UČNI NAČRT Srednje splošno izobraževanje 83:70



LABORATORIJSKE /

Tehniška gimnazija //

Tehniška gimnazija s slovenskim 25

0

.

VAJE učnim jezikom na narodno mešanem 2

9

območju v slovenski Istri .

4

2



RAČUNALNIŠTVO,



RAČUNALNIŠKI



SISTEMI IN



OMREŽJA



1

UČNI NAČRT

IME PREDMETA: laboratorijske vaje računalništvo, računalniški sistemi in omrežja

Izobraževalni program tehniške gimnazije, izobraževalni program tehniške gimnazije s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri:

obvezni predmet (210 ur)



PRIPRAVILA PREDMETNA KURIKULARNA KOMISIJA V SESTAVI: Marko Kastelic, Elektrotehniško-računalniška strokovna šola in gimnazija Ljubljana; mag. Radovan Krajnc, Zavod RS za šolstvo; Tea Lončarič, Elektrotehniško-računalniška strokovna šola in gimnazija Ljubljana; Gregor Mede, Šolski center Novo mesto, Srednja elektro šola in tehniška gimnazija; dr. Albert Zorko, Fakulteta za informacijske študije, Novo mesto



JEZIKOVNI PREGLED: Valentin Logar

OBLIKOVANJE: neAGENCIJA, digitalne preobrazbe, Katja Pirc, s. p.

IZDALA: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in Zavod RS za šolstvo

ZA MINISTRSTVO ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE: dr. Vinko Logaj

ZA ZAVOD RS ZA ŠOLSTVO: Jasna Rojc

Ljubljana, 2025

SPLETNA IZDAJA



DOSTOPNO NA POVEZAVI:

https://eportal.mss.edus.si/msswww/datoteke/ucni_nacrti/2026/un-lab-vaje-racunalnistvo-rac-sistemi-in-

omrezja_teh-teh_si.pdf





Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani

COBISS.SI-ID 250638339

ISBN 978-961-03-1130-0 (Zavod RS za šolstvo, PDF)





BESEDILO O SEJI SS


Strokovni svet RS za splošno izobraževanje je na svoji 245. seji, dne 19. 6. 2025, določil učni načrt laboratorijske vaje – računalništvo, računalniški sistemi in omrežja za izobraževalni program tehniške gimnazije in izobraževalni program tehniške gimnazije s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri.



PRIZNANJE AVTORSTVA – NEKOMERCIALNO – DELJENJE POD ENAKIMI POGOJI



Prenova izobraževalnih programov s prenovo ključnih programskih dokumentov (kurikuluma za vrtce, učnih načrtov ter katalogov znanj)





KAZALO


OPREDELITEV PREDMETA....................... 9

Namen predmeta .................................... 9

Temeljna vodila predmeta ...................... 9

Obvezujoča navodila za učitelje ............ 10

TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA.......... 11

ARHITEKTURA RAČUNALNIŠKIH SISTEMOV

.................................................................. 12

Arhitektura računalniških sistemov ........ 12

OPERACIJSKI SISTEMI .............................. 14

Operacijski sistemi................................. 14

RAČUNALNIŠKA OMREŽJA ....................... 16

Računalniška omrežja ............................ 16

PROGRAMIRANJE ..................................... 18

Programiranje ........................................ 18

PODATKOVNE BAZE .................................. 21

Podatkovne baze ................................... 21

NAČRTOVANJE IN RAZVOJ SPLETNIH

STRANI ..................................................... 23

Načrtovanje in razvoj spletnih strani .... 23

METODE PRI NAČRTOVANJU (UML) ....... 25

Metode pri načrtovanju (UML) ............. 25

INFORMACIJSKA VARNOST ..................... 26

Informacijska varnost ........................... 26

PRILOGE ...............................................28





8


3

:

7

0

/

/

/

5

2

0

2

.

9

.

4

2



OPREDELITEV PREDMETA



NAMEN PREDMETA

Namen laboratorijskih vaj je v povezovanju teoretičnega znanja pridobljenega pri predmetih računalništvo ter računalniški sistemi in omrežja s praktično uporabo. Laboratorijske vaje omogočajo praktično izkušnjo, ki je ključna za razumevanje in uporabo računalniških konceptov, hkrati pa razvijajo tehnične, analitične in kreativne veščine.



TEMELJNA VODILA PREDMETA

Pri laboratorijskih vajah iz računalništva dijaki razvijajo več ključnih procesov, ki omogočajo učinkovito razumevanje in praktično izvajanje nalog. Ti procesi vključujejo:

1. Razumevanje navodil

» Branje in interpretacija navodil za laboratorijsko vajo

» Prepoznavanje ciljev in pričakovanih rezultatov vaje

2. Analiza problema

» Razčlenitev naloge na manjše korake

» Identifikacija vhodnih podatkov, procesov in pričakovanih izhodov

3. Načrtovanje rešitve

» Razmišljanje o primernem pristopu (npr. izbira algoritma, strukture podatkov, programske

metode)

» Risanje diagramov, psevdokode ali sledi programa za boljše razumevanje

4. Implementacija

» Pisanje kode v izbranem programskem jeziku

» Uporaba razvojnega okolja (IDE), knjižnic in orodij

» Sledenje sintaktičnim pravilom in najboljšim praksam programiranja



9





8


3

:

7

0

/

/

5. Testiranje in odpravljanje napak (debugging) 52/

0

» .2 Analiza napak (sintaktične, semantične) 9

.

4

» 2 Uporaba orodij za odpravljanje napak (razhroščevalnik, izpisi izjav, dnevniške datoteke)

» Preverjanje, ali rešitev ustreza pričakovanim rezultatom

6. Kritično razmišljanje in optimizacija

» Presoja učinkovitosti in pravilnosti rešitve

» Iskanje izboljšav v hitrosti in porabi virov programa

» Preverjanje skladnosti z najboljšimi praksami in standardi

7. Pomnjenje in povezovanje z obstoječim znanjem

» Shranjevanje ključnih konceptov in uporabljenih rešitev

» Povezovanje s prejšnjimi laboratorijskimi vajami ali teorijo

8. Dokumentacija in poročanje

» Pisanje komentarjev za boljšo razumljivost

» Priprava poročila z opisi postopkov, rezultatov in analize ugotovitev

9. Samorefleksija in izboljšava

» Ocenjevanje lastnega dela in prepoznavanje možnih izboljšav

» Postavljanje vprašanj za poglobitev razumevanja

» Pridobivanje povratnih informacij in uporaba za prihodnje naloge

Ti miselni procesi se pogosto prepletajo in potekajo iterativno, kar omogoča izboljšanje veščin, reševanja problemov in eksperimentiranja.



OBVEZUJOČA NAVODILA ZA UČITELJE

Pri laboratorijskih vajah naj dijaki pridobljeno teoretično znanje pri predmetih računalništvo ter računalniški sistemi in omrežja uporabijo v praksi, razvijajo veščine reševanja problemov in poglabljajo razumevanje konceptov. Učitelj naj vaje načrtuje tako, da so ciljno usmerjene, diferencirane in povezane z realnimi, avtentičnimi nalogami. Vaje naj spodbujajo samostojno in sodelovalno delo, dijaki pa naj postopke in rezultate svojega dela sproti dokumentirajo. Pomembno je, da učitelj pri izvajanju laboratorijskih vaj zagotavlja varno, odgovorno in etično rabo tehnologije ter nadzoruje uporabo opreme in programov. Učitelj spremlja delo dijakov in jim nudi kakovostne povratne informacije ter jih usmerja in podpira pri izboljšavah.



10





TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA


8


3

:

7

0

/

/

/



ARHITEKTURA RAČUNALNIŠKIH 5202.9.42

SISTEMOV

OBVEZNO



OPIS TEME

Tema povezuje teoretično znanje o arhitekturi računalnikov s praktičnimi spretnostmi, ki so potrebne za učinkovito razumevanje, upravljanje in vzdrževanje računalniških sistemov. Skozi vaje dijaki razvijejo neposredno razumevanje, kako računalnik obdeluje podatke in ukaze na strojni ravni. Dijaki se naučijo pretvarjati med različnimi številskimi sestavi, izvajati aritmetične in logične operacije, pisati programe v zbirniku za izbrani procesor (predlagamo procesor Motorola 6803). Usvojijo praktične veščine pri povezovanju in upravljanju različnih vhodno-izhodnih enot.



ARHITEKTURA RAČUNALNIŠKIH SISTEMOV



CILJI

Dijak:

O: uporablja različne številske sestave,

O: pojasnjuje zgradbo in tehnične značilnosti sestavnih delov Von Neumannovega modela (mikro)računalnika,

O: pojasnjuje kaj se dogaja s podatki in ukazi v posamezni enoti (mikro)računalnika Von Neumannovega modela,

O: opisuje vrste in hierarhijo pomnilnikov,

O: našteva vhodno-izhodne enote in načine njihovega povezovanja,

O: razlikuje različne sloje v računalniški arhitekturi.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» našteje sestave, ki se uporabljajo v računalništvu,

» pretvarja števila med različnimi številskimi sistemi,



12

8

3

:

7

0

/

/

» izvaja preproste aritmetične, logične in bitne operacije nad števili. /

5

2

0

» .2 opiše Von Neumannov model računalnika in na njem razloži delovanje računalnika tako da: 9

– razloži vlogo in zgradbo centralne procesne enote, vodil, VI enot, 4.

2

– razloži zgradbo ukaza (našteje in opiše vrste operandov (celo število, število v

pomični vejici, bajt, bit),

– naštej razlike med osnovnimi operacijami (aritmetične, logične, primerjalne, vhodne,

izhodne, operacije za delo s pomnilnikom),

– našteje in uporabi različne načine naslavljanja

– napiše krajši program v zbirniku

– opiše princip cevovodnega procesiranja

» našteje in opiše vrste ter tehnologije pomnilnikov,

» opiše pomnilniške hierarhije, vlogo in namen njihovih gradnikov (registri, predpomnilnik,

delovni pomnilnik, zunanji pomnilnik),

» loči vhodno-izhodne enote po namenu rabe in načine njihovega povezovanja (žično,

brezžično),

» našteje sloje v računalniški arhitekturi,

» razloži zaporedje slojev.



TERMINI

◦ dvojiški sestav ◦ šestnajstiški sestav ◦ operacije ◦ ukaz ◦ operacija ◦ operand ◦ naslavljanje ◦ zbirnik ◦ program ◦ vhodno-izhodne naprave ◦ serijska in vzporedna vodila ◦ wi-fi ◦ Bluetooth



13





8


3

:

7

0

/

/



OPERACIJSKI SISTEMI /

5

2

0

2

.

9

.

4

OBVEZNO 2



OPIS TEME

Dijaki se osredotočajo na praktične veščine upravljanja z operacijskim sistemom Linux. Z vajami usvojijo znanja in izkušnje, ki jih usposobijo za upravljanje s sistemom, sistemskimi zmožnostmi, procesi, z dostopom do virov operacijskega sistema ter možnostjo avtomatizacije posameznih postopkov.

Z delom na konkretnih nalogah dijaki usvojijo znanja za samostojno reševanje težav ter učinkovito uporabo operacijskega sistema v različnih aplikacijah in projektih.



OPERACIJSKI SISTEMI



CILJI

Dijak:

O: v lupini OS LINUX upravlja z mapami,

O: v lupini OS LINUX upravlja z datotekami,

O: v lupini OS LINUX upravlja z lastništvom / dostopnimi pravicami; pregleduje uporabnike,

O: upravlja s procesi in pregleduje dogajanje v lupini.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» ustvari in spremeni mapo (mkdir, cd) in pri tem uporabi absolutno in relativno naslavljanje:

– izpiše trenutno mapo in vsebino mape (pwd, ls),

– briše mapo (prazno in skupaj z vsebino - rmdir [-rf]),

– premika/preimenuje datoteke in mape (mv),

– uporablja zgoraj naštete ukaze z dodatnimi opcijami (stikali).

» izpiše/prepiše/združuje datoteke ali dele datotek (cat [> >>] oz tail -n kk ali +kk; echo):

– kopira datoteke/mape cp [-r],

– išče datoteke/mape (find [-name -type -size]),

– briše datoteko/datoteke (rm),

– uporablja zgoraj naštete ukaze z dodatnimi opcijami (stikali).



14

8

3

:

7

0

/

/

» spreminja lastništvo (chown): /

5

2

– spreminja dostopne pravice (chmod), 0

2

.

– pregleduje uporabnike (whoami/who), 9

.

4

– uporablja zgoraj naštete ukaze z dodatnimi opcijami (stikali). 2

» izpiše procese (ps,top),

» uniči procese (kill),

» pregleda seznam dogodkov (history),

» uporablja zgoraj naštete ukaze z dodatnimi opcijami (stikali).



TERMINI

◦ mapa ◦ datoteka ◦ atributi ◦ relativno in absolutno naslavljanje ◦ ukaz ◦ skripta ◦ dostopne pravice ◦ sistemski uporabniki ◦ proces ◦ zgodovina ◦ prioriteta ◦ večopravilnost



15





8


3

:

7

0

/

/



RAČUNALNIŠKA OMREŽJA /

5

2

0

2

.

9

.

4

OBVEZNO 2



OPIS TEME

Praktično zasnovana izvedba dijakom omogoča pridobivanje konkretnih veščin za delo z računalniškimi omrežji. Prek izvajanja laboratorijskih vaj, dijaki pridobijo praktične izkušnje z načrtovanjem, vzpostavljanjem in upravljanjem omrežij. Naučijo se vzpostaviti in upravljati enostavna lokalna omrežja, povezovati različne naprave med seboj, konfigurirati omrežne naprave, razumeti delovanje transportne in aplikacijske plasti omrežja ter implementirati varnostne ukrepe v računalniških omrežjih. Pridobljeno znanje jim omogoča samostojno vzpostavljanje manjših žičnih in brezžičnih omrežij, nastavljanje IP-naslovov, vzpostavljanje VLAN-ov, konfiguriranje usmerjevalnikov, upravljanje s storitvami, kot sta DHCP in VPN, ter zavarovanje omrežij z različnimi varnostnimi orodji in nastavitvami.



RAČUNALNIŠKA OMREŽJA



CILJI

Dijak:

O: raziskuje namen in zgradbo računalniških omrežij,

O: vzpostavlja enostavno lokalno omrežje in povezuje naprave vanj,

O: nastavlja omrežne naprave iz različnih omrežij in povezuje omrežja med seboj,

O: razlaga vlogo transportne prenosne plasti,

O: razlaga aplikacijske storitve,



O: izvaja varnost v računalniških omrežjih.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» poišče in primerja načine dostopa do ponudnika internetnih storitev (analogni, ISDN, xDSL),

» predstavi zgradbo lokalnega omrežja,

» namesti in spozna aplikacijo za simulacijo omrežij.



16

8

3

:

7

0

/

/

» naredi in preveri vezavo prenosnih medijev, /

5

2

0

» .2 poišče fizični naslov delovne naprave, 9

.

4

» 2 naprave poveže v žično in brezžično računalniško omrežje,

» nastavi naslov IP, masko in testira povezavo do sosednje naprave

» s pomočjo simulacijskega orodja spremlja prenos paketov v omrežju

» nastavitvam doda privzeti prehod in druge parametre,

» vzpostavi krajevno omrežje z uporabo privatnih naslovov IP,

» realizira krajevno omrežje, razdeljeno na podomrežja, z uporabo usmerjevalnika,

» krajevno omrežje realizira z uporabo VLAN-ov.

» Z ustreznimi ukazi in uporabo orodij za diagnosticiranje omrežij preveri delovanje omrežja.

» Vzpostavi strežnik DHCP in zagotovi dinamično dodeljevanje naslovov IP napravam.

» Nastavi načine usmerjanja in uporabi statično in dinamično usmerjanje.

v simulacijskem orodju ali z orodji za diagnosticiranje omrežij analizira:

» katere storitve podpira protokol TCP in katere protokol UDP,

» zaglavje protokola TCP in UDP,

uporabi orodje za prenos datotek preko ftp protokola,

v lokalnem omrežju deli datoteke,

deli datoteke preko oblačne storitve,

namesti in nastavi odjemalec elektronske pošte.

» namesti protivirusni program in požarni zid na končni napravi,

» zavaruje lokalno omrežje z uporabo različnih nastastavitev na stikalih in usmerjevalnikih,

» namesti in nastavi VPN povezavo



TERMINI

◦ omrežje ◦ svetovni splet ◦ simulacija ◦ računalniško omrežje ◦ omrežni mediji ◦ fizični naslov ◦ logični naslov ◦ naslov IP ◦ omrežna maska ◦ brezžično omrežje ◦ omrežno stikalo ◦ dostopna točka ◦ omrežne naprave ◦ privezti prehod ◦ usmerjevalnik ◦ privatni naslovi ◦ krajevno omrežje ◦ podomrežje ◦ VLAN ◦ DHCP ◦ usmerjanje ◦ TCP ◦ UDP ◦ aplikacijske storitve ◦ FTP ◦ oblačne storitve ◦ elektronska pošta ◦ protivirusni program ◦ požarni zid ◦ VPN



17





8


3

:

7

0

/

/



PROGRAMIRANJE /

5

2

0

2

.

9

.

4

OBVEZNO 2



OPIS TEME

Laboratorijske vaje dijakom omogočajo pridobivanje konkretnih programerskih veščin. Učijo se razvijati algoritme, programirati v izbranem programskem jeziku (Java) ter uporabljati sodobna razvojna okolja in orodja.

Dijaki pridobijo veščine samostojnega načrtovanja algoritmov za reševanje problemov in implementacije algoritmov v programskem jeziku. Utrdijo in nadgradijo uporabo različnih podatkovnih tipov in struktur, obvladovanja osnovnih konstruktov jezika (sekvenca, vejitev, ponavljanje). Usvojijo delo z datotekami in načela objektno usmerjenega programiranja. Seznanijo se z zahtevnejšimi tehnikami programiranja, kot so rekurzivni postopki in dogodkovno usmerjeno programiranje. Utrdijo tudi veščine testiranja, razhroščevanja in dokumentiranja programske kode. Razvijajo sposobnosti abstraktnega razmišljanja in načrtovanja.



PROGRAMIRANJE



CILJI

Dijak:

O: piše in testira algoritme za reševanje manj kompleksnih problemov,

O: spoznava razvojna okolja,

O: uporablja osnovne elemente programskega jezika v programu,

O: uporablja krmilne strukture za zapis kompleksnejših vejitev,

O: uporablja zanke za zapis kompleksnejših programov,

O: testira program,

O: uporablja sestavljene podatkovne tipe,

O: programe zapisuje z uporabo metod,

O: uporablja objektno usmerjeno programiranje,

O: dokumentira program,

O: uporablja osnovne rekurzivne metode,



18

8

3

:

7

0

/

/

O: / uporablja datoteke za delo s podatki. 52

0

2

.

9

.

2

STANDARDI ZNANJA 4

Dijak:

» uporabi orodje za načrtovanje algoritmov (npr. Flowgorithm),

» nariše diagram poteka algoritmov za reševanje manj kompleksnih problemov z uporabo

osnovnih gradnikov,

» na podlagi izdelanega diagrama poteka izdela sled algoritma in preveri pravilnost algoritma,

» načrtuje diagram poteka z uporabo gradnikov za izvedbo krmilnih stavkov (vejitve, zanke),

» namesti razvojno okolje, ga zažene in spozna njegove funkcionalnosti,

» na enostavnem primeru razloži osnovno strukturo programa,

» v programu uporabi različne tipe spremenljivk,

» izpiše besedilo in vrednosti spremenljivk na standardni izhod,

» uporabi osnovne tipe podatkov ter aritmetične operatorje za zapis programov,

» uporabi metode knjižnice Math pri reševanju nalog z realnimi števili,

» prek standardnega vhoda vnese vrednosti spremenljivk,

» zapiše komentarje v program,

» uporabi logične in primerjalne operatorje za zapis pogojev,

» zapiše program z uporabo vejitev (if, switch),

» zapisani program pretvori v diagram poteka in obratno,

» zapiše program z uporabo zank (for, while, do-while),

» uporabi gnezdenje zank.

» v zankah uporabi kompleksni vejitven stavek.

» zapisani program pretvori v diagram poteka in obratno,

» pripravi testne podatke, z uporabo razhroščevalnika testira delovanje programa, spremlja

vrednosti spremenljivk in beleži rezultate testiranj,

» uporabi tabele (polja) za zapis kompleksnejših programov,

» uporabi večdimenzijske tabele (polja) za zapis kompleksnejših programov,

» uporabi nize in metode za delo z nizi,



19

8

3

:

7

0

/

/

» uporabi razred StringBuffer, /

5

2

0

» .2 uporabi metode razredov (Integer, Double), 9

.

4

» 2 v program vključi uporabo lastnih metod,

» zapiše definicijo razreda z lastnostmi, metodami (konstruktorji, nastavljalci, vračalci) in

dostopnimi določili,

» uporabi večobličnost (polimorfizem), ograjevanje (enkapsulacija) in dedovanje,

» zapiše in uporabi abstraktne razrede in vmesnike,

» uporabi elemente objektno usmerjenega programiranja za reševanje danega problema,

» izdela dokumentacijo programa,

» rešitev enostavnega primera zapiše v rekurzivni obliki in jo uporabi v programski kodi,

» prepozna nastop izjemnega dogodka in uporabi prestrezanje in obravnavo izjem,

» pri izdelavi programov pridobiva in zapisuje podatke v datoteko.



TERMINI

◦ algoritem ◦ diagram poteka ◦ sled algoritma ◦ razvojno okolje ◦ struktura programa ◦ podatkovni tip ◦ spremenljivka ◦ standardni izhod ◦ standardni vhod ◦ aritmetični operator ◦ knjižnica ◦ komentar ◦ logični operator ◦ primerjalni operator ◦ pogoj ◦ vejitev ◦ zanka ◦ gnezdenje ◦ testiranje ◦ razhroščevalnik ◦ tabela ◦ polje ◦ niz ◦ metoda ◦ StringBuffer ◦ Integer ◦ Double ◦ razred ◦ metoda ◦ konstruktor ◦ nastavljalec ◦ vračalec ◦ dostopno določilo ◦ večobličnost ◦ ograjevanje ◦ dedovanje ◦ abstraktni razred ◦ vmesnik ◦ objektno usmerjeno programiranje ◦ dokumentacija ◦ rekurzija ◦ izjema ◦ datoteka



20





8


3

:

7

0

/

/



PODATKOVNE BAZE /

5

2

0

2

.

9

.

4

OBVEZNO 2



OPIS TEME

Pri laboratorijskih vajah dijaki pridobijo praktične izkušnje z načrtovanjem, upravljanjem in vzdrževanjem podatkovnih baz in podatkov. Hkrati razvijajo veščine za delo s sodobnimi sistemi za upravljanje podatkovnih baz (SUPB) ter pridobivajo sposobnosti uporabe različnih orodij in jezikov za delo s podatkovnimi bazami, analizo in optimizacijo učinkovitosti poizvedb nad podatki in upravljanja z uporabniškimi računi ter dostopnimi pravicami.



PODATKOVNE BAZE



CILJI

Dijak:

O: uporablja orodje CASE za načrtovanje modela ER PB,

O: uporablja SUPB za ustvarjanje in spreminjanje metapodatkov PB,

O: uporablja SUPB za spreminjanje fizičnih podatkov v PB,

O: izvaja meritve preformans poizvedb in jih po potrebi izboljša,

O: upravlja z uporabniškimi računi in dostopnimi pravicami.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» spozna gradnike orodja CASE,

» povezuje gradnika modela,

» preveri veljavnost načrta,

» izdela dokumentacijo modela ER,

» na osnovi modela z orodjem CASE izdela osnovno skripto DDL za kreiranje PB,

» piše, izvaja in testira stavke:

– CREATE/ALTER/DROP DATABASE,

– CREATE/ALTER/DROP TABLE,



21

8

3

:

7

0

/

/

– CREATE/ALTER/DROP VIEW, 52/

– CREATE/ALTER/DROP INDEX, 0

2

.

– CREATE/ALTER/DROP CONSTRAINT 9

.

4

2

» piše, izvaja in testira stavke SELECT in pri tem:

– filtrira vrstice (WHERE),

– razvršča podatke (ORDER BY),

– povezuje 2 in več tabel (INNER JOIN, LEFT/RIGHT JOIN),

– združuje podatke iz več tabel (UNION),

– izvaja združevalne funkcije nad tabelo ali nad zapisi tabele, ki so združeni v

posamezne skupine (MIN, MAX, COUNT,SUM, AVG, GROUP BY).

– izvaja druge funkcije SUPB (EXTRACT, UPPER/LOWER, CONCAT oz. ||, CAST,

SUBSTR, ...),

– DELETE,

– UPDATE

» beleži uporabo primarnih in sekundarnih indeksov,

» beleži hitrost izvajanja stavkov SQL,

» izboljša preformanse izvedb stavkov SQL in pri tem uporabi stavke:

– CREATE/ALTER/DROP INDEX.

» ustvari/briše uporabniške račune in skupine, pri tem uporabi stavka:

– CREATE/DROP USER/ROLE;

» uporabnikom/skupinam dodeljuje dostopne pravice do PB, pri tem uporablja stavka:

– GRANT/REVOKE;

» uporabnike dodaja / briše iz skupine, pri tem uporablja stavka:

– GRANT/REVOKE;

» pregleda dodeljene pravice (vse pravice, za posamezno PB).



TERMINI

◦ orodja CASE ◦ model ER ◦ načrt ◦ skritpa ◦ DDL ◦ podatkovna baza ◦ stavki DDL ◦ tabela ◦ pogled ◦ indeks ◦ integritetna omejitev ◦ poizvedovalni stavki ◦ stavki DML ◦ indeks ◦ meritve ◦ uporabniki ◦ pravica ◦ vloga (role)



22





8


3

:

7

0

/

/



NAČRTOVANJE IN RAZVOJ /

5

2

0

2



SPLETNIH STRANI .

9

.

4

2



OBVEZNO



OPIS TEME

Vaje so namenjene praktičnemu usvajanju veščin izdelave statičnih spletnih strani z uporabo HTML in CSS tehnologij. Dijaki spoznajo osnove strukturiranja spletnih dokumentov, kjer pridobivajo praktične veščine pri ustvarjanju spletnih strani s semantičnimi elementi HTML, učinkovito organizirajo vsebine in vstavljajo različne elemente, kot so naslovi, povezave, slike, tabele, seznami in obrazci.

Poudarek je na praktični izgradnji spletnih strani ter obvladovanju CSS-oblikovanja, kjer dijaki pridobijo sposobnosti za oblikovanje, pozicioniranje elementov in izdelavo vizualne podobe spletnih vsebin. Naučijo se različnih tehnik vključevanja stilov, upravljanja z dimenzijami, barvami, postavitvijo elementov ter ustvarjanja odzivnih in vizualno privlačnih spletnih rešitev, ki temeljijo na sodobnih standardih spletnega razvoja.



NAČRTOVANJE IN RAZVOJ SPLETNIH STRANI



CILJI

Dijak:

O: izdeluje statične spletne strani,

O: uporablja kaskadne slogovne predloge CSS (cascade style sheets),



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» z osnovnimi gradniki HTML zapiše osnovno strukturo spletne strani (glava, telo, noga) s

podano tekstovno vsebino,

» uredi glavo spletne strani (title, meta),

» telo spletne strani razdeli na razdelke v skladu z danimi specifikacijami,

» na spletno stran doda različne gradnike (naslovi, povezave, slike, tabele, seznami, obrazci),



23

8

3

:

7

0

/

/

» glede na dane zahteve kodira enostavno strukturo spletne strani, /

5

2

0

» .2 glede na dane zahteve kodira kompleksno strukturo spletne strani, 9

.

4

» 2 uporabi preprosto oblikovanje CSS za spletno stran:

– uporabi različne načine vključevanja slogovnih predlog (znotraj posamezne značke

HTML, v glavi dokumenta in kot samostojno datoteko)

– uporabi različne identifikatorje in klasifikatorje (id, class, imenski, psevdo),

» vključuje različna oblikovanja za gradnike spletne strani:

– umestitev in obrobe (padding, margin, border, border-collapse),

– razporeditev (float, display inline block, ),

– dimenzije (height, width, px, %, em, rem),

– barve (background-color, color),

– ozadje (background-color,background-image ),

– obrobe (borders) (border-style, border-width, border-color),

– besedilo (text-align, text-decoration, font-family),

– povezave (a:hover).

» v skladu z danimi specifikacijami izdela in oblikuje enostavno spletno stran,

» v skladu z danimi specifikacijami izdela in oblikuje kompleksno spletno stran.



TERMINI

◦ HTML ◦ značka ◦ atribut značke ◦ CSS ◦ identifikator ◦ klasifikator



24





8


3

:

7

0

/

/



METODE PRI NAČRTOVANJU /

5

2

0

2



(UML) .

9

.

4

2



OBVEZNO



OPIS TEME

Dijaki pri laboratorijskih vajah usvajajo osnove modeliranja zgradbe in obnašanja sistemov (programskih sistemov/procesov, programov) z jezikom UML.

Z izvajanjem vaj razvijejo veščine vizualne predstavitve struktur in procesov. Pridobijo izkušnje z interpretacijo in ustvarjanjem različnih vrst UML-diagramov, direktnim in obratnim inženirstvom pri preslikavi diagramov v kodo in obratno, hkrati pa izboljšujejo načine analitičnega razmišljanja ob reševanju konkretnih primerov.



METODE PRI NAČRTOVANJU (UML)



CILJI

Dijak:

O: uporablja standardizirane grafične metode pri načrtovanju in popisovanju strukture, procesa ali sistema.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» uporabi orodje za izdelavo UML diagramov in z njim modelira strukturo, proces ali sistem,

» za podani primer z uporabo simbolov in osnovnih gradnikov diagramov UML izdela diagram

primera uporabe, razredni diagram in diagram zaporedja.



TERMINI

◦ diagram primerov uporabe ◦ razredni diagram ◦ diagram zaporedja ◦ UML-diagram



25





8


3

:

7

0

/

/



INFORMACIJSKA VARNOST /

5

2

0

2

.

9

.

4

OBVEZNO 2



OPIS TEME

Dijaki pri laboratorijskih vajah pridobijo ključne veščine na področju kibernetske varnosti, kriptografije in zaščite podatkov. Pridobijo tudi praktične kompetence za zagotavljanje integritete in istovetnosti digitalnih dokumentov ter varno komunikacijo v sodobnem digitalnem okolju. Razvijejo sposobnost samostojnega preverjanja istovetnosti in integritete elektronskih dokumentov, naučijo se ustvarjati in uporabljati digitalna potrdila, izvajati elektronsko podpisovanje različnih oblik dokumentov, nameščati digitalna potrdila za verifikacijo spletnih strežnikov ter izvajati postopke šifriranja in dešifriranja podatkov in sporočil.

Pridobljene veščine dijakom omogočajo implementacijo varnostnih mehanizmov v realnih okoliščinah.



INFORMACIJSKA VARNOST



CILJI

Dijak:

O: razlaga principe zagotavljanja istovetnosti in integritete elektronskih dokumentov,

O: podpiše elektronski dokumenti, sporočilo, storitev,

O: šifrira in dešifrira vsebino sporočila (dokumenta).



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» s pomočjo spletnega potrdila elektronsko podpiše dokumente oblike MS Word, PDF,

» preveri istovetnost spletnega mesta z veljavnostno digitalnega potrdila tega mesta, preveri

verigo zaupanja potrdil,

» za izbrani lastni dokument ustvari kontrolno vsoto s pomočjo ustrezne zgoščevalne funkcije

ter dokument elektronsko podpiše (openPGP/GPG),

» namesti spletno potrdilo v spletni strežnik,

» ustvari spletno potrdilo za namen podpisovanja, identifikacije spletnega strežnika.



26

8

3

:

7

0

/

/

/

5

2

0

TERMINI 2

.

9

.

◦ 24

elektronski podpis ◦ digitalno potrdilo ◦ prstni odtis ◦ zgoščevalna funkcija ◦ podpisovanje

◦ istovetnost ◦ šifriranje ◦ dešifriranje



27





8


3

:

7

0

/

/

/

5

2

0

2

.

9

.

2



PRILOGE 4



28