengšu. Bil je dober in strog mojster. Veliko so delali za podjetje Elita v Ljubljani. Pozneje je delal 3 leta v Induplati Jarše, ko pa je opravil mojstrski izpit, je začel delati na svoje-vzel je obrt. To je bilo leta 1948. Še prej se je poročil. 40. leta je vzel za ženo skoraj sosedo. Našel jo je pri Bokalič-Mihovo Pepeo. Rodila sta se jima hči Milena in sin Marjan. G. Ajolzij pa je potem šival še z večjo vnemo, da je preživljal svojo družino. Pri njem so se izučile tuđi 3 učenke. Dela mu nikoli ni zmanjkalo. Z 32. leti delovne dobe pa se je upokojil. Tuđi žena je bila zaposlena. Delala je v Induplati v Jaršah in v Invalidskem podjetju v Domžalah. Tuđi ona je prislužila svojo penzijo.
V pogovor se mu je prikradlo nekaj žalosti, ko je povedal, da je že 10 let vdovec in da mu življenje greni siva mrena, zaradi katere skoraj ne vidi več. Veselo pa je nadaljeval, da mu ni nič hudega, ker zanj lepo skrbita snaha Marija in sin Marjan, da ima sedaj že 4 vnuke in 7 pravnukov. Vsi, tuđi hči Milena, ga imajo radi in vsi ga obiskujejo.
Živi v hiši, ki jo je sam sezidal, mladi pa so jo lepo adaptirali. V njej se dobro počuti. Z željo, da bi ostal tako bister in zdrav, kot je in da bi čim prej prišel do dobrega vida, smo se prisrčno poslovili.
Predsednica RK Mengeš Majda Trobec
19
MENGŠAN
mETfl SKOK -
kitarski koncert
Jaz sem Strajnarja povabil, si ti Bacha povabila?
Bila je polna cerkev tam sredi žitnih polj v Loki. Sv. Primož in Felicijan sta bila naša gostitelja. Grozeče je kazalo, da bosta tuđi zavetnika, saj se je od Kamniških hribov obetalo ncurje. Ljudje so še prihajali. Zasedli so vse kotičke v cerkvi, tuđi kor je bil poln.
Foto: Peter Škrlep
J. S. Bach: Suita št. 1, prvi akordi so še kazali na rahlo tremo, vsi smo sodelovali, vsak na svoj način. Bach je pri.šel, Bach je bil tu. Najprej je prevzel Meto in njeno kitaro, potem pa še nas, vse domače, sošolce, prijatelje, znance, učitelje, profesorje, ljubitelje glasbe -prav vse prisotne. Zbrano smo poslušali. Nihče ni zmotil vzdušja med posameznimi stavki. Sonata op. 15 M. Giulianija, Etude op. 38 št. 14 in 20 N. Goste, I'assacaglia I Aleša Strajnarja, Tarantella M. Castelnuovo - Tedesca in prekrasni dodatki - vse je bilo odigrano lepo zbrano in ubrano, nežno ali silovito. In će smo v začetku nekaj ocenjevali, skušali striči z ušesi, begali z očmi po lepem cerkvenem ambientu z mislimi pa še sem in tja in bog ve kje, smo kmalu uglašeni z ubranim igranjem Mete Skok doživeli vsak na svoj način glasbeni svet velikih mojstrov. Bilo je slovesno. To je bil prvi samostojni koncert Mete Skok. Saj ne rečem, že smo jo slišali igrati ob odprtjih likovnih razstav v Galeriji Mežnariji, pa v Galeriji Klet in še kje, vendar to je bil sele pravi koncert.
■Več kot uro in pol igranja zahtevnih skladb - pa vse na pamet,- mi je dejala znanka po koncertu, kjer smo ob domaćih dobrotah in prigrizkih ter ob odlični vipavski kapljici razpoloženi razpravljali o koncertu, glasbi, prizadevnih učiteljih in profesorjih glasbe, o pomembnosti njihovoga početja. Nevihta je šla mimo. Vsi burni aplavzi in dobra volja ter šopki cvetja in Meta s kitaro. Nevihto smo pregnali, njen profesor Tomaž Šegula, skladatelj Aleš Strajnar, učitelji iz mengeške in domžalske glasbene sole in mi vsi.
Šegula je povabil Strajnarja, Meta je povabila Bacha in druge mojstre, KDI'jM je po-vabilo še vse ostale. To je bilo lepo cloživelje, lep zaćelek praznovanja mengeškega občinskega praznika.
Vsa čast župniji Mengeš in Občini Mcngeš, ki sta koncert omogočiti. Bilo je 11. maja 2001 ob 20. uri v cerkvi sv. Primoža in Felicijana v I.oki pri Mengšu.
Iskrene čestitke!
Jancz Škrlep
KULTURNO       DRUŠTVO       FRANCA       JELOVŠKA       MENGEŠ
KONCERT SKUPINE
BARILOSKI VRABCI
v cerkvi sv. Primoža in Felicijana v Loki pri Mengšu, 11. julija 2001, ob 20.30.
Prisrčno vabljeni!
KULTURA
O
razstaua fotografu
PETRfl ŠKRLEPfl
MENGŠAN
V prostorih Kulturnega društva Franca Jelovška Mengeš je bila od 24. maja do 3. junija 2001 razstava fotografij Petra Škrlepa. Razstavljeni cikel fotografij je bil letos že raz-stavljen v preddverju Cankarjevega doma v Ljubljani, kjer so bila predstavljena izbrana dela na Natečaju za Fotografijo leta, ki ga vsako leto organizira revija Emzin.
Fotografski aparat je neke vrste umetno oko, ki posnema tisto, kar človek zares vidi. Naše pravo oko pa deluje tako hitro, da pogosto ne za-znamo sprememb. Ko se na hitro ozremo in pogledamo v predmet, postavljen pred moćno svetlobo, kot je sončna, je ta predmet pravzaprav »obžrt«, saj se svetloba preliva čez obris predmeta. Trenutek zatem se naše ženice skrčijo in predmet vidimo oštro in z vsemi detajli. Naše za-znavanje tega ne zasledi, fotografije Petra Škrlepa pa z zapleteno tehniko prikazujejo prav ta optični pojav.
Obravnavani predmet na fotografijah je ponekod glava, ponekod figura, ki hkrati predstavlja »resnično« in »sanjsko« podobo človeka, ki je najpopolnejša stvaritev narave. Barvni svet razstavljenih fotografij je skrb-no izbran, vendar kot je rekel že Tizian, veliki beneški renesančni slikar: »Za pravega mojstra so dovolj bela, crna in rdeča.«
Ana Sitar
KULTURA

MENGŠAN
K   U    L   T   U    R   A
U LOŠKI CERKUI JE ODIllEUfiL UEČERIll HUE
Člani Moškega komornega zbora Mengeški zvon so se tuđi letos nadvse potrudili in povabili svoje prijatelje pevce na koncert, ki ga, vsakič pod drugim naslovom, pripravijo v zadnjih dneh maja. Tokrat so v loški cerkvi svetega Primoža in Felicijana nastopili štirje zbori, ki so s svojimi pesmimi razveseljevali poslušalce, ki so se v petek, 25. maja ob 20. uri zbrali v Loki.
Večer je imel naslov Večerni ave. Pesem je odmevala kot pozdrav in molitev ob zaključku dneva, ko se je vroče sonce skrilo za gore in čakalo, da pozdravi nov dan, ki se bo rodil z novim jutrom. Najprej so pred poslušalcem, ki so zapolnili podružnično cerkev, zapeli organizatorji večera, ki so lani ob praznovanju četrt stoletja skupnega prepevanja izdali zgoščenko, na kateri je zbranih kar 19 pesmi, seveda pod budnim očesom neutrudnega Janeza Nastrana.
Druge gostje večera so tako rekoč novinke. Ženski pevski zbor Borovnica je začel delovati sele v letošnjem januarju, vendar pa so punce že sodelovale na območni reviji pevskih zborov na Vrhniki v aprilu, zapele pa so tuđi na proslavi ob kulturnem prazniku v februarju. Zborovodja Tone Janežič pa je dekleta in žene pohvali!, da se kljub neizkušenosti trudijo, da bi čim bolje združevale zabavo in veselje ob druženju z umetelnim prepevanjem.
Foto: Peter Škrlep
Dekletom je sledila fantovska vokalna skupina Domen, ki se je mengeškemu občinstvu že predstavila v lanskem novembru. Vodi jih Karmen Banko. Ker že šest let pojejo skupaj, posegajo tuđi po zahtevnejših skladbah iz vseh glasbenih obdobij, radi pa zapojejo tuđi kakšno podoknico in tako popihajo dekletom na dušo.
Zadnji so nastopili gostje iz Polzele. Mešani pevski zbor Oljka, ki ga vodi Marko Slokar, se je začel oblikovati pred desctimi leti, vendar pa so današnjo podobo dobili pred dobrimi petimi leti. Poleg pesmi za cerkveno bogoslužje, zbor je nastal iz domačega cerkvenega zbora, pojejo tuđi prenekatere narodne in umetne pesmi, zato jih je bilo veselje poslušati.
Žal zaradi bolezni nišo mogle nastopiti mlade Sovice, dekliški vokalni kvartet, vendar so obljubile, da bodo naslednjič zagotovo prišle.
Poslušalci so v zgodnji petkov večer odhajali z zadovoljnimi obrazi. Pevci pa so se zbrali še ob kozarcu pijace, da so si privezali svoje duše, omočili grla, zatem pa, seveda, zapeli.
Ob koncu bi se neumorni organizatorji radi zahvalili še vsem, ki so omogočili prireditev: Občini Mengeš, Župniji Mengeš, Slaščičarni Flere ter Perfecli d. o. o.
Mateja Jemec
Večer so zaokrožili gostje iz Polzele, mešani pevski zbor Oljka.
Zahvala
šoFerju Maksiju Slaparju in Občini Mengeš
Zahvaljujemo se občini, ker je letošnje
šolsko leto
omogočila prevoz učencev iz oddaljenih
krajev v solo.
Šoferju Maksiju pa zato, ker nas je ćelo
šolsko leto varno vozil v solo in domov.
Hvala!
Učenci s Topol
Fantovska vokalna skupina Domen / zborovodkinjo Karmen Banko.
|N A U      Š O L A |

Zahvala
Mincva še eno šolsko leto. Z veseljem odštevamo še zadnje dneve in vam povemo predvsem to, kolikokrat se borno še peljali s kombijem - 11 krat. Ker je res tako fletno in kul.
i Zato se seveda moramo zahvaliti najprej Občini Mengeš, ki je kombi organizirala, potem pa še njegovemu super šoferju g. Maksu Slaparju.
Upamo samo to, da se septembra spet odpeljemo v dolino in želimo, da bi pozimi povsod naokrog zapadel
i  sneg, samo po tej cesti ne.
|           Učenci: Petra, Anže, Urban in Aljaž 7 Dobena
IZ     PRETEK L O S T TI
MENGŠAN
MUZEJ
MENGEŠ
Foto: Peter Škrlcp
Temeljni    koncept našega muzeja je oblikovati zgodovinske zbirke od prazgodovine do danes, zbirke o osebnostih, ki so pomembno zaznamovale naš prostor in bile pomembne tuđi širše, zbirke po dejavnostih itd. Zadnja pridobitev je sodček mengeške pivovarne, ki je bila
I '   prva na Kranjskem (1818-1917). Vabimo vse, ki imajo kakršne koli dokumente ali predmete, povezane s staro mengeško pivo-
|      varno, naj nas o tem obveslijo.
■         Veseli borno, če nam jih bodo odstopili ali prodali ali vsaj posodili za razstavo, ki jo načrtujemo letos jeseni.
Janez Škrlep, direktor
DI1EUI ODPRTIH URflT
u muzeju menGeš
Sodtek mengeške pivovarne smo dobili v Žireh.
V okviru občinskega praznika smo v Muzeju Mengeš od 28. do 30. maja med 18. in 20. uro v Galeriji mežnarija na Trdinovem trgu 11 v Mengšu razs-lavljali eno najdragocenejših pridobitev v zadnjem času - originalno prvo izdajo knjige Zgodovina slovenskega naroda, ki jo je pred već kot 150. leti napisal Janez Trdina. Ta pridobitev ni izjemna samo za muzej, temveč tuđi za kraj, saj gre za prvi pregled zgodovine slovenskega naroda v slovenskem jeziku! Po nakupi) na dražbi je bilo to delo strokovno očišćeno in restavrira-iio v NUKU v Ljubljani, naredili pa smo še dve kopiji. Tako se lahko vsi tišti, ki jih to delo zanima in bi ga radi prebrali, oglasijo v muzeju in z veseljem jim ga borno posodili. Razstava je odgovorila na vprašanje kdaj, kako in zakaj je Zgodovina slovenskega naroda nastala ter kako nanjo gledamo danes.
Predstavili pa smo Se dve deli, ki sta med najpomembnejšimi za slovensko zgodovinopisje: faksimilirani izdaji knjig Topografija sodobne vojvodine Kranjske in Slava vojvodine Kranjske Janeza Vajkarda Valvasorja. Slednja je prvi pregled zgodovine Slovencev, napisana pa je bila v nemškem jeziku. Poleg tega smo razstavili še fotografije originalnega izvoda Slave vojvodine Kranjske, ki ga hranijo nedaleč stran v izjemno bogati knjižnici Frančiškanskega samostana v Kamniku. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vodstvu samostana, še posebno pa p. Ernestu, ki nam je dovolil fotografiranje v omenjeni knjižnici.
Na dan odprtja razstave je minilo natanko 360 let, ko je bil krščen J. V. Valvasorja. Glede na takratne navade, ko^ so otroka krstili takoj po rojstvu, predvidevamo, da je to najverjetneje tuđi Valvasorjev rojstni dan. Dan pozne-je pa smo slavili 171. oblelnico rojstva velikega Mengšana Janeza Trdine.
Veseli smo bili tuđi odziva pedagogov Osnovne sole Mengeš in številnega obiska učenk in učencev 7. in 8. razredov.
Dl
MENGŠAN
IZ      PRETEKLOSTI
JANEZ VAJKARD VALVASOR (1641  - 1693)
Janez Vajkard Valvasor se je rodil v Ljubljani leta 1641 v plemi.ški družini. Otroštvo je preživel na rodbinskom gradu Medija pri Izlakah, šolal pa se je na jezuitskem kolegiju v Ljubljani. Po mladostni dobi, ki jo je poleg izobraževanja zaznamovalo urjenje vojaških veščin ter s tem povezana vojskovanja in poto-vanja po zahodni Evropi in severni Afriki, se je leta 1672, po štirinajstih letih selitev, ustalil na Bogenšperku.
Čeprav po pokliču vojak stotnik kranjskih deželnih stanov, ki je sodeloval tuđi pri obrambi Dunaja pred Turki leta 1683, je većino življenja zapisal znanosti, zbirateljstvu in preučevanju ožje domovine Kranjske, osrednjega dela današnje Slovenije. Zapustil je obširen znanstveni opus, ki je povečini nastal prav na Bogenšperku. Imel je knjižnico z nekaj 1000 zvezki, grafično zbirko z okoli 8000 listi, pridobil je razne instrumente, starine in redkosti, tako da je na gradu Bogenšperk nastala muzejska zbirka.
Na potovanjih po tujini je spoznal, da tujci večidd ne poznajo njegove domovine in je zato tuđi ne cenijo. Odločil se je, da to predstavil deželo Kranjsko v sliki in besedi. Zaradi vedoželjnosti, odločnosti, raziskovalne vneme in velike Ijubezni do domovine je bil ta smeli nacrt sposoben tuđi urc-sničiti.
Leta 1678 je na Bogenšperku ustanovil grafično podjetje - prvo na Slovenskem. Okrog sebe je zbral risarje in bakrorezce ter jih vzdrževal na svoje stroške. Po prvotnom nacrtu Valvasor ni nameraval pripraviti popolne-ga opisa vojvodine Kranjske, ampak le topografske slike. Prerisal je vsa mosta, trge, samostane in gradove, poleg tega pa je deželo izmeril z zvezdomerom, ker je hotel izdelati veliko zemljepisno karto. Proslavil se je še s prvim nacrtom za predor Ljubelj in je ludi prvi, ki se je pričel ukvarjati z bakro-tiskom. Raziskava cerkniškega jezera mu je prinesla edino priznanje v času njegovega življenja. Dne 14. decembra 1687 je bil namreč izvoljen za člana Angleške kraljevske družbe v Londonu, poleg tega je bil njegov spis objavljen v Philosophical Transactions in Acta F.ridotorum. Stroške zbirateljske, znanstvene in publicistične dejavnosti jo Valvasor zvečine poravnaval sam. Skupaj z obveznostmi iz delno neporavnane kupnino za posestva so presegli njegove finančne zmožnosti, tako da je I. 1692 prodal svoje imetje, tuđi izjem-no bogato knjižnico in grafično zbirko, povrnil dolgove, iz ostanka pa kupil hišo v Krškem. Tu je kmalu, v 53. letu, umri. Najverjetneje jo pokopan v daižinski grobnici v grajski kapeli v Mediji. Njegov življenjski opus se uvršča med najpomembnejše stvaritve na Slovenskem.
TOPOGRAPH1A DUCATUS CARNIOLIAE MODF.RNAE je izšla leta 1679 in je album 320 bakrorezov mest, trgov, samostanov in gradov na todanjem Kranjskom. Ali kakor jo napisano na naslovnem listu:
Tukajle v novih podobah pogledu sveta se odpira
KARN1JA, vdana Bogu, vojvodi vdana zvesto.
Verza dobro označujeta duha, ki preveva avtorjevo delo in hotenjc, ker pa se ponovno pojavila tuđi na naslovni sliki Slave vojvodine Kranjsko, ju imamo lahko za Valvasorjcv življenjski moto. Po svoji natančnosti in obscgu je Topografija popolnejša od podobnih tujih publikacij. Podobe je Valvasor risal sam, več kakor dve tretjini slik iz tega albuma pa je kasnejo uporabil za Slavo vojvodino Kranjske.
DIE EHRE DESS HERTZOGTHUMS CRAIN iz 1. 1689 jo vrh in hkrati sklop Valvasorjevega znanstvenoga prizadevanja. Delo je pisano v nemškcm jeziku in razdeljeno na 15 knjig, vezane v 4 dele, ki skupaj obsogajo kar 3532 strani, 24 prilog in 528 ilustracij.
Prva knjiga govori o imenih Ijudstev, ki so v najstarojših časih
prebivala na Kranjskem, in o imenu dežele. Druga knjiga je kratka topografija in geografija Kranjsko. Trotja  knjiga popisuje gore, reke, jezera, podnebje, rastline, živali, rudnike in rudnine.
Čctrta knjiga zajema naravno redkosti, še zlasti Corkniško jezero. Peta knjiga je zgodovina narodov, ki so vladali na Kranjskem do
prihoda Frankov, z dodatkom o rimskih naselbinah in
napisih na kamnih. Šesta knjiga obravnava jezik, nose, šege in navade ter se končuje s
prvo literarno zgodovino deželo. Sedma je zgodovina verstev, govori tuđi o sodobnih vorskih
običajih in praznoverju. Osma našteva svetnike v zvezi s Kranjsko, palriarho in škole tor
popisuje župnijo. Deveta knjiga obravnava ustavno in upravno ureditev, plemstvo in
njihove grbe.
Deseta prinaša zgodovino vojvod in deželnih knozov. Enajsta jo obsežna literarna topografija Kranjsko s prvo celovito
zgodovino Ljubljane.
Dvanajsta opisuje tursko in kršćanske obmojne krajo na Ilrvaškem. Trinajsta se loti najstarejše zgodovine. Štirinajsta prikazuje rimsko dobo, presoljovanjo narodov in čas do
avstrijske oblasti. Potnajsta jo letopis Kranjsko pod avslrijskimi vladarji.
Slava vojvodine Kranjsko je prvi sistematični prikaz slovenske zgodovino, ozemlja in načina življenja. Tako knjigo v tistem času zlopa no premore kaka država. Valvasor je z njo uslvaril izjemno, predvsem pa vsestransko podobo pre-cejšnjega dela današnje Slovenije in soseščine v drugi polovici 17. stoletja. Gre za vodilno delo našega zgodovinopisja, enkraten vir, zakladnico najrazličnejših podatkov. Iz Slave nišo zajemali le znanstvoniki, temveč tuđi mnogi slovenski posniki in pisatelji, med njimi France Prošcren, Janez Trdina, Fran S. Finžgar, Josip Jurčić, Anton Aškorc in Ivan Tavčar. Slava vojvodine Kranjske je bilo zadnje Valvasorjevo objavljeno delo.
JANEZ TRDINA (1830 - 1905)
Rojon je bil v Mengšu. Njegova rojslna hiša jo slala na kraju, kjor je bila pozne jo zgrajena tovarna slamnikov Stemberger & Mollitzor, v loj pa je svoj prostor po I. 1946 našla tovarna glasbil. V rojstnem kraju jo Trdina prozivci otroška leta tor tu obiskoval osnovno solo. Gimnazijo je končal v Ljubljani, nalo pa jo na Dunaju študiral zgodovino in zemljepis, dodatno pa še klasično filologijo in staro cerkvono slovanščino. Po končanom studiju so jo za kratek čas zaposlil na varaždinski gimnaziji, od I. 1855 dalje pa jo bil profesor na Reki. Zaradi njegovega neuklonljivega narodnega in svobodomiselnega prepričanja ter zvestobo svojemu nazoru se je tu kmalu zapletcl v spore s šolskimi oblastmi in bil predčasno upokojen, star komaj 37 let. Preselil se je v Novo mesto, veliko poto-val po Dolenjski, opazoval življenje in navado ljudi, vtise zapisoval in komen-tarje pogosto opremljal ludi z moralističnimi poudarki. Njegovi zapiski danes predstavljajo dragoceno etnološko in sociološko gradivo. V Mongeš se ni nikoli voč vrnil, saj ga jo zolo prizadolo, ko je bila po vočlotnom nazadovanju lola 1869 prodana domačija. Umri jo v Novom mostu, kjer je ludi pokopan.
Trdina pripada prvomu mladoslovenskemu rodu, za kateroga je značilno, da ga preveva navdušenjo za ljudstvo in vse, kar jo z njim v zvezi. Je eden najbolj lipičnih prodslavnikov toga rodu, njegovo dolo pa je šio predvsem v dvo smeri: /.biranje ljudskoga blaga in oblikovanje po njegovih zglodih ter opisovanje last-noga življenja.
Eno najpomembnojših Trdinovih dol so vsokakor Bajke in povesti « Gorjancih, s katerimi je želei slovensko literaturo vnesti pripovod, ki bi bila hkrati narodna in umetna, pri čemer bi so ohranjala zunanja oblika ljudske pripovodke, realnejša pa naj bi bila vsobina.

MENGŠAN
IZ      PRETEKLOSTI
Leta 1905 je v 14 pismih, objavljenih v Ljubljanskom zvonu v letih 1905 in 1906, napisal Moje življenje, nekaksen povzetek obsežnih, dve knjigi obsega-jočih Spominov. Ti spomini so izmed vseh njegovih tovrstnih del vsekakor najzanimivej.ši in presegajo okvire običajne spominske literature. V njih je s čudovito resnicoljubnostjo in odkritostjo opisal svoje življenje.
ZGODOVINA SLOVKNSKI'GA NARODA je naslala v njegovom mladosl-nem obdobju. Napisana je bila že leta 1850, objavljena pa sele 16 let pozne-je. To je prvo delo, ki v slovenskem jeziku opisuje vso zgoclovino slovenskega naroda, poseben poudarek pa je na socialnem in kulturnom življenju. Sicer nima znanstvene vrednosti, je pa to delo zanimivo, ker kaže, da je Trclina za glavnega nosilca slovenske zgodovine štel kmeta. O nastanku tega dela nam Trclina piše:
Dežman mi veli: "Veste kaj, Utkaj pri nas zaslužite labko peldeset gol-dinarjev. Slovensko društvo je razpisalo petdeset goldinarjev nagrade za slovenskoga naroda zgodovino. Skriptor naše knjižnice mi je pravit, da ste več let delali ekscerj>le iz Valvasorja in drugih bistoričnib knjig. Po njih vas ne bo slalo veliko truda, da nam najnšete kratko, poljudno knjigo o naši ptvteklosti. Nule spn'jcli mojjmdlog, dajte, lotite se naše žalostne zgodovine. Nagrada res ni velika, ali vam bopa le prečej zalegla,"
Jaz sem dejal Dcžmanu: "Dobro! Jaz bom poskusil sastaviti našo zgodovino, ali že naprej vam moram jiovedati, da delo ne bo tako, ki bo moglo zadovoljili omikane bralce."
Dežman veli: "Tega ne more nihćepričakovati, da bi spisal kdo že zdaj dobro zgodovino slovenskega naroda, kajli se ni še noben [nsalelj z njo
AVS
MDIO \ I DIO SI IMS
1234 Mengeš, Hribaijcva 38
itci, fax.: 01 729 13 03 L           01729 13 04
pooblaščeni servis: SHARP    KENW00D
servisiranje:
E»mail: avs.mcnges@siol.net
delovni čas:
9- 12. in 15.- 18. ure sobota: 10. - 12. ure
tehniine informacije pri odtočitvi za nakup Budio-video aparatov SHARPin
KENW00D
♦  TV APARATI,
♦  CD KOMPONENTE,
♦  VIDEOREKORDERJI,
♦  HI-FI KOMPONENTE vseh znamk,
♦  KAMKORDERJI znamke SHARP,
♦  AVTORADIJI,
♦  DVD (digital versatile disc) in
♦  MINIDISKI znamke KENVVOOD.
resno bavi! in ukvarjal. Vsekakor pa je treba začeti, Vsak začeiek je težak in kritika vas ne bo nemilo obsojala, Ce bo ludi na vsaki strani več zmot in napak nego dokazanih resnic. Izrekla vam bo še bvaležnosl, da ste začeli prvi orati našo ledino."
To zgodovino slovenskega naroda sem. začel pisati o binkoštih, največ sem. je izdelal o velikih počitnicah v Mengšu, konec pa sem dovršil sele na Dtmaju proti adventu. Tam sem dobil v vseučiliščni knjižnici Mucharjevo Zgodovino Štajerske dežele in slavnega Grka Prokopa, kiporoča tako zanimive stvari in lepe reci o starih Slovenih. Muchar se za Slovence kaj malo briga, za moj spis mi ni dal nič gradiva; v Prokopu sem pa našel precej /Ktrabnih podatkov.
Svojo Zgodovino Slovencev ali, kakor jo je preimenovala Slovenska matica, Zgodovino slovenskega naroda sem sjrisal 1850. Moj rokopis je ležat menda v omari Slovenskega društva. Ko se je več let pozneje ustanovila Slovenska matica, so hoteli naši čudni prvaki dat natisniti o njenih slroških mojo zgodovino. BleiuHiis mi to sporoči. Jaz mu odpišem, naj zaboga ne store le neumnost. To knjigo sem. spisal, ko sem dovršil komaj gimnazijo. Od osmošolca se ne more zahtevali dobra zgodovina. Odkar stoji svet, ni se naha-jal med pravimi historiki še noben gimnazijec. V mojem mladostnem, povse nezrelom delti je napak že zato, ker so mi rabili nekoliko ćelo posnetki iz zgodovinskih povesti, ki se ne smejo smatrati za resnične. 0 kritiki nisem mogel imeli v osmi soli še nobenega pojma. Prosil sem Bleiiveisa, naj mi ]x>šlje moj rokopis, dagapredela. Trudilse bom morda kaki dve leti, alipoiem dam Matici maj tako zgodovino, ki bo vredna tega imena, dasi bo i v njej došli napak, ker do zdaj ni še znanstveno obdelana nobena doba našepreteklosti.
Ali ljubljanski naši prvaki so bili jako svojeglavi možje. Kar so si zabili v glavo, moralo se je zgoditi, naj bo dobro ali zanič. Mojo prošnjo so zavrnili in sklenili dati natisniti rokopis osmošoskega zgodovinarja. Zaman sem protestirat. Izročili mi nišo niti korekture, ker so se bali, in ti po pravici, da jim rokopisa nevmem, dokler ga jiojiolnoma nepredelam.
1 tako je zagledala beli dan prva knjiga Slovenske matice, moja nez-godovinska Zgodovina slovenskega naroda. Mnogi bolj izobrateni Ijudje so mislili, da jo je spisal profesor Trdina, ne pa dijak Trdina, in so se silno čudili in mene in knjigo brez milosti obsojali. Najhuje se je vame zaletaval goriški zgodovinar Kos. Kaj mislim o tem svojem spisu jaz, sem že povedal. Svojim strogim kritikom pa odgovarjam lole: Kdor hoče kako knjigo presojati, mora poznati najprej njeno zgodovino. Pitati se mora: quis, quid, quibus auxiliis, cur, (fuomodo, auando'. Sosebno to se mora vprašati, kdo in kdaj in s kakovi-m i pripomočki jo je spisal.
* Lniin.ski hi:ks;imc'ler, ki obsc^n vsc okolifičinc kake^i (k'jimj;!: kdo, k;ij, kjc, s čim, /;ikaj, kako, kdnj. llporab!j;i si' ludi v pravnem jeziku. Vcrz prvif zaslcdimo pri puililianu,
Gregor Štibernik, KUSTOS
ŽUPniJSKfl KHRITHS
menGEš
Trdinou trg 8 • Telefon: 01 7238 977
Pisama in skladište sta odprta ob pethih od 16. do 18. ure. ŽR: 50120-620-149-1301110-134/98
trn
MENGŠAN
7. gorska dirka "Debeno 2001"
IZBOUŠnn REKORD PROGE,
nflJUEČJfl UDELEŽBfi DOSLEJ
Na letošnji tradicionalni 7. gorski dirki Dobeno 2001, ki jo je v počastitev občinskega praznika organiziralo kole-sarsko društvo Mengeš, je nastopilo rekordno število - 120 tekmovalcev iz vse Slovenije. V soboto, 2. junija so se kolesarji in kolesarke, razvrščeni v 15 kategorij spoprijeli s 6 km dolgo progo, ki je vodila od starta pri dvorani FIT-TOP v Mengšu, kjer je padlo tuđi nekaj kapljic dežja. Točno ob 16. uri je vodilno vozilo speljalo in istočasno je dal štarter znak za pričetek tekme, čeprav so tekmovalci vozili za njim v zaprti vožnji do Loke. Pri kamnitem mostu je bil leteći start, nato pa po znani trasi z 240 m visinske razlike kar najhitreje do cilja pri Kmečkem turizmu Blaž na Zg. Dobenu.
Absolutni zmagovalec Dobena in lastnik pokala je postal Aleš Hren, kategorija amaterji B (do 29 let) iz KK Indu Team. Njegov čas znaša 9 min. 32 sek. in 58 stotink, kar je 4 sekunde bolje od lanskega rezultata Alič Simona, ki pa mu po njegovi izjavi ni in ni šio (že kmalu po startu je namreč izgubil stik z vodilno skupino).
Lanska absolutna zmagovalka in obenem tuđi najhitrejša občanka Neža Škrlep iz KD Mengeš je ponovila svoj uspeh in zopet odšla domov bogatejša za dva pokala. Njen čas je 12:00,77.
Z medaljami so se okitili prvi trije v vsaki kategoriji, vsi dečki so prejeli še diplome, ženske pa okrasne rože - obešanke. V času obdelovanja podatkov in izdelave rezultatov je potekalo žre-banje bogatih praktičnih nagrad, ki so jih tako kot vsako leto doslej prispevali številni sponzorji.
Preostali dobitniki pokalov so: najhitrejši deček - Luka Kodra (Calcit Kamnik), s časom 10:31,62; najhitrejši občan - Gorazd Lukan (KD Mengeš), s časom 10:09,49.
Pokala za najhitrejšo občanko in občana je podelil častni občan Mengša g. Slavko Pišek, sicer član KD Mengeš.
V ne prevročem vremenu je progo premagal tuđi 85- letni Milan Žerovnik (Rog Franek) in dokazal, da je kljub svojim letom še zelo uspešen in aktiven. V kategoriji masters G (nad 69 let) je premagal oba mlajša tekmeca. Za najstarejšega tekmovalca je prejel pokal, obenem pa požel gromek aplavz mlajših privržencev tega športa.
Uvrstitve članov domačega kolesarskega društva po kategorijah pa so takale:
1. mesta so osvojili: Škrlep, Urankar U., Skok, Urankar N.; 2. mesta so osvojili: Kališnik, Skopec, Kotnik, Slakjurek, 4. mesto: Porenta; 5. mesto: Hribar; 6. mesto: Lukan; 7. mesto: Rode; 8. mesta: Urbanija, Martinčič B., Prešeren; 9. mesto: Štebe; 10. mesto: Martinčič M.; 14. mesto: Osolnik; 15.mesto: Lavrič.
Vsi tekmovalci so se na cilju okrepčali z napitkom, vitamini v sadju in zelo okusnim golažem, ki ga je pripravil vsakoletni gostitelj Blaž.
Zadovoljni obrazi tako tckmovalccv kot gledalcev, ki so se v velikem številu zbrali ob progi in bodrili kolesarje, so dokaz, da je bila izvedba dirke na zelo visoki ravni, pristop k organizaciji pa ne glede na nekatere kadrovske spre-membe v društvu profesionalen in strokoven. Kljub mnogim birokratskim oviram, s katerimi se srečujejo organi-zatorji takih in podobnih tekmovanj, nam je s skupnimi močmi uspelo spravili prireditev pod streho.
1                            ZMAGOVALCI		PO KATEGORIJAH:	
Ženske A		amaterji C	
1. Škrlep (KD Mengeš)	12:00,77	1. Čibej (Pro M Team)	09:58,50
Ženske B		masters A	
1. Urankar (KD Mengeš)	14:26,32	1. Bokalič (Dolsko)	09:46,36
Ženske C		masters B	
1. Uršič (Sokol Tivoli)	12:47,40	1. Dečman (Papir. Vevče)	11:42,42
Dečki do 12 let		masters C	
1. Skok (KD Mengeš)	17:14,50	1. Mištrafovič (Sokol Tivoli)	10:29,26
Dečki do 15 let		masters D	
1. Kodra (Calcit Kamnik)10	:31,62	1. Zajc (Hrast Dob)	12:08,46
amaterji A		masters E	
1. Hribovšek (Calcit)	10:25,96	1. Bahar (Karantanija)	12:45,42
amaterji B		masters F	
1. Hren (Indu Team)	09:32,58	1. Urankar (KD Mengeš)	14:59,88
		masters G 1. Žerovnik (Rog Franek)	20:22,02
Prijavna ekipa i" najstarejši ucleleženec 85-lctni Milan Žerovnik iz Ljubljane.
Š   P   O    R   T

MENGŠAN
120 tekmovalcev na startni crti.
U Smučarsko-skakalnem klubu lllengeš ta mesec praznujemo
Če se ozrem nazaj, ne morem verjeti, da je minilo že pet let. Za nami so obdobja lepih uspešnih trcnutkov, ki pa jih je zagrnila ludi žalost in obup. A vztrajali smo. T;i mesu: bo minilo pet let, odkar so niengeški smučarsko skakalni zanesenjaki stnktiili glave1 in se odločili, da ustanovijo Smučarsko skakalni klub Mengeš. Ker pa v našem primeru ne lece nobena stvar po ustaljenih tirih, je bil tuđi klub ustanovljen v najbolj nenavadnern lelnem času za to športno panogo.
A zaćeli snio smelo. Kaj kmalu so prišli prvi elelovni in organizacijski dosežki, pa ludi šporlni rezultati so bili za začetnike kar zavidanja vredni.Uile so ludi ovire. Nekalerim članom ni bil pogodu sodoben način dela na stro-kovnem področju. Ko so le sprevideli, da s svojimi preživetimi metodami ne morejo prodreli, so bili prisiljeni sami zapustiti klubske vrste. Kinalu za tem so se pojavili tucli prvi vrhunski športni rezultati, ki se vrstijo se danes.
Žal je vse skupaj pretrgala naša tragedija pri Naklem, ki nam je januarja IWH vzela In obetavne šporlniki.1 in mamico enega od tekmovalcev. Toda mi se nismo dali. Strnili smo vrsle, stisnili zobe in s Se večjo vnemo nadal-jevali začeto elelo. Tucli v spomin na tisle, ki jih ni već med nami. Blaž, Samo, Malej in lana ostajajo v našem spominu.
Vsega tega se borno spomnili tuđi na
SLAVNOSTNI SKUPŠČINI ob peli obletnici ustanovitve kluba,
ki bo 29. JUNIJA, OB 18.00 URI,
V KULTURNEM DOMU MENGEŠ.
Poleg običajnoga dnevnoga reda, ki bo podan na sami
skupščini, bodo podcljena tuđi priznanja najzaslužnejšim
članom, sponzorjem in drugim simpatizerjem. Zato vabimo vse Mengšane in okoličane, simpatizerje in ljubitelje tega športa,   sponzorje   ler   donalorje   našemu   klubu,   pridružite   se   nam   v Kullurnem domu Mengeš.
ŠPORT
j Foto: Franc Zabret
Absolutno najhitrejša in najhitrejša obćanka-Neža Škrlep.
Najhitrejšemu občanu           T|
,     Lukan Gorazdu izroča \    pokal časlni občan Mcngš.i gl    g- Pršck.
Kolesarsko društvo Mengeš se zahvaljuje vsem sponzorjem, ki so matcrialno in denarno pomagali pri izvedbi in organizaciji 7. gorske dirke "DOBENO 2001". POKROVITELJ: Občina Mengeš
GLAVNI SPONZOR: Kmetki turizem Blaž Zg. Dobeno Leko sport - kolesa, smuči in oprema Domžale, Optika Golavšek Mengeš, Lorcos kozmetika d.o.o. Ljubljana, SMB d.o.o. Črnuče, Kivi -sadje zelenjava Mengeš, Šport servis in trgovina Erdani Domžale servis in prodaja koles, rezervnih delov, rolerjev, rolk, smuči in ostale športne opreme, HA-NI trgovina tekstilnih izdelkov Mengeš, Standox Domžale, Jungheinrich d.o.o. prodaja, servis, najem viličarjev Trzin, Mladinska knjiga trgovina d.d. Ljubljana, Izdelava cokel in obutve Bele Mengeš, Vele d.d. Domžale, Slikopleskarstvo |amšek s.p. Mengeš, SCC d.o.o. Trzin, Medic - Canon trgovina, servis in fotokopiranje Mengeš, HIT-FIT d.o.o. Mengeš, Tatjana in Milan Strmšek -ozvoćenje in napovedovanje na cilju Mengeš, Opti - Com d.o.o. Mengeš, Avtoprevozništvo in vrt-narstvo Hubat Zg. Dobeno, Mladinska knjiga založba d.d. Ljubljana, Slaščičama Flere Mengeš, Franc Zabret Mengeš, Mesnica in delikatesa Tone Kališnik Kamnik, Avto Car Mengeš, Sadni vrt Ravnikar Franci Mengeš, Edi Purkart s.p. materiali za površinsko obdelavo lesa Marvvill d.o.o. Mengeš, Radio HIT Domžale, Matik d.o.o. Trzin, Zatemnitev stekel MADR Mengeš, SGM d.o.o. Cotman Rodica, Mamut servis d.o.o. Črnuče, Totter Midi d.o.o. Mengeš, Gabrilo Marjan s.p.- reklamni napisi Mengeš, Mamut & Co. Črnuče, Simax- trgovina z avtodeli Domžale, Reki R Grosist Ljubljana, Cetinski Anton s.p. Adler Mengeš, Trgovina ugodne prodaje Mengeš, Čebelarstvo Blejec Mengeš, Jelen Milan- hidravlične cevi, plinski elementi, instalacije- Mengeš.
Urša Urankar

MENGŠAN
ŠPORT
"'            ŠAHOVSKE NOVICE
V  mesecu maju se je v organizaciji ŠK Komenda zaključila DOMŽALSKO-KAMNIŠKA ŠAHOVSKA LIGA. Liga je potekala skoraj sedem mesecev. Nastopilo je 14 klubov domžalsko-kamniškega območja. Zmagala je ekipa Šahovskega društva Kamnik (v postavi: Igor Kragelj, Srećko Sitar, Pavla Kosir, Marjan Ogrinec, Albin Štrajhar) 24,5 šahovskih točk. 2. mesto je osvojila ekipa Šahovskega kluba Komenda I (v postavi: Anton Trebušak, Bojan Hribar, Rober Bergant, Igor Juhant, Mark Agovič) 21,5 točk. 3. mesto je osvojila ekipa ŠD Crni Graben, 21 točk. Sledijo: ekipa ŠK Komenda II, ŠD Domžale, ŠD Termit Moravče, ŠD Crni Graben II, ŠD Mengeš I (v postavi: Alojz Jagodic, Vladimir Skok, Borut Bajec, Franc Škedlej, Jakob Bokalič), ŠS Dob,   ŠD Mengeš II (v posatvi: Marjan Ocepek, Rudi Balantič, Uroš Jeglič, Sebastjan Hribar, Marjan Ocepek ml.), ŠK Komenda III, ŠS Trzin II, ŠK Komenda IV, Trzin I. Vladimir Skok je bil tretji najboljši igralec na 2. deski. Borut Bajec je bil najboljši igralec lige na 3. deski. Sebastjan Hribar je bil drugi najboljši igralec na 4. deski.
24. maja 2001 je bil izveden zaključni turnir domžalsko-kamniške lige in podel-jeni so bili pokali za najboljše ekipe in medalje za najboljše posameznike. Na zaključnem turnirju v pospešenem šahu je nastopilo 9 ekip. Zmagal je ekipa ŠK Komenda I (v postavi: Bojan Hribar, Anton Trebušak, Mark Agovič, Jožef Zidarič ) 15,5 točk pred ekipo ŠS Dob in ekipo ŠD Termit Moravče. Ekipa ŠD Mengeš (v postavi: Jakob Bokalič, Vladimir Skok, Borut Bajec) je osvojila 7. mesto.
V soboto 19. maja 2001 je bil v organizaciji Športnega društva Trzin šahovski turnir v počastitev praznika Občine Trzin. Nastopilo je 46 igralcev in igralk. Zmagal je mednarodni mojster Vladimir Hrešć (iz Hrvaške) 9 točk, brez poraza. Sledijo: Primiož Šoln 7,5 točk, Igor Babnik 7 točk, Jure Zorko 6,5, Petra Grošelj 6, Franci Kosir 6, itd. Janko Štefe  je osvojil 4,5 točk, Borut Bajec  4,5 točk, Marjan Ocepek 4, Vladimir Skok 4, Marjan Ocepek ml. 3,5, Franc Hribar 3,5 Jakob Bokalič 3.
V soboto 26. maja 2001 je Šahovski klub Komenda organiziral tradicionalno tekmovanje TURNIR MLADIH KOMENDA 2001. V petih skupinah je nastopilo 104 igralcev in igralk iz osrednje Slovenije. V najmočnejši skupini AVTOHIŠA REAL OPEN je zmagal Klemen Cetina (ŠD Šentjur) 7,5 točk. 2. mesto je osvojil Anže Orel (ŠS MC Tomo Župan Kranj) 7 točk, 3. mesto je osvojila Vesna Rožič (ŠS MC Tomo Župan Kranj) 7 točk, 4. mesto Filip Hočevar (ŠD Trdnjava Ljubljana) 6,5 točk. V skupini PEKARNA HROVAT OPEN je zmagala Simona Uršič (ŠD AET Tolmin) 8 točk, 2. mesto je osvojila Bilbija Šaška (ŠD Trdnjava Ljubljana) 7 točk, 3. mesto je osvojila Alenka Trpin (ŠK Komenda) 7 točk, 4. mesto Suzana Pavlič (ŠK Milan Majcen Sevnica) 6 točk. V skupini KEMOSTIK OPEN je zmagal Jernej Repas (ŠK Slovenj Gradec) 8 točk, 2. mesto je osvojil Žiga Sitar (ŠD Gorenjka Lesce) 7 točk, 3. mesto je osvojil Aleksander Lakič (ŠK Slovenj Gradec) 6,5 točk, 4. mesto Jakob Uršič   (ŠD AET Tolmin) 6,5 točk. Martin Ravnikar (ŠD Mengeš) je osvojil 11. mesto. V skupini PIZZERIJA MATE-JA OPEN je zmagal Aleksander Krivec (1. OŠ Slovenj Gradec) 8 točk, 2. mesto je osvojil Aleš Gerkman (OŠ Davorin Jenko) 7 točk, 3. mesto je osvojil Zvone Bernard (ŠD Gorenjka Lesce) 6,5 točk, 4. mesto Simon Kralj (ŠK Komenda) 6,5 točk. Gašper Lukan (OŠ Mengeš) je osovjil 20. mesto. V skupini ZAVAROVAL-NICA TRIGLAV OPEN je zmagala Jelena Topič  (ŠK Milan Majcen Sevnica) 8 točk, 2. mesto je osvojila Nina Florindo  (OŠ Ivana Kavčiča Izlake) 7,5 točk, 3.mesto Maja Drobne (ŠK Zagorje ob Savi) 6,5 točk, 4. mesto Katja Vozel (ŠD VELE Domžale). Zmagovalci so prejeli medalje, ki jih   je prispevala Občina Komenda.
V   nedeljo 27.  maja  2001   je bil  izveden Šahovski  turnir v počastitev občinskega praznika Občine Komenda. Nastopilo je 46 igralcev in igralk iz širšega Ijubljanskega območja. Po napetih boj ih za vrh je zmagal Igor Kragelj (ŠD Šentjur) 7,5 točk, sledita: Marjan Šemrl (ŠD VELE Domžale) 7 točk in Vojko Srebrnič (ŠK Nova Gorica) 6,5 točk, sledijo: Bojan Osolin (ŠD VELE Domžale) 6,5, Vladimir Kohek (ŠK Komenda) 6,5, Bojan Hribar (ŠK Komenda) 6, Marko Srebrnič (ŠK Nova Gorica) 6, Stanko Nikolič (ŠK Loška Dolina) 6, Anton Božič (ŠK Komenda) 5,5, Boris Skok (ŠD Vele Domžale) 5,5, Srećo Sitar (ŠK Komenda) 5,5, itd. Uspešno so nastopili predstavniki ŠD Mengeš: Julka Burja, Borut Bajec, Franc Hribar, Jakob Bokalič.
Franc POGLAJEN
POTOPISI
KITAJSKA
2. del
DEZELA KONTRASTOV
V popotniškem vodniku Shanghai zbirke Lonelv planet piše, da se je izvrstni Pujiang hotel, v katerega smo se naselili, prvotno imenoval Astor House Hotel in je bil prvi hotel v Shanghaju. Bil je prva stavba v Shanghaju, v katerem je zagorela električna žarnica in v njem so se, ko so potovali, zadrževali nekateri slavni umetniki kot npr. Charlie Chaplin. V hotelu deluje dvigalo, ki potrebuje upravljalca, sobe in hodniki so zelo prostorni, stropi visoki, vse skupaj spominja na Viktorijanski stil. 'Lonelv planef trdi, da je mogoče v hotelu prespati že za 55 yuanov. Sam vem, da smo plaćali po osebi 75 vuanov (2.250 SIT) na noč v sobi, kjer smo spali štirje popotniki, ob vrnitvi v Shanghai pa 70 vuanov (2.100 SIT) na noč v sobi s petimi posteljami. Hotel je bil okrašen z eno zvezdico.
Ob prihodu v hotel smo se seveda najprej ustavili v recepciji. Razdelili smo se po sobah in vsakdo je dobil svoj vpisni listek. V recepciji je bila tuđi menjalnica in nekateri smo takoj zamenjali po 100$ v 807 yuanov. Na ta način sem zvedel, da sem taksistu dal 32 vuanov namesto 19. Odpravili smo se v sobe, da odložimo prtljalo in se stuširamo, saj se je na dolgi vožnji z letalom na naši koži nabralo dovolj znoja, da smo sami sebi zaudarjali. Žiga se je v recepciji dogovoril, da se za plačilo oglasimo v recepciji čez štiri ure, torej ob pol treh popoldne. Žigi sem med hojo v sobo zaupal doživljaj s taksistom, on pa me je zavrnil, da sem ga gotovo zelo silil z denarjem, saj je znano, da Kitajci ne jemljejo napitnin. Po tuširanju smo legli vsak v svojo posteljo in skoraj v trenutku zaspali. Zbudil nas je telefonski zvonec, ko je bila ura pol treh ali nekaj minut čez, nihče izmed naše skupine pa se še ni pojavil v recepciji z denarjem. In v recepciji so resnično želeli videti naš denar, ne kreditnih kartic, ampak »cash«. Kdor je mahal s kreditno kartico, so mu kratko in odločno povedali, da aparat za branje kartic ne dela. Ker smo prvi dan vsi hitro in brez zapletanj plaćali prvo nočnino, smo si na ta način v recepciji pridobili zaupanje in smo naslednje dni prenočišče že lahko plačevali s kred-
o
MENGŠAN
P O T O P I  S  I
itnimi karticami. Prva utrujenost je popustila in odprnvili smo se na krajši sprehod po mestu. Nasproti Pujiang hotela je stala stavba s stražar-jom, ki pa ni imel orožja. Kot da stoji tam zgolj zaradi časti in stal je zelo strumno. Poleg stražarja sem opazil manjše vitrine s fotografija-mi, na katerih so bili ruski in kitajski politiki in na ta način ugotovil, da se nahajamo ob ruskem veleposlaništvu. Preko »Garden Bridgea« ali vrt-nega mostu smo prešli Suzhou Creek (rečica, ki teče iz smeri Suzhova, mesta, ki smo ga kasneje obiskali). Na drugi strani rečicc smo se znašli v Huangpu Parku, kjer je bil postavljen precej velik spomenik v obliki plošče z množico imen. Dozdevalo se mi je, da je spomenik postavljen v spomin kitajskim borcem oziroma ž rt vam boja za komunizem. Žiga, ki zna kar dobro brati kita-jske pismenke, je potrdil mojo domnevo. Huangpu Park je v bistvu konec Bunda, Bund pa je, kot sem ugotovil na tem sprehodu, eno od množičnih sprehajališč ob reki Huangpu v Shanghaju. Tu je res zelo živahno, in to skoraj °b vsakem času dneva. Vsakih nekaj metrov stoji stojnica ali kiosk, kjer prodajajo fotoaparate ln filme in Ijudje se zares množično fotografira-i°- Opazil sem, da fotografiranje opravljajo s Precej velike razdalje (več metrov), tako da Poleg osebe, ki pozira, zajamejo tuđi ozadje, ki 1° na tej lokaciji navadno Pudong, ki z Bunda •zgleda kot fantastična scenografija iz ameriških futurističnih filmov, ki smo jih gledali pred deset cJo petnajst leti.
lJrodajalci v kioskih predvsem tujim obisko-valcem aktivno ponujajo različne spominke, ngresivnejši pa te potrepljajo po rami ali poz-dravljajo »Hallo, hallo« in ponujajo razglednice n'i vžigalnike s podobo Mao Zedonga. Tuđi meni je nek mlad fant poskušal prodati razglednice po zmerni ceni 10 vuanov, vendar sem bil Jaradi izkušnje s taksistom tako nezaupljiv, da
nisem hotel ničesar kupiti. S skupino sem hitel
naprej in se čudil Kitajcem, katerih obnašanje se
v marsičem razlikuje od evropskega. Doživel
sem marsikateri prijazen pogled in ćelo nasmeh
kitajskega dekleta, med redkimi otroki, ki sem
jih videl na Bundu, pa sem takrat prvič opazil,
da na ritki nimajo zašitih hlačk. Ko smo prišli na
drugi konec Bunda oziroma na njegov začetek,
:    smo preko mostička prečkali široko in zelo
;    prometno cesto Zhongshan Dong Vilu, nadalje-
:    vali sprehod še naprej proti jugu in zavili v neko
ozko ulico, ki je bila namenjena samo pešcem
in kolesarjem. Tu smo zagledali moškega in
•    žensko s kolesom, ki je imel dodan improviziran
štedilnik na plin, na katerem sta pekla palačinke
slanega okusa, na kalere sta ubijala po eno
jajce, dodajala na clrobno nasekljan drobnjak in
jih mazala s pekočo omako (verjetno čili). Vsi
smo si zaželeli pokusiti te palačinke in bile so res odlične. Cena za takšno palačinko je bila manj kot vuan (manj kot 30 SIT). Vodniki za potovanje po Kitajski odsvetujejo kupovanje hrane na ulici, vendar se mi tega nismo držali in nihče ni imel zaradi tega prebavnih težav. Vodniki verjetno odsvetujejo hrano z ulice, ker ta navadno ni obdavčena. Revnejši Kitajci si na tak način služijo denar za preživetje. Kasneje sem še večkrat opazoval delovne Kitajce, kako so se lotili resnično vsakega dela in dobil sem vtis, da je Kitajska zelo malo socialna država, da tukaj ni »crkljanja« brezposelnih in drugih revežev. In glej, ko se je okrog omenjenega para, ki ni dovolil fotografiranja in snemanja, zbrala nekoliko prevelika skupina ljudi, se je od nekod pojavil policist, ki je obsedel na motorju in ni nič rekel, vendar je ženska z veliko naglico začela pospravljati svojo potujočo kuhinjo, moški pa je začel porivati kolo v nasprotno smer, stran od policista. Policist je odpeljal, strah na obrazu uličnih kuharjev je izginil, mi pa smo z žensko poravnali račun. Ljudje, ki so po tej ulici vozili kolesa, ki so bila stara, zarjavela in večkrat tuđi neočiščena, so me spominjali na čas mojega otroštva, na šestdeseta leta v Sloveniji. Nekaj ulic stran pa se je v množici reklam in bogato opremljenih lokalov košatila glavna trgovska ulica Nan Jing Lu. Na tej ulici smo videli mini tramvaj, ki je za zabavo pre-važal ljudi gor in dol po ulici, na streho pa so mu pritrdili napis v angleščini, da je »napredek države je odvisen od vašega plačevanja davkov«. Reklama za državo in plačevanje davkov - kaj takega nisem videl še nikjer, v Shanghaju pa kasneje še na nekaterih mestih. V eni od trgovin sem kupil adapter za električni vtikač, da bi lahko uporabljal električne aparate. (Kasneje sem v hotelu ugotovil, da je v kitajske vtičnice mogoče vtakniti tuđi evropske vtikače

MENGŠAN
P O T O  P I  S  I
in adapter tako ni bil nujno potreben). Cena adapterja je bila 9 yuanov (270 SIT). Prodajalki sem hotel pustiti en yuan, pa ni hotela nič slišati o tem, zato sem počasi začel verjeti Žigovim besedam, da »tipsov« oziro-ma napitnin Kitajci ne sprejemajo. (Enako se mi je zgodilo naslednji dan v hotelu, ko mi je hotelska uslužbenka uslužno nalepila množico znamk na razglednice. Za njeno delo sem ji hotel dati 5 yuanov, pa denarja kljub vztrajanju ni hotela sprejeti.) Ko smo se vračali v hotel, se je Žiga domislil nagajive domislice, predlagal nam je, naj prečkamo glavno cesto pri Bundu, čeprav ni označenega nobenega prehoda za pešce. To smo storili v blizini nekega kitajskega policista. Policist nas je opazoval in ni ničesar ukrenil, ko pa nas je skušala posnemati kitajska družina, jih je zaustavil in poslal nazaj, ćeš da naj gredo skozi podhod. Na splošno s kitajskimi policisti nismo imeli nobenih zapletov in nikoli se nam na Kitajskem ni bilo treba legitimirati, ražen ob prihodu v hotel in pri men-javi denarja. Takrat smo morali zapisati vse pomernbnejše podatke, saj imajo Kitajci očitno večkrat težave s ponarejenim denarjem, originalnost denarja pa ugotavljajo precej primitivno, zgolj na oko, brez pripomočkov, ki jih poznajo naše banke in menjalnice. Izidor in njegova žena Nora, ki sta bila letos že tretje leto zapored na Kitajskem, sta pripovedovala o pomembnih spremembah v tem času, zato morda na Kitajskem v lokalih, kjer je veliko prometa, kmalu ne bo več skritih ljudi pod pultom za pregledovanje originalnosti denarja.
Zvečer smo se skupno odpravili v bližnjo manjšo restavracijo z imenom Wangzhexiang. Hrana in pijaca se nam ništa zdela draga (okrog 20 vuanov * 600 SIT po osebi), pri čemer smo se zares obilno najedli in napili. Tako je minil prvi dan na Kitajskem in v Shanghaju, ko smo se še zelo držali skupaj v strahu, da se ne bi kdo zgubil. Naslednje dni se nam je močno povećala samozavest glede obvladovanja mestnih ulic, skupina pa se je zato razbila v več manjših skupin. Naslednji trije ali štirje dncvi pa so tuđi potekli v prilagajanju na čas, ki je bil premaknjen za šest ur.
Matjaž Koncilja (se nadaljuje)
ŽIVLJENJE    V    OBČINI
KO SE NAD VAS SPUSTI NOC ...
... se začne vandalizem. Očitno. Drugače bi pač ne mogli opisati razdejanja, ki je nastal v noči iz 26. na 27. maj v Topolah. Da sta bila ta dan dve prireditvi, ena v Mengšu, kjer so po Festivalu koračnic podelili še občinska priznanja, in pa gasilska veselica v Mostah, kjer se je zbralo precej ljudi, je lahko morebiten povod za razdejanje, ne moremo pa v veselici iskati vzroka za takšno početje.
In kaj se je zgodilo? Nckaj po polnoći se je začelo prevažanje motoristov po Topolah in većina vaščanov, ki je bila žc v posleljah, se je le nejevoljno obrnila, da •banda že spet ne da miru«, potem pa posku.šala zaspati. Nckaterim je to uspelo, drugim ne, pa to je oclvisno od vsakega posameznika, Je pa zagotovo vsak debelo odprl oči, ko se je v nedcijo sprchodil po vaši in ogledoval polomljene prometne znake in pa uničeno oglasno clesko - kozolček, ki je stala pri gasilskem domu v Topolah. Kako? Zakaj? so bila prva vprašanja in pa občutek besne nemoći ob nesmiselnem uničevanju.
Kajti znaki in oglasna deska so bili temeljito uničeni. Podrti. I/ruvani iz lal. Preneseni po možnosti na travnik, kjer so kmetje sušili seno. Pošastnost je bila ćelo tako temeljito opravljena, da so se ljuclje spraševali, kako jim je pa to uspelo? Če so februarja v Topolah neznani storilci polomili kole za sneg, je to sicer sprožilo val zgražanja in obsojanja, vendar je šio za lesene palice, ki se jih vsaj da prelomili. (Čeprav je spet vprašanje, kakšne psihične motnje se zgrinjajo nad tištim, ki je to storil, saj ga ni nič motilo!) Tokral pa je bil znak dobeseclno izru-van iz asfalta na pločniku, nckaterim znakom je bil oclvzet clrog, table pa so bile obrnjene v vse ostale smeri, le v pravo ne! Mali oglasni kozolček pa je bil odža-gan ali odsekan pri temeljili.
Zakaj? Storilci so zaenkrat neznani. Škoda je precejšnja. Kdo bo odgovarjal, če se bo izkazalo, da so povzročitelji mladostniki? Kakšen bo potem njihov naslednji cilj? Ima to početje sploh kak.šno mejo? Je to le posledica lx.\sa, ki ga mora posameznik iztisniti iz sebe, sicer bi ga uničilo? Zakaj, če je lo pravi vzrok, priđe do tolikšnega besa in končno, kaj lahko storimo, da to preprečimo?
Na ta vprašanja in na mnoga druga, ki se zastavljajo ob tem početju, pravili oclgovorov ne vemo. Enostavno tiščimo glavo v pesck kot noji misleč, da bo to minilo. Pa ne kaže, da bo minilo. Sicer ne bi bili prometni znaki tako oblegano področje vandalizma. Dejsivo je, da alkohol pripomore k večji nasilnosti in žal drži tuđi to, da je ob koncu tedna omamljenih veliko osnovnošolcev višjih razre-dov, da o srednješolcih sploh ne govorimo. Za liste, ki so polnolelni, pa se sploh nihče več ne razburja in jih ne povezuje s takšnimi dejanji.
Če so bili storilci torej re.s mladoletni, potem je to še en obupan krik mladine, naj se naša družba končno vendarle pogleda v zrcalo in ugolovi, kaj naj stori, da boclo mladi v poslmodernističnem svelu brez vrednot znali obslati in normalno elelovati kasneje tuđi kot odgovorni državljani. Če pa lo ne drži, potem bo življenje res poslalo nevamo. Ker ne vemo, kaj vse nas lahko še caka! Sicer pa si oglejte fotografije. V živo je bilo razdejanje še hujše. Sedaj je pospravljcno. Ampak za koliko časa?
Maleja Jemec

MENGŠAN
NAŠI      M A  L Č  Kl
Jnlandi in Bogdanu Mrčun iz Mengša se je lani za Miklavža (6.12. 2000) rodila hčerka, ki so jo 5. 5. letos krstili za Ester. Ester je ob rojstvu tehtala 2780 g in je bila velika 47 cm.
Ester je njun drugi otrok. Prvi je bil deček, ki se je žal v šestem mesecu nosečnosti rodil mrtev. Ob drugi nosečnosti je mami Jolandi pomagala in stala ob strani gospa Marija Zrim iz Mengša, ki ji oba starša izrekata veliko zahvalo, ker je Ester živa in povsem zdrava.
^
VAŠA    POŠTA
Zahvala
Spoštljivo sprejemam srebrno priznanje Občine Mengeš za moja prizadevanja v javnem življenju.
Spoštovani!
SlarSi in ćela družina, pa Sclanova mamica in drugi sosedje, Stevilniprijatelji in znanci so bili in so moji učitelji in sodelavci. V srcu nosim prizadevanja Stevilnih velikanov slovenskoga naroda, tako tistih znanih in slavnih kot tuđi tistih skoraj nepoz-nanih. Nekaj malega mora vsak prispevati za ta naš slovenski svet, mar ne? Ni mi za priznanja, ki so mi ga pođelili listi, ki si prizadevajo le to, kako hi nasprotovali in onemogočili liste, ki delajo dobro.
Pa na/ bo to srebrno priznanje vsem listini, ki so na kakrSen koli način sodelovali z menoj pri naših skupnih prizadevanjih. Posebno pa sem hvaležen tištim, ki me pogumno podprejo takral, koje ležko. Precej nas je, hvala Bogu!
Pa če je danes ležko, jutri ho nov dan.
Čestitam ob dnevu državnosti!
Janez Škrlep
Glasouala bom PROTI noueli zakona
Mesec maj je našo deželo zaznamoval s številnimi dogodki. Med njimi najbolj zaključck etapnega italijanskega gira v središču Ljubljane, nekaj hudih prometnih nesreč, ki so spet terjale številna življenja, potem toča, ki je ponekod oklestila vse, kar je uspelo zrasti. Bolj vzpodbudna novica je vendarle ta, da voditelja sve-tovnih velesil Rusije in ZDA načrtujeta svoj politični vrh ravno v Sloveniji. To bo vsekakor pripomoglo k boljšemu razpoznavanju naše države v svetu. Vsaj upam.
Dan za tem, ko se zdani, je mnogo pomembnejši. Nastopi 17. junij 1001, ko imamo od 7. do 19. ure čas odločati se ZA ali PROTI noveli Zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo.
Zagovorniki novele zakona so zelo dobro pripravljeni z reklamnim spo-tom, zdi se mi, da dosti bolje kot pred državnozborskimi volitvami. Prispele so tuđi posebne zloženke po pošti, kjer zelo znani Slovenci zago-varjajo svoja stališča, v dnevnem časopisju pa največ beremo o argumen-tih za, o tistih proti pa ne, a ne, da ne pišejo, preprosto jih ne objavljajo. V neki znani ženski reviji so ćelo dvakrat objavili isti -zelo žaljiv članek na račun vseh verujočih. Še najboljše pa so razne »okrogle miže« na televiziji,kjer so se dobro slišala tuđi tista stališča PROTI.
Najbolj me moti, da predlagatelji novele zakona mečejo v isti koš tako neplodne pnre, ki so resnično potrebni pomoči, kot ludi zdravo samsko žensko. Zakon iz leta 2000 je jasno dovoljeval pravico do oploditve z biomedicinsko pomočjo moškemu in ženski v zakonski zvezi ali dalj časa tra-jajoči skupnosti, ne pa tuđi samski ženski brez partnerja. Ne odrekam sam-ski ženski, da je samska, saj je to njena izrecna pravica in svoboda. V kakšnem življenjskem slogu bo živela, je odvisno od nje same. Moje mnenje je, da če je samska, še ni bolna in je zato ni potrebno zdraviti.
»Kaj pa zdaj?« bi se vprašal znani komediant, pogosto gostujoč na odru Kulturnega doma Mengeš. Odgovor se ponuja sam po sebi. Taista samska ženska naj si poišče primernega partnerja, da ne bi prihajalo do zapostavljanja moških v naši družbi in do njegove vloge v družini. Če so se samske ženske zavestno odločile živeti brez moških, tako ne smejo tuđi otrokom vsiljevati življenja brez očetov.
To je glavni argument, zakaj bom glasovala PROTI. Priznam, da tuđi v naši deželi nastaja vse več enopartnerskih družin po zaslugi ločitev staršev. Preveč, da bi država zavestno in vnaprej »proizvajala« takšne primere, mar ne? In zakaj sem še PROTI? Ker je pravica otroka pred pravico matere. Otrok ima pravico vedeti, kdo je njegov oče in ne samo to, ćela »sorod-stvena veja« družinskega debla po očetu je neznana.
Je to pošteno do tega otroka? Kako mu bo mati to nekoč razložila? Potem obstaja še strah, da ne bi prišlo do incesta.
Strinjam se z vsemi, ki pravijo, da bi pol milijarde tolarjev, kolikor bo baje stal referendum, lahko porabili drugače. Nenazadnje bi s tem prižgali iskrice v očeh tistih otožnih otrok, ki nedaleč od nas trpijo zaradi nasilja vseh vrst. Vendar bo prav ljudstvo moralo odločiti o svobodi, ki šega samo do svobode drugega in ne čezenj, zato se odločite po svoji vesti.
Ana Jernejčič, Dobeno
VAŠA    POŠTA

MENGŠAN
KMETIJSTVO   IN   EKOLOGIJA
Subuencije 2001
Vsi, ki bi radi pridobili sredstva iz naslova Subvencij 2001, bodite pozorni na naslednjc:
1.  Kje dobite vlogo?
Vlogo dobite na enotah kmetijsko-svetovalne službe. Lanski vlagatelji so jo prejeli po pošti.
2.  Rok za oddajo vloge: od 1.6. do 30.6.2001
Pošljite jo priporočeno na naslov: Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, Dunajska cesta 160, 1000 Ljubljana.
3.  Vlogo izpolnite čitljivo, s tiskanimi črkami:
Pazite zlasti na pravilno pisanje številk 3, 5, 7, 9 in 4.
4.  Priložite vsa potrebna potrdila in dokazila:
V primeru, če imate zemljo v zakupu ali pa imate zemljišče v komasa-cijskem postopku, morate priložiti:
•  izjavo o zakupu zemljišč, ki mora biti obvezno podpisana tako s strani zakupodajalca kot tuđi zakupnika,
•  kopijo zakupnih pogodb z državo oz. lokalnimi skupnostmi,
•  kopijo komasacijske odločbe, če je niste priložili že lani.
5.  Preverite pravilnost osebnega računa, na katerega želite imeti nakazana sredstva.
Pravilnost podatkov o računu mora potrditi finančna institucija, pri kateri imate odprt osebni račun (banka, HKS, hranilnica).
6.  Preden vlogo oddate, jo izročite kmetijskemu svetovalcu:
Pregledal jo bo in s svojim podpisom na zadnji strani potrdil, da so vse rubrike izpolnjene in da je vloga popolna in čitljiva. (Ne čakajte do konca meseca junija, da ne bo prepozno, kajti za pridobitev nekaterih potrdil in dokazil je treba pri pristojnih institucijah čakati tuđi do 8 dni!).
7.  Kopijo vloge, vseh dokazil in potrdil hranite doma.
Obveščam vas, da borno
od 22.5.2001 do začetka poletnih počitnic, 16.7.2001,
spremenili delovni čas
na dopoldanski in popoldanski termin. V ordinaciji se borno izmenjavale fizioterapevtke Mira Skitek, Marina Avsenik in Polona Malešič. Delali borno po sledečem ordinacijskcm času:
	Dopoldne		Popoldne	
Ponedeljek	od 7.30 do	10.30	od 15.00 do	18.00
Torek	od 7.00 do	15.30		
Sreda i   cttrtals	od 7.30 do r\r\  7  IH Ar\	10.30 1 n ir\	od 15.00 do nr\   1 £ HA /~Ji-i	18.00 1 q r\n
	Ou / .JU uO	I U. JU	Ou  ! 3 .IJU uO	I o.UU
Petek	od 7.30 do	10.30	od 14.00 do	16.00
Višja fizioterapevtka Mira Skitek
OBVESTILA
Na podlagi 22. člena Statuta Občine Mengeš (Uradni vcstnik Občine Mengeš, št. 5/99), 16, člena Odloka o ustanovi!vi javnega zavoda Glasbena šola Domžale je Občinski svet Občine Mengeš na svoji 24. seji, dne 14. februarja 2001 sprejel
Slclep o spremembi cenika
oglasnega prostora v glasilu Mengšan
s 1.3.2001
Vrsta oglasa	stara cena	nova cena
Komercialni oglasi	SIT	SIT
Ćela stran (260 x 185 mm) Pol strani (130 x 185 mm) Tretjina strani (260 x 70 mm) Četrtinka oz. 1/4 strani (1 30 x 90 mm)    • Šestinka oz. 1/6 strani (90 x 65 mm) Osminka oz. 1/8 strani (60 x 65 mm)	40.000,00 20.000,00 13.000,00 10.000,00 7.000,00 5.000,00	48.133,00 24.067,00 15.643,00 12.033,00 8.423,00 6.017,00
Osmrtnice in zahvale 1/3 strani po vertikali formata (245 x 70 mm) polovica od zgoraj navedene velikosti (120 x 70 mm)	7.000,00 3.500,00	8.423,00 4.212,00
Obvcstila, povabila, čestitke Do 30 besed Vsaka nadaljnja beseda	1.000,00 10,00	1.203,00 12,00
Doplačilo za ceno komercialnega oglasa:
•  objava na črno-beli notrnnji strani naslovnice se poveća za 20 %
•  objava na zunanji zadnji barvni strani naslovnice se poveća za 40 %
Popust za ceno komercialnega oglasa:
•  za zakup oglasnega prostora za 1 leto - na podlagi sklenjene pogodbe, se plača 9 oglasov, dva oglasa sta v smislu popusta brezplačna,
•  za zakup oglasnega prostora za 6 mesecev - na podlagi sklenjene pogodbe se plača 5 oglasov, en oglas (v smislu popusta brezplačen),
•  v času volitev imajo politične stranke 1 stran oglasnega prostora, v smislu popusta brezplačno.
Društva in zavodi, ki imajo domicil v Mengšu, imajo 50 % popust pri oglaševanju. V ceni ni vračunan DDV. Vse cene so v SIT.
Način oddaje oglasov:
Vsebino oglasa s svojim točnim naslovom in davčno številko, odda uporabnik oglasnega prostora v času uradnih ur v vložišču Občine Mengeš, najkasneje do 10. v mesecu.
Številka: 239-242 Datum: 14.02.2001-06-09
Občinski svet Občine Mengeš Župan, mag. Tomaž Štebe, dipl. ing.

MENGŠAN
OBVESTILA
noua brezplačna elektronska storiteu -
naročanje konuencijskih potrdil za tujino
preko samopostrežnih terminalou
Ljubljana, 4.6.2001 - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije od danes dalje omogoča zavarovanim osebam elektronsko naročanje konvencijskih potrdil za uvcljavljanje pravic do nujnih zdravstvenih storitev med začasnim bivanjem v tujini tuđi preko 275 samopostrežnih terminalov širom Slovenije. To je prva elektronska storilcv zasnovana na tehnologiji t.i. informativnih in storitvenih kioskov (terminalov) v javnem sektorju v R Sloveniji.
Zavod je že kini zavarovanim osebam omogočil namesto neposrednega, fizičnegn naročanja konvencijskih potrdil pri pristojnih referentih oddelkov za mednarodno zavarovanje ljudi brezplačno elektronsko naročanje preko interneta, z letošnjim letom pa bo elektronsko naročanje omogočeno tuđi vsem zavarovanim osebam, ki nišo uporabniki interneta.
Konvencijsko potrdilo omogoča osebam, ki so obvezno zdravstveno zavaravane v Republiki Sloveniji, uveljavljati pravico do nujnih zdravstvenih storitev med začasnim bivanjem v tujini (zasebno ali službeno potovanje), in sicer praviloma brez plačila pri zdravnikih ali zdravstvenih ustanovah, ki so del javne državne zdravstvene mreže. Konvencijsko potrdilo je moć pridobiti za države, s katerimi ima R Slovenija sklenjene meddržavne sporazume: Avstrija, Belgija, Hrvaška, Italija, Luksemburg, Madžarska, Makedonija, Nemčija, Nizozemska
in Romunija.
Postopek naročanja konvencijskih potrdil preko samopostrežnih terminalov se sproži z dotiki na ekranu terminala ter vnosom kartice zdravstvenega zavaravanja v rezo terminala. Postopek je enostaven in avtomatiziran ter od zavaravane osebe ne zahteva neposrednega vnašanja podatkov, na voljo pa mu je tuđi informativna pomoč.
Konvencijska potrdila je mogoče hkrati izdati le za enega naročnika ter za največ 10 držav, s katerimi ima R Slovenija sklenjene meddržavne sporazume. Uspešno izvedenemu naročilu sledi dostava potrdil z navadno poštno pošiljko na naslov zavaravane osebe,ki je naveden na kartici zdravstvenega zavaravanja, in sicer v roku treh delovnih dni. Obdobje veljavnosti izdanega konvencijskega potrdila je 90 dni. Storitev je možno opraviti le s pomočjo kartice zdravstvenega zavaravanja in veljavnostjo podatkov o obveznem zdravstvenem zavaravanju, shran-jenih na kartici.
Zavaravane osebe bodo vsa dodatna pojasnila, tuđi v zvezi z morebitnim neuspešnim naročanjem, dobile na območni enoti ali izpostavi Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kjer ima zavaravana oseba urejeno zdravstveno zavarovanje.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije
OBUESTILO
Društuo mihaelou sejem letos organizira že 9. sejem,
kibo od 28. do 30.09.2001. K sodelouanju uabi use mengeške obrtnike, ki želijo sodelouati na sejmu,
naj pošljejo pisne prijaue na naslou društua do 10.07.2001.
Prau tako iščemo gostinca, ki bi preuzel gostinske usluge na sejmu!
Pisne prijaue do že nauedenega dne!
Informacije dobite po telefonu: 041/730-382. Prijaue pošljite na naslou: Društuo mihaelou sejem, Slouenska 28,1234 Ulengeš
Uabljeni!
Odprto vsak dan v letu, tuđi ob nedeljah in praznikih od 17.00 do 21.30 ure
NOVO V VIDEOTEKI:
VESOLISKI KAVBOJI, drama, Clinl Eastvvood, Tommy Lee |oncs, Donald Suthcrland
Naporno so vadili za prvi ameriški skok v vesolje. Toda četverico vrhunskih vojaških pilotov iz skupine Deadalus, je v zadnjem trenutku zamenjal drugi astronavt - Simpanz. 40 let kasneje se jim ponudi nova priložnosl... ČLOVEK Z LUNE, komedija, |im Carrcv |im Carrev igra pokojnega Andya Kaufmana, enega najbolj inovativnih, ekscentričnih in najbolj skrivnostnih klubskih komikov v 60-ih in 70-ih, človeka, ki je znnl izzvati smeh do solz, mrtvaško tišino, jok.., VRNI SE, ljube/, komedija,
David Duchovnv, Minnie Driver. Potrebno je bilo precej prepričevanja, da bi se liob (Duchovnv) sestal z neznano osobo v ilalijanski restavraciji. Ko se končno prikaže na zmenku, Doba ne očara oseba s katero ima zmenek ampak drzna natakdro...
SKOZI OKO ZASLEDOVALCA, ak. krim., Evvan McCreRor, Ashlcv |udd
McGregor igra obveščevalca, osamljenega detektiva, ki je izgubil ženo in hčerko, za kar krivi sebe. Njegova tekoča naloga naj bi bila zasledovanje ženske, ki jo sumijo, da izsiljuje sina visokoga britanskega uradnika. Toda ona je še veliko več kol samo izsiljevalka... PLIUNI IN |O STISNI, kultni, Brad Pitt, Dennis Farina, B. del Torro
Končno na originalu film Čuva Kilchieja, ki je zaslovcl s filmom MORILCI, TATOVI IN DVE NABITI ŠIBROVKI. Film PLIUNI IN IO STISNI (SNATCII) z odlično igralsko zasedbo z Bradom Pittomv glavni vlogi je vsekakor vreden ogleda.
MAH OGLASI •   MALI OGLASI
Poslouno stanouanjsko nišo 250 m2 u 4.6 F oddam u najem. Odlična lokacija: Trzin cona, proračun stroškou dograditue z zajemnino. Tel: 01/724-2219.
Šotor za 4 osebe, 2x uporabljen ugodno prodam za 20.000 SIT. Tel: 01/724-2219.
Prodam rolerje Roces art. Barcelona, crne barue, št. 42, cena 6.000 SIT. Tel: 7230-740 ali GSIT1:040/286-182
VIDEO
/■—•-—^—^
HSP
Slovenska 28, Mengeš Telefon: 7238 988

strip
tel. 01723 0 903 fax. 01723 0 904 e-mail: hompare@siol.net
r janševfl ulica 3.1234 menqes
'-......          ______.jL__......................................................................
I
tlr^s l 31   L | 1
ICPfJChJO       Jtš
i\[fSPoč.iu    VeuKi  /y>A// 22..    joa/ij   //v
VA    SOi/     Jf

Mi       2,K)OfJlL0>       S
...    kl     it"         2     /V/Vi/«" (/     MiMjro     Bal.)     $Tot>/V/!/,£-.

/VI    ZK/OVli-o/
J


...   J£   vtrsecjć SjerorisNo.''/
^
aOZp~'~
'■"      °                             Hl
FOTOGRAFIJA MESECA:
[ DRUGIM NAGRADE, j MENI PIVO!
"PODELITEVOBČINSKIH PRIZNANJ"
PLflllinSKI IZLETI DRUŠTUfl "JflllEZ TRDinfl"
(                                 menGeš
u mesEciH julu in ougust 2001
I   38.6., 1.7. - Drežnica • KrnCica • Km (zelo zahteuna pot) -   ; I                 duodneuna tura, uodnik g. Boštjan Borštnar                I
!    1.1.- Špik (zelo zahteuna pot), vodnica ga. Šonja Bernard I 21. 7. - 29. 7. - miflDinSKI PLflmnSRI TfiBOR nfi JEZERSKEm, I                                uodja g. marjan Lužar
flUGUST: 15.8. in 16.8. - KRIŠKI POĐI (zahteuna pot],
uodnica ga. flngelca Kržan 26.8. - Planina Korošica-Kofce (zahteuna pot),
uodnik g. Jože Hribernih                              i
PRiSRčno ufiBueni!

10. obletnica
DRŽflUnOSTI SLOUeniJE - 25. junij
prireditve 2001
OBČINAMENCEŠ 01.01.1995
S PESMIJO V SRCU
REPUBLIKA SLOVENIJA 25.06.1991
SREDfl                     20. junij - KULTURIU DOm menGEŠ 20.00                     Letni koncert IHengeške godbe PETER                      22. iunii - ŠPORTni PflRR IMnGEŠ 14.00-18.00              Glasba do željan - DJ DflDI 18.00                     Odkritje obeležja pri lipi držaunosti pri Godbeno gasilskem domu l         18.15                     Pouorka Godbe ITIenaeš od lipe držaunosti u Športni park menaeš I'         19.00-20.00             Podeljeuanie medali Zueze ueteranou uojne za Slouenijo [ZUUS] f          20.00                        KUinTET RflZPOTniR, SREČELOU PGD IhEIIGEŠ ,          21.00-22.00              PROSlflUfl ob 10. obletnici DRŽRUnOSTI SLOUEniJE Prihod častne enote Slouenske uojske, ueteranou uojne za Slouenijo in članou združenia Seuer ■                                       Duigouanje slouenske zastaue r                                      Simbolno ueteransko dejanje i                                      Slaunostna gouorniha: Janez JffllŠfl, Igor BflUČflR Podeliteu prapora Zueze ueteranou uojne za Slouenijo - Območnega združenja Domžale; Podeliteu bojnih zastau uojnim enotam iz leta 1991 Rulturni program: Dina, Franc Kompare, Tomaž Plahutnik, mengeški Zuon ;          00.30                       Zuezda uečera: Dušd DtREIlDfl 1          01.00                       OGnjEhlET F----------------------------------------------------------------------------------------------------'-------------------------- SOBOTfl                     23. junij - ŠPORTni PflRR MlEnGEŠ 14.00-19.00              Glasba po željah - DJ 19.00                        POP DESIGn & Uili RESIM Zuezda uečera: natalija UERBOTEI1 21.30                       KRES nEDEUn                  24. junij - ŠPORTni PflRR IHEnGEŠ 13.00-16.00             Predskupine iz ITlengša; Glasba po željah - DJ \          17.00                        ŽlU-ŽflU Zuezda žiužaua: Romana RRflJnČnn Plesna skupina kluba mi Kl
USTOP PROST!              Hrane in pijace u izobilju!                    UUUDI10 UflBUElll!!!!
Organizator                                Podjetnišho združenje fTIengeš
Soorganizatorji                           Občina Mlengeš, PGD mengeš, Godba mengeš, ZUUS - Območno združenje Domžale,
Rulturno društuo Franca Jelouška Pokrouitelji proslaue                  Občine Domžale, Lukouica, Ulengeš, Trzin; ZUUS - Območno združenje Domžale
ORGANIZATOR: i^rAM
SOORGANIZATORJI:
OBČINA MENGEŠ, PGD MENGEŠ, GODBA MENGEŠ,
ZVEZA VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO,
KUDFRANCAJELOVŠKA
ŠPORTNI PARK MENGEŠ
VMKA ZABAVNA PRiREDlTEV
10. OBLETNICA DRŽAVNOSTI SLOVENIJE
POKROVITELJI:
OBČINA DOMŽALE, LUKOVICA,
MENGEŠ, TRZIN,
Zveza veteranov vojne za SIovenijo
21.- 24. 6.2001
PETEK 22.  6.  *
SOBOT^^eO
Knedelja 2\p%:*£
JS0B0TA^2^dfc
S PESMIJO V SRCU
3DNI
ognjemet™ srečelov
21.00 - PROSLAVA________
ČASTNA ČETA SLOVENSKE VOJSKE, VETERANI VOJNE ZA SLOVENIJO, ČLANI    ZDRUŽENJA   SEVER,
JANEZ JANŠA, IGOR BAVČAR
21.30 - KRES_____________
MEDIJSKI SPOMZOB:
love
HRANE IN PIJACE V IZOBILJU
i______________VSTOP PROST
PETEK22.6. od 14.00 dolore
SOBOTA 23.6._od 14.00 do zore I VELIKl"Živ^av' z^MBjW|«aiMIH