ZIMSKA  
OPAZOVANJA  
V NARAVI
V bližini doma
SRAKA (Pica pica)
Sraka je v svoji beli in kovinsko sijoči črni obleki 
gotovo ena najbolj elegantnih ptic. Zanjo je po-
membno predvsem to, da je v njenem bivališču 
dovolj visokih dreves z gostimi krošnjami, v katerih 
gnezdi in počiva ter da v bližini najde hrano. Sra-
ke niso prav nič izbirčne. Opazujemo jih lahko med 
pobiranjem nevretenčarjev in ostankov pridelkov 
ali uživanjem poginulih živali in odpadkov; občasno 
jih bomo zalotili pri plenjenju zarodov manjših ptic, 
a ti so predvsem visokokakovostna hrana za njiho-
ve mladiče, zato jim kljub morebitni užaloščenosti 
lahko malce pogledamo skozi prste. Mlade srake 
najpogosteje videvamo v skupinah, medtem ko se 
jim odrasli teritorialni osebki pridružijo predvsem v 
zimskem času na skupinskih prenočiščih. Z lahkoto 
bomo prepoznali tudi sračja gnezda, ki so zaščite-
na z neurejenim prepletom vej, zaradi česar so po 
njih ime dobili tudi nepočesani lasje. 
besedilo: Urša Koce, foto: Matej Vranič
ŠIPKARICA (Diplolepis rosae)
Včasih na rastlinah opazimo nenavadne tvorbe, ki jih imenu-
jemo šiške. Šiška nastane tako, da zajedavska ličinka, včasih 
tudi odrasla žival, v rastlino izloča snovi, ki povzročajo hitro in 
usmerjeno rast rastlinskega tkiva. T ako okoli zajedavca nastane 
tvorba, ki mu daje zaščito in hrano. Na vršičkih šipkovih vejic 
(rod Rosa) najdemo približno 5 cm široke, z dlakastimi razve-
jenimi izrastki prekrite šiške, ki jih povzročajo osice šipkarice 
(Diplolepis rosae). Sprva so zelene, pozneje pa postanejo rde-
če ali rjave. V vsaki šiški je več kamric s po eno ličinko. Prezimi-
jo kot bube ali odrasli v šiški.
besedilo in foto: Tomi Trilar
ČOPASTA ČRNICA (Aythya fuligula)
Kot že ime odlično opiše, gre za črno raco, ki 
ima na glavi značilen čopek. Samca prepozna-
mo po belo obarvanih bokih, samice so rjav-
kaste. Pri obeh z lahkoto opazimo živo rume-
no barvo oči. V Sloveniji je redka gnezdilka in 
kljub temu da velja za drugo najbolj razširjeno 
vrsto race pri nas, jo v večjem številu najlaže 
opazimo v SV Sloveniji. Kot gnezdišči stopata 
v ospredje Ptujsko jezero in zadrževalnik Med-
vedce. Slane vode ne mara, izogiba se tudi 
hitro tekočim. Kljub temu je reka Drava zanjo 
eno izmed najpomembnejših prezimovališč v 
državi. Čopasta črnica se lahko potaplja do 14 
metrov globoko. 
besedilo: Rok Lobnik, foto: Ivan Petrič
Na terenu
Svet ptic 04, december 2019 30