SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
številka 10	Ljubljana, petek 21. marca.19S6	Cena 450 dinarjev___________ Leto XLtil
534.
Na podlagi 3. točke 399. čleM ustave Socialistične
republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zagotavljanju sredstev in izpolnjevanju obveznosti SR Slovenije za pospeševanje razvoja gospodarsko manj razvitih republik in SAP Kosovo
Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zagotavljanju sredstev in izpolnjevanju obveznosti SR Slovenije za pospeševanje razvoja gospodarsko manj razvitih republik in SAP Kosovo, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 11. marca 1986 in na seji Zbora občin dne 11. marca 1986.
St. 0100-170/86
Ljubljana, dne 11. marca 1986.
Predsednik
France Popit 1. r.
ZAKON
o spremembah in dopolnitvah zakona o zagotavljanju sredstev in izpolnjevanju obveznosti SR Slovenije za
pospeševanje razvoja gospodarsko manj razvitih republik in SAP Kosovo
1.	člen
V	zakonu o zagotavljanju sredstev in izpolnjevanju obveznosti SR Slovenije za pospeševanje razvoja gospodarsko manj razvitih republik in SAP Kosovo (Uradni list SRS, št. 35/81, 45/82 in 18/851 (v nadaljnjem besedilu: zakon), se v prvem odstavku 1. člena za besedami »predpisov, sprejetih na njegovi podlagi« postavi pika, nadaljnje besedilo tega odstavka pa se črta. '
2.	člen
Uvodni stavek 2. člena se dopolni tako, da se
glasi: »Zavezanci obračunavajo obveznost od osnove, ki jo tvorijo sredstva njihovega poslovnega sklada in sredstva njihovega sklada za izboljšanje materialne osnove dela, s tem, da se sredstva poslovnega sklada zmanjšajo za:«.
3.	člen
V	3. čteBCI 9*4
—	tretja alinea spremeni tako, da se glasi: »— vodnogospodarski objekti s pripadajočo opremo«;
—	za osmo alineo doda nova alinea, ki se glasi: »^— objekti za postavitev in delovanje telefonskih in telegrafskih central; kabelske kanalizacije (nadzemne in podzemne), antenski stolpi in vodi; telefonske in telegrafske centrale in pripadajoče naprave; končen-tratorji; visokofrekvenčne naprave; radiorelejne naprave ;«•
—	v deveti alinei doda besedi: »in araka«;
—	za deveto alineo doda nova alinea, ki se giasi;
»— masivne in druge operativne obale v lukah in pristaniščih s pripadajočimi cestišči ter gradbenimi
objekti komunalne infrastrukture in odprtimi manipulativnimi površinami, prekladalno opremo ter valolomi.«
4.	člen
V	12. členu se črtata četrta in sedma alinea.
5.	člen
Za 13. a členom zakona se doda nov 13. b člen, ki
se glasi:
»Zavezancu, ki vlaga lastna sredstva v gospodarske naložbe na manj razvitih območjih s statusom prehodnega obdobja v SR Sloveniji, določenih na podlagi zakona o pospeševanju skladnejšega regionalnega razvoja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 29/75, 30/80 in 33/85), se obveznost zniža:
—	če vlaga v občini Lenart in manj razvitih obmejnih območjih, za 50 % od zneska, vloženega v posameznem letu iz lastnih virov sredstev;
—	če vlaga na drugih manj razvitih območjih in na območjih s statusom prehodnega obdobja, za 33 % od zneska, vloženega v posameznem letu iz lastnih virov sredstev;«
6.	člen
V	18. členu se tretji odstavek nadomesti z novim
odstavkom, ki se glasi:	,
»Zavezanci vplačujejo obvezno posojilo v obliki mesečne akontacije do 25. v mesecu za tekoči mesec. Razliko med obračunano dospelo akontacijsko obveznostjo in vplačanimi akontacijami obveznega posojila oziroma vplačanimi sredstvi na osnovi samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev vplačajo na poseben račun Sklada federacije do 15. julija za prvih šest mesečnih akontacij vsakega leta in do 15. januarja naslednjega leta za drugih šest mesečnih akontacij istega leta.
Končno obveznost za tekoče leto obračunavajo zavezanci na osnovi zaključnega računa za tekoče leto, vplačujejo pa jo v skladu z dospelimi obveznostmi SR Slovenije za to leto.«
7.	člen
V	21. členu se doda nov odstavek, ki se glasi:
»Prvi odstavek tega člena se ne uporablja, kolikor je s samoupravnim sporazumom dogovorjeno, da se za projekt, na katerega se nanašajo sredstva te prvega odstavka tega člena, združujejo tudi sredstva, nakazana na posebni račun Sklada federacije iz tretjega odstavka 18. Sena zakona.«
8.	člen
V	23. členu se za tretjim odstavkom doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»Sredstva, vplačana na posebni račun iz tretjega odstavka 18. člena tega zakona, evidentira nosilec v posebni evidenci. Nosilec je odgovoren za vračanje teh sredstev od dneva, ko so bila sredstva nakazana na račun za investicijo, za katero je bil sklenjen samoupravni sporazum o združevanja sredstev.«
6.	Ben
V	prvem odstavku 24. člena zakona se drugi stavek spremeni tako, da se glasi: »Sestavljajo ga trije dele-
gati, ki jih delegira združeno delo SR Slovenije preko
mehanizma Gospodarske zbornice Slovenije, dva delegata, ki ju delegira Združenje bank Slovenije, in dva delegata Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije.
V	tretji aljnei drugega odstavka 24. člena se črtajo besede »z usmeritvami dogovora o temeljih družbenega plana Jugoslavije o politiki hitrejšega razvoja gospodarsko manj razvitih republik in SAP Kosovo«.
10.	člen
V	25. členu se na koncu četrtega odstavka doda nov stavek, ki se glasi:
»■Za zavarovanje terjatve iz kredita izda nosilec takim zavezancem certifikat o združenih sredstvih. Nosilec in zavezanci iz drugega odstavka tega člena se lahko naknadno sporazumejo tudi o drugačni vsebini medsebojnega razmerja.«
11.	člen
V	prvem odstavku 27. člena se besedilo: »nad 50 % celotne obveznosti« nadomesti z besedilom »nad z zveznim zakonom opredeljenimi deleži.«
Besedilo drugega odstavka 27. člena se nadomesti z besedilom:
»Republiški sekretariat za finance predpisuje v sklhdu s tem zakonom in drugimi predpisi obrazec za letni obračun obveznosti zavezancev in spremlja izvrševanje obveznosti SR Slovenije in zavezancev po tem zakonu. Republiški sekretar za finance izda navodila, potrebna za spremljanje in izpolnjevanje obveznosti zavezancev po tem zakonu.«
12.	člen
Ta zakon začne Veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, določbe 2., 3., 4. in 5. člena pa učinkujejo od 1. januarja 1986.
Žt. 30-42/86
Ljubljana, dne 11. marca 1986.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r.
535.
Na podlagi 335. člena, prvega odstavka 342. člena ustave SR Slovenije, 127. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list SRS, št. 27-1685/83),	70.,	72. člena, tretjega odstavka 259.
člena_ in prvega odstavka 326. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 11. marca 1986 sprejela
ODLOK
o potrditvi statutarnega sklepa o spremembah le dopolnitvah statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
Skupščina SR Slovenije potrjuje statutarni sklep o spremembah in dopolnitvah statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji.
St. 015-8/86
Ljubljana, dne 11. imsrca 1688.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik
Vinko Hafner 1. r.
536.
Na podlagi 335. člena in prvega odstavka 342. člena ustave SR Slovenije, 20. alinee 1. razdelka 72. člena, tretjega odstavka 259. člena in 326. člena poslovnika Skupščine SR .Slovenije ter 155. člena zakona o usmerjenem izobraževanju je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 11. marca 1986 sprejela
ODLOK
o soglasju k statutom visokošolskih organizacij združenega dela
' Skupščina SR Slovenije daje soglasje k statutom:
— Fakultete za elektrotehniko, Ljubljana,
— VDO Fakultete za naravoslovje in tehnologijo, Ljubljana,
— Fakultete	za	naravoslovje	in	tehnologijo
VTOZD Matematika in mehanika, Ljubljana,
— Fakultete	za	naravoslovje	in	tehnologijo
VTOZD Fizika, Ljubljana,
— Fakultete	za	naravoslovje	in	tehnologijo
VTOZD Montanistika, Ljubljana,
— Fakultete	za	naravoslovje	in	tehnologijo
VTOZD Kemija in kemijska tehnologija, Ljubljana, — Fakultete	za	naravoslovje	in	tehnologijo
VTOZD Farmacija, Ljubljana,
— Fakultete	za	naravoslovje	in	tehnologijo
VTOZD Tekstilna tehnologija, Ljubljana,
— Fakultete	za	naravoslovje	m	tehnologijo
VTOZD Kemijsko izobraževanje in informatika, Ljubljana,
ki so jih navedene visokošolske organizacije predložile v soglasje Skupščini SR Slovenije.
Št. 022-102/86 022-97/86
Ljubljana, dne 11. marca 1986.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Vinko Hafner 1. r.
537.
Na podlagi 335. člena in pn/ega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, na podlagi 18. člena zakona o Narodni banki Slovenije, I. razdelka 72. člena in tretjega odstavka 259. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 11. marca 1986 sprejela
ODLOK
o dopolnitvah odloka o prenosu denarnih sredstev družbenopolitičnih skupnosti v depozit pri Narodni banki Slovenije
1.	člen
V 5. členu odloka o prenosu denarnih sredstev
družbenopolitičnih skupnosti v depozit pri Narodni banki Slovenije (Uradni list SRS, št. 21/77, 22/78. 38/79, 14/80 in 38/83) se za tretjim, odstavkom doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»Prejeta sredstva družbenopolitičnih skupnosti in iz njih dani krediti za namene iz prvega odstavka tega člena se pri temeljnih bankah štejejo kot bančni posli v imenu in za račun družbenopolitičnih skupnosti.«
2.	člen
Za 6. Senom se doda nov 6. a člen, ki se glasi:
»6. a člen
Narodna banka Slovenije daje temeljnim bankam sredstva družbenopolitičnih skupnosti po 5. členu tega odloka do zneska razpoložljivih sredstev.
Za razpoložljiva sredstva družbenopolitičnih skupnosti se v posameznem mesecu štejejo povprečna sredstva družbenopolitičnih skupnosti v preteklem mesecu, zmanjšana za likvidnostno rezervo v višini 5 odstotkov.
Narodna banka Slovenije najpozneje do 10. dne vsakega meseca uskladi temeljnim bankam dana sredstva z razpoložljivimi sredstvi družbenopolitičnih Skupnosti.«
3.	člen
Zakonodajno-pravna komisija Skupščine SR Slovenije določi prečiščeno besedilo odloka o prenosu denarnih sredstev družbenopolitičnih skupnosti v depozit pri Narodni banki Slovenije.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dSn po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 403-12/86
Ljubljana, dne 11. marca 1986.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r.
538.
Na podlagi 25. alinee 335. člena in 10. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 12. alinee .drugega razdelka 71. člena, 3. alinee 177. člena in tretjega odstavka 259. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter drugega odstavka 8. člena zakona o nagradi Edvard Kardelj (Uradni list SFRJ, št. 25<81) je Skupščilša Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 11. marca 1986 sprejela
ODLOK
o izvolitvi treh članov Odbora za nagrado Edvard Kardelj
Za člane Odbora za nagrado Edvard Kardelj se izvolijo:
Zoran Polič, član Predsedstva SR Slovenije,
Franc Šetinc, predsednik Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije,
dr. Anton Vratuša, delegat v Zveznem zboru Skupščine SFRJ.
St. 111-142/86
Ljubljana, dne 11. marca 1986.
Skupščina
Socialistijčne republike Slovenije . Predsednik
Vinko Hafner 1. r.
539.
Na podlagi 25. alinee 335. člena in 10. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 12. alinee drugega razdelka 71. člena, 3. alinee prvega odstavka 177. člena in tretjega odstavka 259. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 9. člena zakona o Nagradi AVNOJ (Uradni List SFRJ, št. 49/79) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 11. marca 1986 sprejela
ODLOK
o izvolitvi treh članov in njihovih namestnikov v Odbor za nagrado Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije
V Odbor za nagrado Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije se izvolijo:
za člana:	9
dr. Dragotin Cvetko, akademik, redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, za namestnika:
Ciril Zlobec, pesnik, delegat v Družbenopolitičnem zboru Skupščine SR Slovenije; za člana:
dr. Ivo Fabinc, redni profesor Ekonomske fakultete Borisa Kidriča Univerze v Ljubljani; za namestnika:
dr. Majda Š k e r b i c , izredna profesorica na Visoki ekonomsko-komercialni šoli Univerze v Mariboru ;
za člana:
Dolfe Vojsk, podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije;
za namestnika:
mag. Boris Andrijanič, svetovalec PO Tovarne zdravil Krka, Novo mesto.
St. 111-2/86
Ljubljana, dne 11. marca 1986.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Vinko Hafner 1. r.
540.
Na podlagi 25. alinee 335. člena in 10. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 12. alinee drugega razdelka 71. člena, 3. alinee 177. člena in tretjega odstavka 259. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter zakona o Skladu federacije za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko manj razvitih republik in avtonomnih pokrajin (Uradni list SFRJ, št. 33/76, 72/81, 71/85), 12. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o Skladu federacije za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko manj razvitih republik in avtonomnih pokrajin (Uradni list SFRJ,, št. 71/85) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin, in Družbenopolitičnega zbora dne 11. marca 1986 sprejela
ODLOK
o delegiranju delegata v skupščino Sklada federacije za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko manj
razvitih republik in avtonomnih pokrajin
V skupščino sklada federacije za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko manj razvitih republik in avtonomnih pokrajin se delegira:
Franc Križmančič, član delegacije Skupščine SR Slovenije v Zboru republik in pokrajin Skupščine SFRJ.
St. 111-19/86
Ljubljana, dne 11. marca 1986.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Vinko Hafner 1. r.
541.
Na podlagi 25. aiinee 335. člena in 10. alinee 350. Siena ustave Socialistične republike Slovenije, 12. alinee tretjega razdelka 71. člena, 7. alinee prvega odstavka 177. člena in tretjega odstavka 259. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter na podlagi 33. člena zakona o igrah na srečo (Uradni list SRS, št. 32/80) in skladno z odlokom o imenovanju predsednika in članov loterijskega sveta Loterije Slovenije (Uradni list SRS, št. 6-325/84, 31-1462/84) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 11. marca 1986 sprejela
ODLOK
o imenovanju predsednika In članov loterijskega »veta Loterije Steveedje	i
V loterijski svet Loterije Slovenije se imenujejo: za predsednika:
Janko Ževart, za člane:
Tilka B 1 a h a,
Ciril Drinovec,
Ivan J a n e ž i č,
Ivo Janžekovič,
Ivan Japelj,
Vida Kulovec,
Janez M a r kol i,
Ivan Peršak,
Franc Pirc,
Aljoša Redžepovi č,
Jožica Rožmane,
Stjepan Š a u b e r t,
Boris Šuštaršič,
Vili To m at,
Zdravko Tomažin,
Albin Vengust,
Miro V es-e 1,
Jože Zupanc,
Bojan Žlender,
Ivica Žnidaršič.
Št. 111-127/86
Ljubljana, dne 11. marca 1986.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik
542.
Na podlagi 5. točke drugega odstavka 286. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije,
5.	točke 326. člena, 335. člena in drugega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 72. člena in tretjega odstavka 259. čiena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 11. marca 1986 sprejela
ODLOK
o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj (Prvi projekt za področje nafte m plina — »Energo-
invest«, Rafinerija Bosanski Brod, YU 2597)
Daje se soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj (Prvi projekt za področje nafte in plina — »Energoinvest-", Rafinerija Bosanski Brod, YU 2597).
St. ZS 44-27/86
Ljubljana, dne 11. marca 1986.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Vinko Hafner 1. r.
543.
Na podlagi 5. točke drugega odstavka 286. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 5. točke 326. člena. 335. člena in drugega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 72. člena in tretjega odstavka 259. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 11. marca 1986 sprejela
ODLOK	*
o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj (prvi projekt za področje nafte in plina ■— -Nafta-gas«, YU 2596)
Daje se soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj (prvi projekt za področje nafte in plina — »Nafta-gas«, YU 2596).
St. ZS 44-26/86
Ljubljana, dne 11. marca 1986.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Vinko Hafner 1. r.
544.
Na podlagi 20. člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 47/83, prečiščeno besedilo), drugega odstavka 25. člena zakona o obračtmavanju in plačevanju prispevkov -za zagotavljanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80, 23/83 in 43/85) in odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov (Uradni Ust SRS, št. 17/84, 2/85), objavlja Republiška uprava za družoene prihodke
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PREGLEDA
predloga stopenj davkov iz osebnega dohodka, stopenj prispevkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje splošnih družbenih poireb v Uružbenopolitičnin skupnostih in samouprav-nin interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1980 (Uradni list SRS, št. 42 85, 43/05, 1/86, 2/86, 3/86, 7/86, 8/86 in 9/'8ti)
I. V tabeli I. --Stopnja davkov in prispevkov iz osebnega dohodka- se:
1. Pri zaporedni številki 33 občina Mozirje:
— v 1,32	stolpcu	9	stopnja	1,04	nadomesti	S	stopnjo
— v 6.68	stolpcu	11	stopnja	5,76	nadomesti	s	stopnjo
— v 0,38	stolpcu	13	stopnja	0,40	nadomesti	s	stopnjo
— v 0,27	stolpcu	14	stopnja	0,30	nadomesti	s	stopnjo
— v 1,05	stolpcu	15	stopnja	1,13	nadomesti	s	stopnjo
— v 13,60	stolpcu	18	stopnja	12,53	nadomesti	s	stopnjo
— v 12,25.	stolpcu	20	stopnja	11,18	nadomesti	s	stopnjo
2. Pr	i zaporedni številki			42 občina Radovljica:			
— v 1,18	stolpcu	9	stopnja	1,15	nadomesti	s	stopnjo
— v 0,60	stolpcu	10	stopnja	0,76	nadomesti	s	stopnjo
— v 6,55	stolpcu	11	stopnja	6,29	nadomesti	s	stopnjo
— v 0,47	stolpcu	13	stopnja	0,35	nadomesti	s	. stopnjo
— v 0.46	stolpcu	14	stopnja	0,45	nadomesti	s	stopnjo
— v 0,82	stolpcu	15	stopnia	0:83	nadomesti	s	stopnjo
— v 1,10	stolpcu	16	stopnja	1,11	nadomesti	s	stopnjo
— v 12,88	stolpcu	18	stopnja	12,47	nadomesti	s	stopnjo
— v 15,90	stolpcu	19	stopnja	16,07	nadomesti	s	stopnjo
— v 11,98.	stolpcu	20 stopnja		11,57	nadomesti	s	stopnjo
II. V hodka p<	tabeli 3 osnovi	pod A a), b) in cl -Prispevki osebnega dohodka« se:					iz do-
1.	Pri zaporedni številki 33 občina Mozirje:
—	v stolpcu 3 stopnja 11,52 nadomesti s stopnjo
13.08
—	v stolpcu 6 stopnja 14,47 nadomesti s stopnjo
16.03.
2.	Pri zaporedni številki 42 občina Radovljica:
—	v stolpcu 3 stopnja 9,00 nadomesti s stopnjo
10.09
—	v stolpcu 4 stopnja 0,29 nadomesti s stopnjo
0,25
—	v stolpcu 6 stopnja 11.99 nadomesti s stopnjo
13.04.
III.	Sprememba pregleda stopenj davkov in prispevkov začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-13/84
Ljubljana, dne 14. marca 1986.
Direktor
Republiške uprave za družbene prihodke
Tone Pengov L r.
545.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je na pobudo Mitje Ulčarja z Bleda v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti samoupravnega sporazuma o reševanju stanovanjske problematike delavcev s področja družbenih dejavnosti v občini Radovljica in samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za urejanje stanovanjskih vprašanj delavcev s področja družbenih dejavnosti v občini Radovljica na seji dne 27 2. 1986
odločilo:
I.	Določbe 38. člena, drugega odstavka 45. Šema ter tretjega m četrtega odstavka. 53. člena samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah za urejanje stanovanjskih vprašanj delavcev s področja družbenih-dejavnosti v občini Radovljica z dne 29. 6. 1982 se razveljavijo.
II.	Postopek za oceno samoupravnega sporazuma o reševanju stanovanjske problematike delavcev s področja družbenih dejavnosti v občini Radovljica z dne 7. 10. 1981 se ustavi.
Obrazložitev
Ustavno sodišče je na pobudo občana začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti v izreku navedenih samoupravnih sporazumov, s katerima so se njuni udeleženci dogovorili, da bodo svoja sredstva skupne porabe, namenj"ena za reševanje stanovanjskih potreb njihovih delavcev, združevali pri Stanovanjski skupnosti občine Radovljica, da bodo združena sredstva uporabljali za nakup ali zgraditev novih stanovnnj in za dodeljevanje stanovanjskih posojil po skupno dogovorjenih pogojih In merilih. In da bodo stanovanjsko problematiko reševali prek skupne komisije udeleženk sporazuma, v katero delegira vsaka udeleženka po enega člana In enega namestnika Pristojnosti te komisije ter pogoji in merila za dodeljevanje stanovanj in stanovanjskih
posojil so nadrobneje določeni v samoupravnem sporazumu z dne 29. 6. 1982. V 23., 24., 27., 28. in 29. členu tega sporazuma je določeno, da komisija udeleženk sestavi vsako leto enotni predlog vrstnega reda prosilcev in ga pošlje v javno obravnavo udeleženkam sporazuma, da imajo vsi delavci udeleženk sporazuma in njihove sindikalne organizacije pravico dati na predlog svoje pripombe, da na podlagi zbranih pripomb predlaga komisija nov vrstni red, da ta vrstni red nato potrdijo samoupravni organi udeleženk sporazuma po postopku, določenem v njihovih samoupravnih aktih, in da mora komisija udeleženk potrjeni vrstni red dosledno upoštevati pri dodeljevanju stanovanj. V 38. in 45. členu sporazuma je določeno, da se stanovanje dodeli upravičencu na' podlagi vrstnega reda in sklepa o dodelitvi stanovanja, ki ga sprejme komisija udeleženk, da ta komisija odloča tudi o dodelitvi stanovanjskih posojil in da se ti sklepi objavijo na oglasnih deskah ter vročijo vsem prosilcem. V 53. členu pa je določeno, da ima vsak prizadeti delavec pravico do zahteve za varstvo pravic, da o tej zahtevi odloča komisija udeleženk sporazuma in da je njen sklep dokončen.
V	prvem odstavku 34. člena ustave SR Slovenije je določeno, da delavci organizacij združenega dela skrbijo skupaj in enakopravno po načelih vzajemnosti in solidarnosti za nenehno izboljševanje razmer delavcev, s tem da v ta namen izločajo sredstva oziroma jih združujejo na drug način. Na to ustavno določbo se navezuje tudi 65. člen ustave, ki določa, da delovni ljudje ustanavljajo neposredno in po svojih organizacijah in skupnostih samoupravne stanovanjske skupnosti, v katerih združujejo sredstva za graditev stanovanj, določajo politiko in program te graditve ter uresničujejo druge skupne interese. Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti, kamor spadajo tudi medsebojna razmerja v zvezi z združevanjem sredstev za financiranje stanovanjske graditve, urejajo delavci v temeljnih m drugih p'ga-nizacijah in skupnostih po 143. in 144. členu ustave s samoupravnim sporazumom.
Glede sredstev skupne porabe je v 118. členu zakona o združenem delu določeno, da delavci lahko združijo sredstva za skupno porabo v temeljni organizaciji s sredstvi za skupno porabo, ki jih upravljajo delavci v drugih temeljnih organizacijah, kot tudi s sredstvi, ki jih upravljajo delovni ljudje v krajevnih skupnostih in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, da bi zadovoljevali potrebe skupne porabe. Pravice in obveznosti, nanašajoče se na združevanje, upravljanje in uporabo tako združenih sredstev uredijo delavci s samoupravnim sporazumom. Pri urejanju medsebojnih pravic ter pri urejanju in uresničevanju pravic njihovih delavcev, morajo udeleženci samoupravnega sporazuma upoštevati tudi 16. in 36. člen ustave ter 13, 181, 250, 221. bi 224. člen zakona o združenem delu.
V	16. členu ustave je določeno, da ie temeljna organizacija osnovna oblika združenega dela, v kateri delavci neposredno in enakopravno uresničujejo svoje družbenoekonomske in druge samoupravne pravice in da je protiustaven vsak akt in vsako dejanje, s katerimi bi bite te pravice kršene. Na to določbo se navezuje 36. člen ustave, kjer je določeno, da medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti v raznih oblikah združevanja dela in sredstev urejajo delavci v temeljnih organizacijah s samo upravni m spo-
razumom v skladu z zakonom, pri čemer se v vseh teh razmerjih zagotavljajo delavcem z ustavo zajamčene pravice. Med take pravice spada po 13. in 181. členu zakona o združenem delu tudi pravica delavcev, da svoje družbenoekonomske in druge samoupravne pravice, vštevši pri tem tudi pravice, ki izhajajo iz združevanja sredstev njihove temeljne organizacije s sredstvi drugih organizacij in skupnosti, uresničujejo neposredno in enalcopravno v svoji temeljni organizaciji, če ni v samoupravnem sporazumu v skladu z zakonom drugače določeno. V zvezi s tem je v 181, 220, 221, 222. in 224. členu zakona o združenem delu posebej določeno, da o uresničevanju posamičnih pravic in obveznosti delavcev odloča delavski svet temeljne organizacije oziroma njegova komisija, da ima delavec v skladu z zakonom pravico zahtevati varstvo pravic pri pristojnem organu v temeljni organizaciji, ki ga določa statut temeljne organizacije, in da ima nato delavec zagotovljeno še varstvo pravice pri sodišču združenega dela.
Iz navedenega izhaja, da sprejemanje in potrditev vrstnega reda kot sporazumno sprejete podlage za konkretno dodelitev stanovanj ali stanovanjskih posojil, kot je urejeno v obravnavanem samoupravnem sporazumu, z ustavo in zakonom ni v neskladju, pač pa sta v neskladju z ustavo in zakonom 33. in 45. člen samoupravnega sporazuma, ki dajeta komisiji udeleženk pravico, da sprejema sklepe o konkretni dodelitvi stanovanja ali stanovanjskega posojila posameznim delavcem v organizacijah in skupnostih, ki so podpisnice sporazuma, prav tako pa tudi 53. člen, ki isto komisijo pooblašča, da dokončno odloča o pravnem sredstvu, ki ga zoper njen sklep vloži prizadeti delavec.
Upoštevajoč navedeno, da je ustavno sodišče skladno s 413. členom ustave in 25. členom zakona' o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS. št. 39 7 1 in 28'76) razveljavilo navedene določbe samoupravnega sporazuma z dne 29 6. 1982.
Kar zadeva samoupravni sporazum z dne 7. 10. 1981, pa je bilo ugotovljeno, da se od sklenitve pozneje sklenjenega samoupravnega sporazuma v praksi ni več uporabljal in da je dne 31. 12. 1985 tudi formalno prenehal veljati. Zato je ustavno sodišče postopek za oceno tega sporazuma ustavilo.
Ustavmo sodišče ie to odločbo sprejelo v sestavi: predsednik Jože Pavličič in sodniki dr. Mara Bešter, Janko Cesnik, Bogdan Osolnik, Ivan Repinc, Bojan Škrk in Ivan Tavčar.
St. U I 59/84-28
Ljubljana, dne 27. februarja 1080.
Predsednik
Ustavnega sodišča SR Slovenije Jože Pavličič l.T.
546.
Ustavno sodišče Socialistične republike Sovenije je na pobudo Matevža Krivica Iz Ljubljane v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti statuta Društva novinarjev Slovenije in pravilnika c debi Častnega razsodišča tega društva na podlagi dne 24	2	1986
opravljene javne obravnave na seji dne 4. 3. 1986
odločilo :
Določba devete alinee 41. člena statuta Društva novinarjev Slovenije z dne 4. 6. 1976 in določba 26. člena pravilnika o delu Častnega razsodišča Društva novinarjev Slovenije z dne 13. 5. 1981 se razveljavita.
Obražložitev
Ustavno sodišče je na pobudo občana začelo postopek ža oceno ustavnosti in zakonitosti v izreku navedenih samouptavnih splošnih aktov Društva novinarjev Slovenije. V deveti alihei 41. člena statuta je določeno, da o pritožbah zoper sklep častitega razsodišča o izključitvi ali drugi kaziti dokončno odlika upravni Odbor društva, v 26. členu pravilnika pa je določeno, da je zoper Ukrep izključitve iž društva rtato dopustna še pritožba na občni zbor društva. Ro pdbudhikoveth tnheriju sta obe določbi v neskladju z 289. člfenotn ustave 3R Slovenije, ki določa, da sme o pritožbi ali drugem pravnem sredstvu zoper Sodno odločbo odločiti samo pristojno sodišče.
V 249. členu ustave je določeno, da se zagotavlja sodno varstvo svoboščin in pravic, ki so zajamčene z ustavo. Med take pravice spada po IV. poglavju temeljnih ustavnih načel tudi uresničevanje interesov ih SamoUpravnih pravit delovnih ljudi in občaribv v družbenih organizacijah in društvih.
Po 272. členu ustave opravljajo sodno funkcijo redna in samoupravna sodišča. Med samoupravna sodišča spadajo po 279. členu ustave in 42. členu zakona o samoupravnih sodiščih (Uradni list SRS. št. 10'77, 23/81 in 4 02) tudi rdzsodišča. častna sodišča, poravnalni sveti >n druga samoupravna sodišča, ki jih v škladli z 273. člehom ustave Ih zakotiom o samoupravnih sodiščih ustanovijo člani družbenih organizacij in društev. To pomeni, da tudi za samoupravna sodišča v družbenih organizacijah in društvih velja 220. člen ustave, po katerem je vsakomur zajamčena pravica do pritožbe ali drUgega pravnega sredstva proti odločbam sodišč, s katerimi ta odločajo o njegovi pravici pil na zakonu temelječem interesu, tet- prvi odstavek 289. člena ustave, pb katerem sme o pritožbi ali drugem pravnem sredstvu zoper sodno odločbo odločiti samo pristojno sodišče.
Z določbo, da sme o pritožbi ali drugem pravnem sredstvu zoper sodno odločbo odločiti samo pristojno sodišče, ustava izključuje možnost, da bi o pravnem sredstvu zoper odločbo, id jo je izdalo redho ali Samoupravno sodišče, lahko v katerikoli fazi postopka odločal nek organ, ki ne opravlja sodne funkcije v smislu 272. člena ustave. To velja tudi za samoupravna sodišča v družbenih organizacijah in društvih. V 30. členu zakona o samoupravnih sodiščih je določeno, da je zoper odločbo samoupravnega sodišča pod pogoji, ki jih določa akt o njegovi ustanovitvi, dovoljeno pravno sredstvo, če s tem ali drugim zakonom ni drugače določeno. V tem členu Sicer hi določeno, katbri organ odloča o zadevnem pravnem sredstvu, vendar je to slede na 289. člen ustave lahko !e organ, ki iffist v skladu z ustavo in zakonom status samoupravnega sodišča. Tako drugostopno samoupravno sodišče lahko člani ustanovijo znotraj društva s samoupravnim aktom, lahko pa se samoupravno odločilo tudi za to, da drugostopnega sodišča, ki bi odločalo o rednem oravnem sredstvu zoper prestopno odločbo, v društvu ne ustanovijo in se odlo-
čitev društvenega samoupravnega sodišča šteje za pravnomočno. Tako v prvem kot v drugem primeru pa ima prizadeta stranka pravico vložiti zoper pravnomočno odločbo društvenega samoupravnega sodiščd predlog za preizkus zakonitosti odločbe pri skupnem samoupravnem sodišču, ki ga predvideva 46. člen zakona o samoupravnih sodiščih. Če tega skupnega samoupravnega sodišča ni, pa ima prizadeta stranka po drugem odstavku id. člena ih 17. člena zakona o sodiščih -združenega dela (Uradni list SFRJ, št 38 84) zagotovljeno enako sodno varstvo pred krajevno pristojnim sodiščem združenega dela. To izhaja tudi iz 31. člena zakona o samoupravnih sodiščih, ki določa, da zakonitost pravnomočne, odločbe oziroma poravnave presoja tisto sodišče, ki bi bilo sider pristojno za odločitev, če o sporu ne bi odločilo samoupravno sodišče, in sicer v primem, če le bila z odločbo ali poravnavo samoupravnega sodišča preki šena ustava, zakdn, samoupravni splošni akt ali mednarodna pogodba:
Ustavno sodišče ugotavlja, da Častno razsodišče Društva novinarjev Slovenije glede na funkcije, ki jih opravlja po društvenem statutu in pravilniku-, --pada med samoupravna sodišča v smislu ustave in zakona o samoupravnih sodiščih. To pomeni, da ‘udi zanj veljajo določbe 220. in 289. člena ustave ter 30.,
31.	in 46. člena zakona o samoupravnih sodiščih in da določba devete alinee 41. člena statuta in 26 člena pravilnika, po katerih o pritožbi zoper sklep čnstreaa razsodišča dokončno odločata uoravni odbor oziroma občni zbor društva, nista v skladu z ustavo in zakonom. Zato je ustavno sodišče na podlagi 413 in 421. člena ustave ter 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenile (Uradni list SRS. št. 39'74 in 28U6) navedeni določbi razveljavilo.
Ustavno sodišče ie to odločbo sprejelo v sestavi: predsednik Jože Pavličič in sodniki: dr Mara Bešter, Tone Bole. Janko Cesnik. Bogdan dsolnik. Jože Per-nuš Ivan Penine. Bojan Škrk in Ivan Tavčar
Št U t 64/83-23
LjuBljdha, dhe 4. marca 1986.
Predsednik
Ustavnega sodišča SR Slovenije Jože Pavličič 1. r.
547.
Na podlasi določil 24. člena zakona o sistemu družbenem niatoranja in o družbenem plahu SR Slovenije fUmdni list SRS št: 1 'RO) soreierhamo delavci. delovni ljudje in občani, združeni v občinskih zdravstvenih skupnostih, prek svojih delegatov v Zdravstveni skupnosti Slovenije
DOLGOROČNI PLAN
zdravstvenega varstva SR Slovenije za obdobje 1933—2009
I.	UVOD
Delavci iti drugi delovni ijiidie ‘er bBčdrii SR Slovenija so si zagotovili zlasti v Obdobju pti letu i(f74 dokaj visoko raven zdravstvenega varstva. V *asu od 1974. do 1975. leta so pridobili pravice do zd: av-stvenih storitev Vsi občani s stalnim nrebivaVš"em ha obrrfdčiu neše republike ne vledb ha ‘vpi status. V tem obdobju, ki je najtesneje povezane z Ustanav-
Ijanjem in uveljavljanjem samoupravnih interesnih skupnosti na področju zdravstva, so si uporabniki poleg širitev pravic do zdravstvenih storitev in izboljševanja socialne varnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom tudi izboljševali dostopnost zdravstvenih zmogljivosti. Dokaj hitro se je povečalo število zdravstvenih delavcev in širile mreža zdravstvenih organizacij združenega dela in njihovih enot. V teh letih je tudi naraščal delež sredstev v družbenem proizvodu, kar je omogočala rast števila opravljenih storitev v zdravstvenih organizacijah in ustrezen družbenoekonomski položaj delavcev v njih. Leta 1979 smo namenili za zdravstveno varstvo 5,28 "/o ustvarjenega družbenega proizvoda.
Po tem letu so se zavoljo gospodarske krize začele močno zaostrovati tudi možnosti uveljavljanja pravic uporabnikov na področju zdravstvenega varstva. Delež sredstev za zadovoljevanje potreb po zdravstvenih storitvah v družbenem proizvodu se je začel zmanjševati in razlike med potrebami in možnostmi so postajale vse večje. Tako je premajhna usklajenost razpoložljivih materialnih podlag za razvoj zdravstvenega varstva obenem z naraščajočimi zahtevami prebivalstva po zdravstvenih storitvah eno najpomembnejših nerešenih vprašanj, s katerimi se srečujemo ob prehodu v naslednje srednjeročno in dolgoročno obdobje. Od rešitve tega vprašanja je močno odvisen razvoj zdravstvenih zmogljivosti kadrov, mreže zdravstvenih organizacij in njihove opreme — kot tudi možnosti poslovanja zdravstvenih organizacij združenega dela nasploh. Napovedi gospodarskega razvoja do konca tega tisočletja ne dajejo upanja na tako ekstenzivni razvoj in širitev zdravstvenih zmogljivosti, kot smo ga dosegli v letih 1970—1980. Naslednje pomembno vprašanje dolgoročnega razvoja zdravstvenega varstva zadeva možnosti in potrebo po postopnem preusmerjanju uporabnikov in izvajalcev zdravstvenih storitev, da bi zagotovili aktivnejši odnos in večjo pripravljenost, skrb ter odgovornost za uresničevanje ukrepov, ki vplivajo na krepitev in povrnitev zdravja ter preprečujejo njegovo slabšanje. Prav v tej preusmeritvi, ki temelji na spoznanju o medsebojnih vplivih in povezanosti gospodarskega in socialnega razvoja družbe in zdravstvenega stanja, bi morali doseči pomembne kvalitetne premike v odnosu do zdravja občanov. Ta kvaliteta pa bi se naj pokazala v razvijanju in uresničevanju programov samozaščitne dejavnosti, ki na mnogih področjih lahko dajo pomembne rezultate pri izboljšanju zdravja ljudi. Takšen spremenjen odnos do zdravja nam narekuje spoznanje, da se bo prebivalstvo naše republike še naprej staralo, tako da se bo povečeval odstotni delež oseb, starih več kot 65 let. Ta skupina ima svoje specifične značilnosti glede zdravstvenega stanja in tudi značilne potrebe, ki so pogojene s prisotnostjo* in množičnostjo kroničnih degenerativnih bolezni med to populacijsko skupino. Ta skupina obolenj bo naraščala tudi pri drugih skupinah prebivalstva iz tega spoznanja lahko sklepamo, da bodo zahteve in potrebe po zdravstvenih storitvah naraščale tudi v letih 1986—2000 in s tem vplivale na celotni sistem zdravstvenega varstva. Ob nakazanih najpomembnejših problemih, ki jih prenašamo v naslednje obdobje bomo v mejah sredstev, ki bodo na voljo poskušali ohraniti visoko raven kurativne zdravstvene dejavnosti oziroma na nekaterih njenih področjih doseči tudi nadaljnje kvalitetne dosežke.
Dolgoročni načrt zdravstvenega varstva SR Slovenije lahko temelji na podlagah, ki jih omogoča celotni gospodarski in družbeni razvoj naše republike. Hkrati s tem se naša republika vključuje v veliki projekt Svetovne zdravstvene organizacije »Zdravje za vse do leta 2000*<, ki združuje v prizadevanjih za izboljšanje zdravja in življenjskih razmer praktično celotno človeštvo. Pri tem dolgoročni načrt zdravstvenega varstva SR Slovenije opredeljuje usmeritve, ukrepe in cilje razvoja, prilagojene našim razmeram, to je značilnostim zdravstvenega stanja, demografski projekciji, napovedanemu gospodarskemu in družbenemu razvoju, razvitosti zdravstvenih zmogljivosti ter drugim dejavnikom. Dolgoročni načrt razvoja zdravstvenega varstva SR Slovenije opredeljuje le cilje, prednostne in druge naloge ter usmeritve, ki so v pristojnosti zdravstvenih skupnosti. Za izboljšanje zdravja bo potrebno ukrepati tudi na drugih področjih gospodarskih in družbenih dejavnosti, saj njihove razvojne poti bolj ali manj neposredno vplivajo na doseganje ciljev, ki sl jih zastavljamo na področju zdravstvenega varstva. Prav spoznanje, da zdravje ne nastaja le v zdravstvenih organizacijah in da kazalci zdravstvenega stanja niso samo rezultat dela delavcev v zdravstvenih organizacijah, potrjujejo spoznanje, da je skrb za zdravje dolžnost celotne družbe in da je zato zdravstveno stanje prebivalstva tudi odsev uspešnosti, uresničevanje te skrbi in zadolžitev.
II. PREDVIDEVANJA IN STRATEGIJA RAZVOJA SISTEMA ZDRAVSTVENEGA VARSTVA DO LETA 2000
Sistem zdravstvenega varstva bo najtesneje povezan s celotnim družbenim razvojem in prizadevanji naše republike ter države pri graditvi socialistične samoupravne družbene ureditve, v kateri bo družbeni in materialni položaj delavcev, delovnih ljudi in občanov temeljil na rezultatih njihovega živega in minulega dela ter na njihovi pravici in dolžnosti, da odločajo o celotnem družbenem razvoju, ustvarjanju in razporejanju dohodka ter zadovoljevanju svojih osebnih, splošnih in skupnih potreb. V teh prizadevanjih bo zdravstveno varstvo prispevalo svoj delež k dvigu produktivnosti in ustvarjanju nove vrednosti, hkrati pa bo odvisno od rasti družbenega proizvoda in uresničevanja nalog in ciljev, ki si jih naša družba zastavlja v dolgoročnem planu republike. V teh prizadevanjih so v ospredju nekatere naloge, Iti veljajo v celoti tudi za področje zdravstvenega varstva. To so predvsem zahteve o izboljšanju življenjske ravni, smotrno izrabo zmogljivosti, smotrno organizacijo dela ter uveljavljanje cenejših oblik storitev oziroma programov.
Osnovni cilj in zahteva zdravstvenega varstva za boljše zdravje v bistvu pomeni težnjo po bolj zdravih družbenoekonomskih in medčloveških odnosih. To kaže in potrjuje znana dejstva, da je oblikovanje zdravja naroda veliko bolj odvisno od gospodarskih in družbenorazvojnih silnic kot od delovanja in prizadevanj zdravstvenih organizacij. Prav v prizadevanjih za boljše zdravje in poznavanju medsebojnih odvisnosti gospodarskega in socialnega razvoja ter zdravstvenega stanja prebivalstva se kažejo tudi medsebojna povezanost in soodvisnost med različmmi področji dejavnosti in rezultati, ki jih lahko dolgoročno dosežemo. Spoznanje, koliko je zdravje prebi-
valstva odvisno od celotnega družbenoekonomskega
razvoja in ureditve pri nas, zaenkrat še ni dovolj trdno. Pri večini ljudi še prevladuje miselnost, da je za zdravje najbolj pomembno in tudi najbolj nujno povečevati število zdravstvenih delavcev in med temi zlasti zdravnikov — specialistov, širiti mrežo zdravstvenih organizacij in njihovih enot, uvajati novo tehnologijo ter povečevati število postelj v bolnišnicah, pregledov pri zdravnikih in podobno. Zaenkrat prevladuje mnenje, je s povečevanjem števila storitev in z nekritičnim izboljševanjem njihove dostopnosti prebivalstvu mogoče doseči boljšo zdravstveno varnost in zdravje občanov. Takšna prizadevanja pa sama po sebi ne morejo pripeljati' do zaželenih ciljev, saj veljajo le »bolnim-" občanom. To so v bistvu le tisti, ki imajo težave ali zavoljo kakršnihkoli razlogov iščejo zdravniško pomoč. S takšno politiko pa bi ostal zunaj prizadevanj zdravstvenih delavcev (z izjemo nekaterih preventivnih ukrepov) precejšen, če ne celo pretežni del prebivalstva. To bi pomenilo ohranjevanje odnosov, ki temeljijo skoraj izključno na odnosih zdravnik — bolnik in na zadovoljevanju individualnih zahtev uporabnikov.
Strategija dolgoročnega razvoja zdravstvenega varstva bo morala temeljiti na postopnem spreminjanju sedanje miselnosti in naravnanosti kot tudi odnosa celotne družbe do zdravja. V tej strategiji bo potrebno v skladu z možnostmi, ki jih opredeljuje gospodarski razvoj, z večjo aktivnostjo zdravstvenih skupnosti ter strokovnjakov iz različnih dejavnosti zagotoviti ukrepe celotne družbe in njenih posameznih segmentov za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer in za to, da bi ustvarili potrebno družbeno razpoloženje za izboljševanje zdravja prebivalstva SR Slovenije. Zato se bo morala Zdravstvena skupnost Slovenije veliko aktivneje kot doslej vključiti v enakopraven ali zainteresiran zbor Skupščine SR Slovenije v razprave o predlogih zakonov s številnih drugih področij, ki na prvi pogled nimajo veliko skupnega z zdravstvenim varstvom, a se njihove posledice kažejo prav v kazalcih zdravstvenega stanja prebivalstva. V dolgoročnem razvoju republike bo ob ustrezni strokovni presoji in demokratičnem soodločanju zainteresiranih nosilcev planiranja potrebno doseči, da bodo zakoni, samoupravni sporazumi in druge odločitve, sprejete na različnih ravneh, bolj kot doslej upoštevale tudi možne posledice za zdravje ljudi. To pomeni, da je osrednja naloga v strategiji dolgoročnega razvoja zdravstvenega varstva naše republike spremeniti družbeni odnos do zdravja, da bo vsak nosilec nalog načrtovanja svojega razvoja ob analizi razvojnih možnosti, predlaganih ukrepih in pričakovanih rezultatih upošteval ter pretehtal tudi posledice za zdravje delavcev v organizaciji združenega dela oziroma v ožjem ali širšem okolju svojega delovanja. Večje medpodročno sodelovanje pri ocenjevanju planiranega razvoja s stališča zdravja ljudi ter temu ustrezno ukrepanje bo moralo v prihodnosti postati metoda dela in strategija vsakega izmed subjektov. Na ta način bo ob uporabi znanstvenih spoznanj in načel celotna družba vključena v prizadevanja in ukrepanja za boljše zdravje S tem bo naša samoupravna socialistična družba nadaljevala svojo revolucionarno pot in boj za izboljšanje življenja, ki je v marsičem usodno povezano z zdravstvenim stanjem občanov.
Drugo vprašanje v strategiji razvoja zdravstvenega varstva je spreminjanje življenjskih navad prebivalstva. Da bi izboljšali zdravje, bo potrebno spre-
meniti način življenja oziroma »modele« življenja
velike večine občanov. Pri nas je namreč še vedno premalo zakoreninjeno spoznanje, da lahko posameznik veliko stori za svoje zdravje oziroma da je to v veliki meri odvisno od njega samega in njegovih življenjskih navad. Gre za spreminjanje navad v prehranjevanju, izrabi prostega časa, odnosa do rekreacije, osebne higiene, nekaterih razvad in podobno. Veliko je področij, kjer lahko z večjo skrbjo in odgovornostjo občanov za lastno zdravje in življenje dosežemo pomembne rezultate pri izboljšanju zdravstvenih razmer. To je uresničljivo prav pri tistih obolenjih, ki predstavljajo glavne socialno-medicinske probleme pri nas in prednjačijo v obolevnosti prebivalstva na Slovenskem. Seznam preprostih samozaščitnih ukrepov, ki bi jih lahko občani sprejeli in se po njih ravnali, je izredno obsežen. Spoznanje o njihovi uspešnosti bo zanesljivo prodiralo tudi k nam in bo postalo ena izmed pomembnih sestavin našega zdravstvenega varstva. Pomembno bo, da bodo občani te ukrepe in modele »zdravega« načina življenja in vedenja sprejemali in uresničevali sami. Tako se bodo osvobajali čedalje večje zasvojenosti, kar zadeva najrazličnejše zdravstvene storitve. S krepitvijo spoznanja o medsebojnih vplivih življenjskih, delovnih. bioloških in ekoloških razmer ter zdravja bomo postopoma vplivali tudi na odnos občanov do zdravstvenega varstva. Predvidevamo, da se bodo občani sčasoma organizirali v posebne skupine (klube, društva itd ), da bi se med seboj spodbujali k zdravemu načinu življenja Širila se bodo gibanja in prizadevanja za odpravo debelosti, kajenja, alkoholizma, za krepitev fizične kondicije, za razširitev rekreativnih dejavnosti, za izboljšanje človekovega okolja. V vseh teh prizadevanjih bo vloga zdravstvenih delavcev skoraj izključno v prosvetljevanju oziroma prenašanju znanja med ljudi Postopen prehod od sedanje izrazite odvisnosti prebivalstva od prizadevanj zdravstvenih organizacij k samozaščitni dejavnosti posameznika ali občanov, organiziranih v različnih sku-ninah. je naslednja pomembna usmeritev dolgoročnega razvoja zdravstvenega varstva. Za spodbujanje takšnega načina življenja bodo potrebne določene aktivnosti in ukrepi celotne družbe, ki bodo občanom omogočali sprejeti nakazane spremembe.
Naslednja pomembna strateška usmeritev dolgoročnega razvoja zdravstvenega, varstva je v postopnem spreminjanju usmerjenosti zdravstvenih delavcev. Predvsem bo potrebno doseči njihov aktivnejši odnos do obvladovanja najresnejših in najbolj razširjenih obolenj. Bolj kot doslej bodo morali zadovoljevati širše družbene potrebe. Prav na teh področjih bodo uvedli sistematično spremljanje in nadzor obolenj ter rizičnih dejavnikov, s katerimi so povezane. Tako bodo z epidemiološkimi, preventivnimi in dispanzerskimi metodami dela zagotovili posebno skrb nad posebno ranljivimi in zdravstveno ogroženimi skupinami prebivalstva, kot so otroci, ženske v času nosečnosti, obporodni in poporodni dobi, šolarji, delavci pa tudi drugi občani, ki so izpostavljeni rizikom nastanka nekaterih kroničnih bolezni. Takšna usmerjenost, ki temelji na deklaraciji Svetovne zdravstvene organizacije iz Alma-Ate o razvoju primarnega zdravstvenega varstva, je tudi ena izmed nujnih strateških podlag našega razvoja. V ta namen bo potrebno pripraviti še veliko ožjih programov in ukrepov za posamezna področja.
Pri izbiri posameznih ukrepov bomo dajali prednost tistim, ki bodo strokovno-medicinsko in ekonomsko najbolj ptemeljeni.
Znotraj zdravstvenih prgppizapij se bodo nadaljevali procesi delitve dela in specializacije, ki bodo omogočali in spodbujali nadaljnjo strokovno okrepitev in usposobitev enot osnovne zdravstvene dejavnosti ter večjo funkcionalno dohodkovno in samoupravno povezanost enot, ki na določenem območju zagotavljajo uporabnikov celovit program zdravstvenih storitev. Od uspešnosti prestrukturiranja zdravstvenih organizacij in racionalizacije njihovega dela ter od pripravljenosti prebivalstva, da osvoji ukrepe samozaščitne zdravstvene dejavnosti, bodo odvisne možnosti za širitev pravic. Pri tem lahko v naših razmerah (ko imajo že vsi občani pravice do zdravstvenih storitev) razumemo s pravicami tudi možnosti uvajanja in dostopnosti novih metod in dosežkov v medicinski tehnologiji ali morda tudi zvišanje ravni socialne varnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom. Varčnost in preudarnost pri načrtovanju zdravstvenega varstva bo nujna, saj s sredstvi, združenimi v zdravstvenih skupnostih, ne bomo odpravili razlik med zahtevami po zdravstvenih storitvah in možnostmi za njihovo zadovoljevanje. Prvo petletno obdobje (1986—1990) bo s temi sredstvi v glavnem opravljena sanacija neugodnega materialnega položaja zdravstvenih organizacij. Kvantitativni razvoj, to je razširjanje dejavnosti in povečevanje nekaterih zmogljivosti bo možno šele po letu 1990. Zato ocene načrtovalcev kažejo, da bo v vseh družbenih dejavnostih in torej tudi na področju zdravstvenega varstva potrebno ohraniti ali celo razširiti delež sredstev, ki jih namenjajo občani ali organizacije združenega dela za zadovoljevanje svojih potreb.
Občinske zdravstvene skupnosti bodo s sporazumevanjem in usklajevanjem različnih interesov zagotovile večjo enotnost v sistemu zdravstvenega varstva in postopoma odpravile nekatere nepotrebne razlike, ki se pojavijo na posameznih področjih. Se nanrej bodo razvijale sisteme solidarnosti in vzajemnosti na posameznih ravneh združevanja dela in sredstev, tako da bodo zmanjšale neupravičeno velike razlike v možnostih uveljavljanja pravic uporabnikov.
HI. DEMOGRAFSKE ZNAČILNOSTI PREBIVALSTVA 1)0 LE7'A 2000 IH PRIČAKOVANJA NJEGOVEGA ZDRAVSTVENEGA STANJA
Število prebivalstva naše republike so bo predvidoma povečalo za 7,4 promila na leto. Takšna napoved temelji na predvidevanjih, da bosta rodnost in sotošna umrljivost ostala v glavnem na sedanji ravnj in da se bo zmanjšalo priseljevanje z drugih območij. Leta 2001 bomo imeli blizu 2,170.000 prebivalcev, od tega kakih 49,4 0/o moških in 50,6 °/o žensk. Počasneje od rasti celotnega števila prebivalstva se b° povečalp starostna skupina do 6 let (le za približno 8 promilov). Večja pa bo po napovedih načrtovalcev rast v populacijski skupini od 7 do 14 let, saj pričakujejo povprečno letno povečanje za blizu 8 promil. Skupina prebivalstva od 15 do 64 let se bo povečala po povprečni stopnji rasti vsega prebivalstva. Zanimivo je, da se bo v prvih letih dolgoročnega obdobja število in delež prebivalstva, starega 65 let in več, celo znižal, kar je še posledica zadnje vojne. Ze po letu 1991 moramo ponovno računati na
hitrejšo rast te kategorije občanov. Vsekakor se bo proces staranja prebivalstva Slovenije nadaljeval, na kar kaže podatek, da bo leta 2000 občanov, starih 65 let in več, blizu 10,7% vsega prebivalstva, starejših Od 60 let pa ceio blizu 16 %.
Aktivno in delovno sposobno prebivalstvo se bo povepevalo zg 8 promil na leto. Leta 2000 bo pri nas kakih 1,000.000 zaposlenih, od tega med 48 do 49 odstotkov žensk. To pomeni, da se bo delež žensk r številu vseh zaposlenih povečal (43 % leta 1983). Projekcije tudi govorijo, dg bo nargščalp število zaposlenih na leto za približno 1 %. Pri tem se bo nadaljeval proces prestrukturiranja med posameznlini dejavnostmi kot tudi v kvalifikacijski strukturi zaposlenih. Prišlo bo namreč do odsotnega in absolutnega zmanjšanja števila delavcev v primarnih dejavnostih (kmetijstvo, vodno gospodarstvo, gozdarstvo) ter do povečanja zaposlenih v terciarnih in kvartarnih dejavnostih (promet, trgovina, turizem, gostinstvo, družbene dejavnosti in druge). Med delavci se bo povečal tudi delež z višjo izobrazbo in kvalifikacijo.
Rast, gibanja in struktura prebivalstva bvdo po posameznih območjih dokaj različna. Skladno s politiko policentričnega razvoja in v odvisnosti od nekaterih drugih vplivov lahko pričakujemo nadpovprečno stopnjo rasti prebivalstva zlasti v občinah Celje, Kranj, Novo mesto, Ljubljana Moste, Vrhnika, Slovenj Gradec In Velenje. Nasprotno pg bodo imele majhen prirast svojega prebivalstva občine Ilirska Bistrica, Črnomelj, Cerknica, Hrastnik, Lendava in Mozirje, medtem ko Tolmin in Ljubljana Center sploh ne bosta povečala svojega prebivalstva. Prav tako kaže, da bosta regiji Murska Sobpta in Nova Gorica tudi leta 2000 imela najvišji odstotek prebivalstva, starega 65 in več let, regiji Ravne na Koroškem in Kranj pa najnižji odstotek teh občanov.
Vsa navedena predvidevanja o gjbanju prebivalstva so pomembna za načrtovanje zdravstvenega varstva, saj imajo posamezne starostne in drnce skupine prebivalstva tudi svoje specifične potrebe. Predvsem bodo vplivali procesi urbanizacije in staranje prebivalstva na oblikovanje potreb po zdravstvenih storitvah. Nizka rodnost in načrtovano povečanje zaposlenih žensk bosta zahtevala posebno pozornost celotne družbe in zdravstvenih skupnosti pri zagotavljanju dobrega zdravstvenega varstva žensk in otrok ter zaželeno reprodukcijo. Gotovo se bomo v gospodarskem razvoju vedno bolj srečevali s problemi onesnaževanja okolja. Vse to narekuje planiranje večjega obsega zdravstvenih storitev in drugih ukrepov za varstvo zdravja. Hkrati pa se z napovedano rastjo osebnega in družbenega standarda, s prestrukturiranjem zaposlenih iz primarnih v terciarne in kvartarne dejavnosti ter z izboljševanjem njihove izobrazbene strukture kažejo nekatere možnosti za izboljšanje zdravja prebivalstva.
Ko obravhavamo prebivalstvo kot potencialnega uporabnika zdravstvenega varstva v naši renubiiki. moramo upošteT/ati tudi nekatere druge uporabp'ke To so predvsem delavci iz drugih republik, zaposleni v SR Sloveniji, in njihovi družinski člani. Le-teh je zdaj blizu 10% vsega slovenskega prebivalstva. Ocenjujemo, da bo delež teh uporabnikov ostal nespremenjen do konca dolgoročnega obdobja.
Ocene nekaterih kazalce'' demografske statistike in s tem povezanega gibanja prebivalstva njegove "Starostne in spolne strukture se med seboj razlikujejo.
Po napovedih naj bi splošna umrljivost ostala na približno enaki ravni kot v srednjeročnem obdobju 1981—1985. Če bo prišlo do nakazanih sprememb v starostni strukturi prebivalstva in bi ostala specifična umrljivost (po starostnih skupinah in boleznih) približno na enaki ravni kot v zdajšnjem srednjeročnem obdobju, bi bila leta 2000 višja splošna umrljivost kot sedaj. Vsekakor bi bilo mogoče mižati splošno umrljivost le z dobro zastavljenimi preventivnimi programi za obvladovanje kroni čno-degenerativnih bolemi. Se nadalje bodo med vzroki smrtnosti prebivalstva v ospredju bolemi srca in obtočil, rakaste bolezni, poškodbe mimo dela. Pričakujemo lahko tudi nadaljnje povečevanje števila smrtnih primerov zavoljo bolezni prebavil. Med vzroki smrti lahko pričakujemo zmanjšanje deleža predvsem nalezljivih in endokrinih bolezni.
V obolevnosti prebivalstva bodo še naprej prevladovala kroničnodegenerativna obolenja. Upoštevaje ekološke in življenjske razmere bodo še naprej naraščale bolezni, odkrite ob prvih pregledih dihal ter kosti in gibal. Te skupine obolenj bodo skupaj s poškodbami tudi med najpomembnejšimi vzroki za začasno delovno nezmožnost delavcev (zdravstveni ab-sentizem). Ob takšnem zdravstvenem stanju, dvigu prosvetljenosti prebivalstva ter povečanju števila zdravnikov se bo število ugotovljenih bolezni ob prvih obiskih v osnovni in specialistični ambulantni dejavnosti skoraj zagotovo povečalo. Staranje prebivalstva in porast kronično-degenerativnih bolezni z vsemi posledicami bo narekovalo tudi spremembe v načrtovanju zdravstvenega varstva, saj bo potrebno dati poudarek predvsem dispanzerski obravnavi teh skupin bolezni, zdravstveni vzgoji in prosveti prebivalstva kot tudi zagotavljanju možnosti za nego obolelih. Tu potrebe utemeljujejo tudi predvidevanja, da se bo povprečna starost občanov SR Slovenije leta 2000 v primerjavi z letom 1981 podaljšala, in sicer pri moških na 34,1 let (32,5 let 1981. leta) in pri ženskah na 36,5 let (od 36 leta 1981. leta).
Zvezni zavod za zdravstveno varstvo in evropski urad Svetovne zdravstvene organizacije predvidevata za Jugoslavijo kot celoto, s tem pa tudi za SR Slovenijo, da se bo do leta 2000 zmanjšala umrljivost dojenčkov in podaljšala povprečna pričakovana življenjska doba ob rojstvu. Uresničitev napovedi o teh dveh kazalcih bi pomenila izboljšanje zdravstvenega stanja in življenjskih razmer pri nas.
IV.	CILJI DOLGOROČNEGA RAZVOJA ZDRAVSTVENEGA VARSTVA V SR SLOVENIJI
Glavni in najpomembnejši cilj, ki si ga zastavljamo v strategiji razvoja zdravstvenega varstva do leta 2000, je izboljšanje zdravstvenega stanja, merjeno s kazalci mortalitetne ali tudi morbiditetne statistike. Za dosego tega splošnega cilja je potrebno spodbuditi več aktivnosti in ukrepov zdravstvenih organizacij združenega dela, še bolj pa na mnogih drugih področjih, katerega razvoja ne načrtujemo v zdravstvenih skupnostih. Zato bo tudi doseganje podrobnejših ciljev, ki zadevajo spreminjanje (izboljšanje) zdravstvenih razmer posameznih populacijskih skupin ali posamezne zdravstvene probleme, v prvi vrsti odvisno od oblikovanja -modela« oziroma načina življenja v celotni družbi, kav bo močno odvisno in povezano s celovitostjo gospodarskega in socialnega razvoja pri
nas. V teh razvojnih gibanjih in prizadevanjih za boljše zdravje imajo zdravstvene organizacije svoje specifične zadolžitve in naloge, ki pa same po sebi ne morejo zagotoviti občutnejših rezultatov. Zato moramo tudi cilje v dolgoročni strategiji razvoja zdravstvenega varstva SR Slovenije razumeti kot oceno možnih pričakovanj, ki temeljijo na planskih predvidevanjih celotnega razvoja naše republike do konca tisočletja. Količinsko opredeljeni cilji na posameznih ožjih področjih zato tudi pomenijo relativno utemeljena pričakovanja o posameznih dogajanjih, ki naj bi se'jim skušali približati ali jih v celoti uresničiti. Količinski kazalec je pripomoček za ocenjevanje. Tega, kako so prizadevanja posameznih nosilcev planskih nalog ali celotne družbe vplivala na zdravstveno stanje prebivalstva.
Cilj 1: Do leta 2000 bomo sedanje razlike v zdravstvenem stanju prebivalstva med posameznimi območji in populacijskimi skupinami zmanjšali za 25 °/e. Gre za zmanjšanje razlik me^l posameznimi območji republike v splošni umrljivosti, umrljivosti dojenčkov in pričakovani povprečni življenjski dobi ob rojstvu in za zmanjšanje razlik v splošni umrljivosti ter pričakovani povprečni življenjski dobi med spoloma.
Cilj 2: Povečala se bo skrb in odgovornost družbenopolitičnih skupnosti in organizacij združenega dela do zdravja delavcev in občanov. Do konca tisočletja bomo s prosvetijevanjem in vzgajanjem prebivalstva in krepitvijo zavesti dosegli, da bodo skupnosti in organizacije svoje naloge in aktivnosti vedno proučile tudi iz vidika njihovih posledic in vplivov na zdravje prebivalstva. Zdravstvene skupnosti in zdravstvene organizacije bodo tudi predlagale takšno oblikovanje zakonskih in drugih normativnih aktov, ki bodo v čim večji meri sledile strategiji dolgoročnega razvoja zdravstvenega varstva v naši republiki.
Cilj 3: Do leta 2000 je potrebno zagotoviti vsem občanom možnost in znanje, da krepijo in razvijajo svoje zdravstvene potenciale, da bi z družbenega in ekonomskega stališča živeli polnovredno življenje.
Cilj 4: Do leta 2000 se bo povprečno število let oseb brez težjih obolenj in prizadetosti povečalo vsaj za 10 */o.
Cilj 5: Do leta 2000 v SR Sloveniji ne bomo imeli kongenitalne rabeole. poliomielitisa. tetanusa, ošpic, mumpsa in kongenitalnega sifilisa. Za polovico bomo zmanjšali morbiditeto zavoljo tuberkuloze, oslovskega kašlja, gripe, desinterije, enterokolitisa, alimentamih toksikoinfekcij, virusnega hepatitisa A in B, klopnega meningoencafalitisa in zoonoz.
Cilj 6: Do leta 2000 bo pričakovana povprečna življenjska doba ob rojstvu-naj manj 75 let.
Cilj 7: Do leta 2000 bo umrljivost dojenčkov v naši republiki manj kot 12 na 1.000 živorojenih. Pri tem bo perinatalna umrljivost manj kot 10 in postne-onatalna manj kot 5. Zmanjšala se bo tudi matemalna smrtnost na manj kot 5 na 100.000 živorojenih otrok.
Cilj 5: Do konca tisočletja bomo povečali število prvih obiskov žensk v fertilni dobi zavoljo kontracepcije vsaj za 400 obiskov na 1000 žensk, starih od 15 do 49 iet. Zmanjšali bomo število splavov na največ 400 na 1 000 živorojenih otrok.
Cilj 9: Z zajetjem celotne populacije šolske mladine v osnovnem, srednjem usmerjenem in visokošolskem izobraževanju v dispanzersko obravnavo bodo zdravstveni delavci z ukrepi za preprečevanje odkrivanja in zdravljenja okvar in motenj lokomotornega aparata, bolezni čutil, kroničnih bolezni in poškodb
dosegli zmanjšanje njihove pogostosti in posledic za 30 °/o. V ta namen bodo v svoj program vključili tudi izobraževalne organizacije in skupnosti, telesno-kuiturne in druge skupnosti ter druge, katerih delovanje ima vpliv na zdravstveno stanje te populacije.
Cilj 10: Do leta 2000 se bo umrljivost prebivalstva zavoljo obolenj srca in ožilja zmanjšala pri osebah, mlajših od 05 let, za najmanj 15 e/o. Razlike pri umrljivosti zavoljo teh obolenj med območji in spoloma bomo zmanjšali vsaj za 25 %>. S preventivnimi ukrepi in pravočasnim zajetjem ter obravnavo bol-n*kov bomo zmanjšali morbictiteto prebivalstva zaradi kroničnega obstruktivnega bronhitisa.
Ciij 11: Do konca dolgoročnega obdobja se bo umrljivost zavoljo rakastih obolenj zmanjšala pri osebah, mlajših od 65 let, vsaj za 15 %>. Znižala se bo predvsem umrljivost zavoljo raka na pljučih, vratu maternice, debelega črevesa in v ustni votlini. Razlike, ki se v specifični smrtnosti pojavljajo med posameznimi območji Slovenije bomo zmanjšali vsaj za 25 »/o.
Cilj IS: Zmanjšali bomo umrljivost zavoljo obolenj prebavil. Tako se bo do leta 2000 vsaj za 10 */e zmanjšala umrljivost in obolevnost zavoljo kroničnih obolenj, kot so ciroza jeter, ulkusnih obolenj, rakastih bolezni prebavnega trakta in bolezni žolča.
Cilj 13: Število samomorov se bo zlasti pri skupini prebivalstva, mlajši od 65 let, zmanjšalo vsaj za 10 "/o.
CHj 14: Do leta 2090 bomo odpravili ali zmanjšali najmanj za 80 Ve posledice fenilketonurije, kon-gentalnega hipotireoizma in obolenja inkopatibilnosti Rhesus faktorja pri novorojenčkih.
Cilj 15: Do leta 2000 se bo prizadetost zob in ustne votline predvsem zaradi zobne gnilobe zmanjšala tako, da bo:
—	vsaj 25 Ve otrok v šestem let« starosti beee zobne gnilobe;
—	pri 12-letnib otrocih povprečje gnilih, izpuljenih oziroma plombiranih zob (KEP) znašalo največ 5 na osebo;
—	več kot 50 Ve oseb, starih 18 let imelo ohranjene vse svoje zobe;
—	za okrog 20 Ve zmanjšali število brezzobih oseb, starih nad 35 let.
Ciij 16: Do konca dolgoročnega obdobja se bodo izboljšale prehrambene navade prebivalstva. Predvsem se bo zmanjšalo število prebivalcev, ki so zdravstveno ogroženi zavoljo debelosti, in sicer najmanj za 20 V«. Prav tako se bo zmanjšala poprečna poraba čistega (kristalnega) sladkorja na občana za okrog 25 Ve.
Cilj 17: Do leta 2000 se bo zmanjšalo število kadilcev najmanj za 10 Ve. To zmanjšanje bo med mladino doseglo do leta 1990 20 Ve, do leta 2000 pa 40 V».
Cilj 18: Porabo čistega alkohola na prebivalca bomo zmanjšali za 25 Ve. Prav tako bomo zmanjšali neupravičeno porabo različnih farmacevtskih proizvodov.
Cilj 19: Do konca stoletja bo vsaj 40 Vo vsega prebivalstva oziroma 80 Vo prebivalstva, mlajšega od 40 let, pridobilo v programih izobraževanja, zdravstvene vzgoje in prosvete, znanje, sposobnost in motivacijo za uresničevanje samozaščitnih ukrepov za krepitev in ohranitev lastnega zdravja. To še zlasti velja za življenjske navade, s katerimi se bodo ob-čani znali in hoteli izogniti nezaželenim posledicam
' nepravilne prehrane, kajenja, prekomernega pitja alkoholnih pijač, premajhne fizične aktivnosti in stresnim stanjem.
Cilj 20.: Zdravstvene skupnosti si bodo skupaj z
družbenopolitičnimi skupnostmi in organizacijami, organizacijami združenega dela, samoupravnimi skupnostmi z drugih področij ter z družbenimi organizacijami in društvi prizadevale, da bi v SR Sloveniji do leta 2000:
—	zmanjšali umrljivost zavoljo poškodb na delu in zunaj dela vsaj za 15 */»;
—	zmanjšali število poklicnih bolezni in invalidnih oseb kot tudi obseg začasne nezmožnosti delavcev . za de:o zavoljo bolezni ali poškodb vsaj za 10 V o;
—	zmanjšali nevarnosti za zdravje občanov, ki izvirajo iz onesnaženih voda, zraka, neustreznega odlaganja odpadnih snovi, strupov in drugih kemikalij, virov radioaktivnega sevanja ter drugih neugodnih vpHvov okolja;
—	izboljšali higiensko-epidemioioške razmere (z zagotavljanjem neoporečne pitne vode, s priključitvijo večjega števila prebivalstva na vodovodno in kanalizacijsko omrežje), z izboljšanjem sanitarno-higienskega režima v obratih družbene prehrane, v šolah in vzgojnovarstvenih ustanovah;
—	zmanjšali nevarnost za zdravje zaradi neustrezne pridelave, priprave in razdeljevanje hrane, njene onesnaženosti in vsebnosti različnih škodljivih dodatkov.
Cilj 21: Zdravstvene skupnosti bodo še naprej razvijale sistem zdravstvenega varstva, v katerem bo osnovna zdravstvena dejavnost imela osredno vlogo in jo bodo druge zdravstvene dejavnosti podpirale in dopolnjevale. Tako bodo zdravstvene skupnosti do leta 1990 v vseh občinah zagotovile uporabnikom storitve s področij ožjih dejavnosti oziroma strok, kot je predvideno s samoupravnim sporazumom o delitvi dela. V tem času bodo tudi razvile programe za samozaščitno dejavnost občanov na področju zdravstvenega varstva ter zdravljenje in nego bolnikov na domu in za najbolj rizične skupine prebivalstva. Najpozneje do leta 2000 bodo zagotovile dispanzersko obravnavo najresnejših kronično-degenerativnih obolenj ter epidemiološko spremljanje in nadzor nad njimi.
Zdravstvene skupnosti bodo v sodelovanju s skupnostmi s področja socialnega varstva in krajevnimi skupnostmi razširile oblike samopomoči, prostovoljnega dela, laične pomoči in strokovno-medicinskih aktivnosti pri rehabilitaciji poškodovancev in starejših občanov.
Cilj 22: Do leta 2000 bomo zagotovili razvoj specialistično-ambulantne in bolnišnične dejavnosti, da bosta z znanjem, kadri, prostori in opremo sposobni kvalitetno in racionalno zadovoljevali potrebe uporabnikov, napotenih iz enot osnovne zdravstvene dejavnosti. Z razvojem osnovne dejavnosti in prenašanjem večjega obsega opravil na specialistično-ambu-lantno dejavnost bomo do leta 1995 zmanjšali obseg bolnišničnega zdravljenja v naši republiki za blizu 8 "/o in do leta 2000 za približno 10% v primerjavi s sedanjim stanjem. Ob koncu tega dolgoročnega obdobja bomo imeli pri nas približno 6 postelj na 1000 prebivalcev. Leta 2000 bomo imeli v specialistični ambulantni in bolnišnični dejavnosti zaposlenega 1 zdravnika na 1280 prebivalcev in 1 zdravstvenega delavca na 210 prebivalcev.
St 1« — 21. ra. 1386
URADNI LIST SRS
Stran 773

Z ustrezno kadrovsko politiko in z zaposlovanjem v zdravstvenih organizacijah bomo v SR Sloveniji leta 2000 imeli v osnovni dejavnosti 1 zdravnika na približno 1050 prebivalcev, 1 zobozdravnika na 1600 prebivalcev in 1 zdravstvenega delavca na 313 prebivalcev.
Cilj 33: Vsa sredstva za zadovoljevanje potreb uporabnikov po zdravstvenih storitvah bodo leta 2000
predstavljala najmanj 5,2 •/• družbenega proizvoda v
SR Sloveniji.
Cilj 34: Do konca dolgoročnega obdobja bodo občinske zdravstvene skupnosti uveljavile sistem solidarnosti, s katerim bomo razlike v materialnih pogojih za uresničevanje zdravstvenih programov zmanjšale med posameznimi območji vsaj za 40 Ve v primerjavi s stanjem, dogovorjenim za .leto 1986.
Cilj 35: Za zdravstvene skupnosti v SR Sloveniji bodo zagotovile pogoje za razvoj enotnega zdravst-veno-informacijskega sistema. Pri tem bodo do ieta 1990 usposobile najmanj regionalne centre in republiški informacijski center, do leta 1995 pa omogočile uvedbo računalnikov v vse bolnišnice in do leta 2000 ustanovile računalniške enote na lokalni ravni.
Pri razvoju enotnega zdravstveno-informacijskega sistema v republiki bomo najprej razvili in uveljavili najnujnejše podlage za enotnost sistema kot so banke podatkov uporabnikov, izvajalcev medicinske in druge opreme, potrebne šifrante oziroma enotne projekte, ki lahko največ prispevajo k racionalizaciji sistema, njegovi enotnosti in primerljivosti in s tem tudi k učinkovitosti sistema zdravstvenega varstva.
Cilj 26: Zdravstvene skupnosti bodo v sodelovanju s skupnostmi socialnega skrbstva" in drugimi skupnostmi, ki usklajujejo svoje programe v skupnosti socialnega varstva, najpozneje do leta 1995 zagotovile možnosti in pogoje za humanejše, boljše in smotrnejše reševanje socialno-zdravstvenih problemov ogroženih skupin prebivalstva, predvsem starostnikov.
Cilj 27: Zdravstvena skupnost Slovenije bo najpozneje do leta 1987 v sodelovanju z ustreznimi izo-braževalnim! skupnostmi zagotovila, da bodo proera-mi usme-icrega izobraževanja za zdravstveno dejavnost oblikovani tako, da bodo njegovi udeleženci sposobni prevzeti in uresničevati naloge nacionalne strategije zdravstvenega varstva do leta 2000 in cilje, ki izhajalo iz tega dolgoročnega plana.
Cilj 26: Zdravstvene skupnosti bodo v Zdravstveni skupnosti Slovenije po sprejetju dolgoročnega plana razvoja zdravstvenega varstva SR Slovenije zagotovile materialne in druge pogoje za:
—	pripravo skupnih nacionalnih programov na posameznih ožjih področjih:
—	znanstveno spremljanje in proučevanje usmeritev strategije dolgoročnega razvoja zdravstvenega varstva v SR Sloveniji do leta 2000, da bi tako preverjali ustreznost, učinkovitost, uspešnost in uresničljivost ciljev ter njihovo usklajenost s celotnim gospodarskim in družbenim razvojem republike ter z usmeritvami Svetovne zdravstvene organizacije.
V.	UKRRPI ZA BOLJŠE ZDRAVJE
1. Ukrepi za preprečevanje in zmanjševanj" pogostnosti ter posledic nalezljivih bolezni
Pri obvladovanju nalezljivih bolezni in njihovih posledic med prebivalstvom bodo potrebni ukrepi, ki jih lahko uveljavijo zdravstveni delavci, pa tudi taki,
ki jih lahko uresničijo občani sami in drugi nosilci planiranja. Med ukrepi in nalogami, ki jih bodo uveljavile zdravstvene organizacije, so najpomembnejši:
—	dosledno prijavljanje nalezljivih bolezni (ali tudi suma na nalezljivo bolezen), ki se pojavljajo posamično ali v epidemijah, kot tudi Usti, ki izvirajo iz zdravstvenih organizacij;
—	spremljanje gibanja AIDS in izvajanje ukrepov za preprečevanje širjenja bolezni;
—	epidemiološko raziskovanje nalezljivih bolezni — poti njihovega širjenja in odkrivanja virov okužbe;
—	laboratorijska potrditev diagnoze nalezljivih 'bolezni;
—	izolacija bolnikov z nalezljivo boleznijo, njihova karantena, dezinfekcija in dezinsekcija;
—	poseben nadzor nad osebami, nosilci povzročiteljev nalezljivih bolezni in nsd osebami, zaposlenimi na delovnih mestih, ki so lahko nevarne za širjenje nalezljivih bolezni;
—	doslednjo uresničevanje imunizacije, kemopro-filakse in seroprofilakse proti nekaterim nalezljivim boleznim v skladu z imunizacijskim programom. S tem programom bodo zdravstveni delavci zajeli v programe cepljenja:
1.	proti ošpicam (morbili) najmanj 95 6/o otrok do 2 let starosti in pred vstopom v šolo;
2.	proti rdečkam (rubeola) vsa dekleta v osnovni šoli, v starosti do 14 let, in vse ženske, ki delajo na delovnih jnestih, kjer lahko pridejo v stik z virusom rdečk;
3.	proti mrtvi č-nem krču (tetanus) vse necepljeno
prebivalstvo;
4.	proti mumpsu najmanj 90 e/e otrok do 2 let starosti;
5.	proti oslovskemu kašlju (pertusis) najmanj
otrok, starih več kot 3 mesece,
6.	proti otroški paralizi najmanj 90*/e otrok, starih več kot 3 mesece;
7.	proti gripi (influenci) vse rizične in posebej
ogroženo prebivalstvo;
8.	proti trebušnemu tifusu rizične skupine prebivalstva;
9.	proti klopnemu meningoencefalitisu rizične skupine prebivalstva;
10.	proti virusnemu hepatitisu družinske člane nosilcev 4B z Ag, zdravstvene delavce in bolnike, ki so ogroženi, da zbolijo za to boleznijo;
11.	proti steklini vse osebe, ki so izpostavljene nevarnosti okužbe z virusom stekline;
—	opravljanje rednega in poostrenega sanitarno-higienskega nadzora nad pitno vodo, hrano, prehrambenimi obrati v vzgojno-varstvenih organizacijah, šolah, gostinskih organizacijah, obratih družbene prehrane ter nad delavci, ki delajo pri pripravi in razdeljevanju hrane.
Zdravstvene organizacije bodo tudi sedetorote s veterinarskimi in drugimi organizacijami, da bi preprečili širjenje zoonoz (salmoneloze, eninokohoze, tri-hinoze, toxoplazmoae, leptospiroee itd.) in drugih bolezni, M jih lahko prenašajo živali. Prav tako el bede skupaj s temi organizacijami, organi in skupnostmi prizadevale za ohranjanje higiensko neoporečnega okolja ia za dvig ravni splošne in osebne higiene ter za preprečevanje pojavljanja in prenašanja nekaterfli drugih (importiranih) nalezljivih bolezni (malarija idrj.
2.	Ukrepi za boljše zdravje žensk, otrok in šolarjev
Otroci in odraščajoča mladina kot tudi ženske v fertilni dobi štejejo zavoljo svojih bioloških in fizioloških lastnosti v skupino zdravstveno posebej ogroženih prebivalcev. Pri zagotavljanju in uresničevanju programov, ki upoštevajo te njihove specifične potrebe, smo pri nas že dosegli pomembne rezultate. Ukrepi za izboljšanje njihovega zdravstvenega stanja bodo v naslednjih letih zastavljeni tako, da bi dosežene rezultate na tem področju še izboljšali. Za dosego teh dolgoročnih ciljev, ki zadevajo zdravje m zdravstveno varstvo otrok, šolarjev in žensk, bodo potrebni ustrezni ukrepi tudi v dejavnostih zunaj zdravstvene. Zato bo potrebno razvijati boljše sodelovanje med različnimi področji, ki imajo določen vpliv na življenjske in delovne razmere teh skupin prebivalstva in s tem tudi na njihovo zdravje. Zdravstvene organizacije združenega dela zlasti v osnovni dejavnosti bodo z uporabo dispanzerske metode dela trajno spremljale zdravstveno stanje teh populacijskih skupin, uresničevale ustrezne programe in predlagale drugim organizacijam, organom in skupnostim, da ukrepajo za uresničevanje dolgoročnih ciljev na tem področju. V zdravstvenih skupnostih in organizacijah bomo temu delu prebivalstva s postopnim ustvarjanjem potrebnih pogojev in drugim prosvetljenosti zagotovili, vda:
—	bodo vsi zainteresirani občani vključeni v predzakonsko svetovanje in da bodo vsem dostopni programi o načrtovanju družine. Ppvečalo se bo število obiskov v posvetovalnicah za kontracepcijo na 500 obiskov na 1000 žensk v fertilni dobi (sedaj 200/ 1000) in da bodo vsem na voljo najustreznejša kontracepcijska sredstva. S tem in s prosvetno dejavnostjo bomo zmanjšali število umetnih prekinitev nosečnosti tod sedanjih 700 na 1000 živorojenih otrok) na približno 400 na 1000 živorojenih;
—	bodo vse ženske zajete v dispanzersko obravnavo in spremljane v času nosečnosti. Vse nosečnice bodo že v prvem trimesečju nosečnosti prišle na prvi pregled in pri vseh bo opravljenih med nosečnostjo povprečno 5 preventivnih pregledov ter vsaj 2 preiskavi z ultrazvokom. Najmanj 70 °/o nosečnic bodo obiskale patronažne sestre in najmanj toliko nosečnic bo vključenih v materinsko šolo;
—	vsem nosečnicam bo zagotovljena strokovna pomoč zdravstvenih delavcev pri porodu in v pov-orečju 1 preventivni pregled šest tednov po porodu — kot tudi vse potrebne kurativne storitve med nosečnostjo, ob porodu in po njem;
—	vsem novorojenčkom ukrepi oziroma storitve, ki so potrebni za ohranitev oziroma krepitev zdravja, zdravniški pregled po porodu z ugotavljanjem stenja razvitosti, morebitnih razvojnih nepraviiooetl ati porodnih okvar. Pri vseh novorojenčkih bo tudi opravljeno rešetanje (sereening) na fenilketonurijo, tnu-koviscidozo in hipotireozo;
—	bodo patronažne sestre opravile v povprečju 5 obiskov na domu pri otročnicah oziroma novorojenčkih;
—	bodo vsi dojenčki vključeni v dispanzersko
spremljanje in obravnavo in da bodo tudi vsi prišli na prvi pregled v posvetovalnico v prvih treh mesecih življenja;
—	bodo opravljeni sistematični pregledi pri vseh
otrocih, starih 3 leta, pred vstopom v vzgojno-varstve-no organizacijo in šolo;
—	bodo zdravstveni delavci opravljali sanibamo-higienski nadzor nad vzgojnovarstvenimi organizacijami;
—	bodo vsi šoloobvezni otroci, mladina v srednjem usmerjenem izobraževanju ter študenti vključeni v dispanzersko obravnavo in da jih bo vsaj 90 */• 4-krat v času obveznega šolanja, sistematično pregledanih 2-krat v času šolanja v usmerjenem izobraževanju oziroma skladno s programom preventivnih pregledov za to skupino prebivalstva. S temi pregledi bo zagotovljen sistematičen in trajen nadzor nad primernostjo telesnega in duševnega razvoja šolske mladine, zlasti vida, sluha, govora, živčevja in gibal, prehranjenosti in osebne higiene, zagotovljen pa je tudi poseben zdravstveni nadzor mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Zdravstvene organizacije bodo skupaj z izobraževalnimi organizacijami in telesno-kulturnimi skupnostmi ter z drugimi organi, iti skrbijo za šolsko mladino, ukrepale za čimbolj zdrave bivalne razmere šolske mladine v šolah, dijaških in študentskih domovih, za njihovo čimbolj množično vključevanje v športno-rekreativne aktivnosti in za zdravo prehrano;
—	vsem otrokom, šolarjem ter ženskam dostopne medicinsko utemeljene storitve s področja preventive, kurativne in rehabilitacije v skladu z možnostmi naše družbe, z razvojem medicinske znanosti in po načelih stopnjevite diagnostike in terapije.
3.	Ukrepi na področju zdravstvenega varstva delavcev
Zdravstveno stanje in sposobnost delavcev pomembno vplivata na produktivnost dela in s tem na celoten gospodarski in družbeni razvoj. Zato bo potrebno povečati prizadevanja za izboljšanje in večjo učinkovitost zdravstvenega varstva te skupine prebivalstva. Ena najpomembnejših dolgoročnih nalog na tem področju bo vključitev v dispanzersko obravnavo pretežnega dela delavcev organizacij materialne proizvodnje kot tudi tistih, ki delajo v drugih organizacijah in so izpostavljeni posebnim fizikom. Namen teh prizadevanj je izboljšati zdravje delavcev in zmanjšati negativne posledice bolezni, kot šo začasna in trajna delovna nezmožnost (absentizem, invalidnost) zavoljo bolezni in poškodb. Ob teh usmeritvah imajo posebne .pomembne naloge organizacije združenega dela, ki morajo skrbeti za dosledno uresničevanje zdravstveno-prevenlivnih ukrepov in ukrepov varstva pri delu. Z nadaljnjim poglabljanjem odnosov neposredne svobodne menjave dela bomo pri nas najprej vključili v dispanzersko obravnavo delavce or*aat*acij oziroma dejavnosti z najvišjo stopnjo obo-Lemoeti, odsotnosti e dela zavoljo bolezni is toveSd-noerti. Enote medicine dela bodo tudi pripravile analize delovnih mest in predlagale organizacijam združenega dela ukrepe za ureditev delovnega okolja in delovnih razmer, da bo to za zdravje čimmanj škodljivo. Poleg ukrepov za postopno odpravljanje škodljivosti, ki Izhajajo iz delovnega procesa in okolja bedo zdravstveni delavci s ukrepi m obvladovanj« najpogoatejših in najresnejših kroničnih bolezni med delavci (obolenja srca in ožilja, kosti in gibal, poškodbe itd.) prispevali k Izboljšanju zdravstvenih razmer zaposlenih. Za zagotovitev celotnega zdravstvenega
varstva delavcev in njegovo izboljšanje bodo zdravstvene skupnosti omogočile vsem zaposlenim dostopnost medicinsko utemeljenih in potrebnih kurativnih in rehabilitacijskih storitev. Z boljšo dostopnostjo teh storitev in s posodobitvijo opremljenosti zdravstvenih organizacij bomo omogočili tudi hitrejšo in kvalitetnejšo diagnostiko in terapijo, s tem pa tudi smotrnejšo uporabo sredstev In znižanje kazalcev »negativnega« zdravja (absentizem, invalidnost, stopnja hospitalizacije itd.).
4.	Ukrepi na področju zdravstvenega varstva starejših občanov
V zadnjih letih ugotavljamo stalno povečevanje tako število kot deleža starejših občanov. Ne glede na to, s katerimi leti starosti opredelimo to populacijsko skupino (60 in ved let, 05 in več let ali 70 in več), 'ugotavljamo, da se pri prebivalstvu, starem več kot 60 let, v primerjavi z mlajšimi skupinami močno povečajo in so ob nadaljnjem staranju še zahteve in potrebe po zdravstvenih storitvah povečijive. Te zahteve zadevajo predvsem področje diagnostike, terapije in rehabilitacije kronično-degenerativnih obolenj. Pri skupini prebivalstva, starih 60 in več let je stopnja hospitalizacije blizu 245 (na 1000) kar je za blizu 75 “/t nad povprečjem republike Tako ta delež populacije s svojimi potrebami občutno vpliva na oblikovan.,e programa zdravstvenega varstva in na potrebna sredstva za njegovo uresničevanje. Doslej za to populacijsko skupino nismo imeli posebnih programov. Upoštevaje predvidevanje, da se bo število občanov, starih 65 in več let, do leta 2000 pri nas še nekoliko povečalo, ji je zavoljo zdravstvenih in ekonomskih razlogov potrebno nameniti poSebno pozornost. Med ukrepi, ki štejejo med naloge zdravstvenih dejavnosti, so namenjeni tej skupini v glavnem tisti, ki zadevajo obvladovanje kronično-degenerativnih obolenj. To je tudi utemeljeno s tem, da so pri teh občanih med vzroki za visoko hospitalizacijo v ospredju bolezni srca in ožilja, rakasta obolenja, bolezni dihal. Pomembnejša kot ti ukrepi bodo prizadevanja zdravstvenih skupnosti, da bi spodbudili in povečali zavzetost tudi drugih skupnosti in organizacij, in tako starejšim občanom zagotovili ustrezno nego v času akutne faze njihove bolezni in tedaj, ko se relativno dobro počutijo. Pri tem bodo morale zdravstvene organizacije povečati predvsem obseg zdravljenja in nege bolnikov na domu. S tem bodo predvsem povečale tudi svoja prizadevanja za boljše varstvo starejših občanov. Zdravstvene skupnosti bodo v sodelovanju s skupnostmi socialnega skrbstva zagotovile tudi izboljšanje bivalnih razmer in nego ostarelih občanov v socialnih zavodih. Prav posebej pa si bodo prizadevale, da bi skupaj z drugimi organizacijami in skupnostmi oziroma v skladu z družbenimi interesi izboljšali samozaščitne dejavnosti tudi starejših občanov pri ohranjevanju in krepitvi zdravja ter predvsem pri zagotavljanju možnosti, da bi ti občani v skladu s svojimi preostalimi psihofizičnimi sposobnostmi živeli polnovredno življenje čimdlje v svojem prvotnem okolju.
5.	Ukreni za obvladovanje kronično dogeneraiivnib bolezni
Ze analiza razvojnih možnosti zdravstvenega varstva SR Slovenije kot tudi številne droge informacije
oziroma študije o zdravstvenem stanju prebivalstva v naši republiki so pokazale, da te skupine obolenj pomenijo osrednji problem v obolevnosti prebivalstva, invalidiziranja, bolnišničnega zdravljenja in tudi najbolj očiten vzrok za povečevanje zahtev in potreb prebivalstva po zdravstvenih storitvah ter za ve^je izdatke za zdravstveno varstvo. Seznam bolezni, ki jih uvrščamo v to skupino, je obsežen, vendar velja nameniti posebno pozornost tistim, ki pomenijo najtesnejše socialno-medicinske probleme v naši družbi in za katere poznamo načine obvladovanja tako bolezni kot njihovih posledic. Med njimi Izstopajo predvsem bolezni srca in ožilja, rakasta obolenja, poškodbe, duševne bolezni, bolezni prebavil, kosti in gibal ter zobna gniloba. Strategija dolgoročnega razvoja zdravstvenega varstva SR Slovenije je v veliki meri in obsegu osredotočena prav na obvladovanje teh obolenj. Hkrati pa je potrebno prav pn teh boleznih upoštevati dejstvo, da so pozitivne spremembe skoraj v celoti odvisne od razmer v družbi in na področjih, kot so osebni standard, pogoji, navade in možnosti prehranjevanja, rekreativne dejavnosti, možnosti zadovoljevanja stanovanjskih potreb, ekološke razmere, preprečevanje m odpravljanje pojavov zasvojenosti (alkoholizem, kajenje, narkomanija in drugo) ter drugi pojavi in dogajanja v družbi Pri obvladovanju teh bolezni imajo zdravstvene organizacije določene naloge, ki so jih doslej premalo upaš te vale v svojih delovnih načrtih. Rezultati, ki jih želimo doseči do leta 2000, bodo odvisni od gibanj na področju družbenega razvoja, sprememb življenjskih In drugih navad ter aktivnosti v oiganizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih, uspešnosti in učinKovitosb zdravstvenoprosvetne in vzgojne dejavnosti ter uresničevanja dispanzerske obravnave leh bolezni v zdravstvenih oiganizacijah. Nadaljnje naloge zdravstvenih organizacij na tem področju pa naj bi bile predvsem:
—	zgodnje in sistematično odkrivanje oseb z zvišanim krvnim pritiskom pri občanih starih 35 let in več:
—	zgodnje odkrivanje oseb z zvišanim sladkorjem v krvi;
—	zgodnje in sistematično odkrivanje raka vratu maternice ir. dojk pri ženskah, starih 28 let in več ter raka maternice in dojk pri ženskah star.h 45 let in več;
—	zgodnje odkrivanje ral:a debelega črevesa pri moških, starih 45 let in več;
—	dispanzerska obravnava oseb, ki sesiavijajo
rizično skupino za nastanek obolenj srca in ožilja, raka (osebe z zvišanim krvnim nritiskom, prekomerno teleano težo, kadilci, izpostavljene kancerogenim sredstvom), bolezni kosti in gibal, prebavil in duševnih bolezni, ter čimhitrejše in kvalitetnejše zdravljenje in rehabilitacija obolelih;	'
—	fluorizacija zobovja vsaj pri otrocih in šolarjih, zgodnje odkrivanje in zdravljenja zobne gnilobe pri otrocih, šolarjih in nosečnicah;
—	prosvetno-vzgojna dejavnost za usposobitev ibčanov, da obvladujejo bolezen, brez pomoči in posegov zdravstvenih delavcev;
—	da se občani z enakimi boleznimi aii riziki povezne in organizirajo v posebne oblike združevanja 'društvi klubi itd I. v katerih bodo ukrepali za preprečevanje slabšanja svojega zdravja To še posebej velja za občane ki so nagnjeni k obolenju srca •n ožilja, kosti in gibal, prebavil, sladkorne bolezni
r
in nekaterim drugim ali pa so že oboleli. Ker je obvladovanje rizičnih dejavnikov pri nastanku kronič-no-degenerativmh bolezni prednostna naloga dolgoročnega razvoja zdravstvenega varstva in je njihov nastanek tesno povezan z dogajanji na drugih področjih, bodo zdravstvene skupnosti v SR Sloveniji predlagale drugim skupnostim in organizacijam, da sprejmejo in uresničijo predvsem programe za:
—	izboljšanje prehrane v vzgojnovarstvenih zavodih, šolah, obratih družbene prehrane, da bi tako preprečili neugodne posledice neustrezne sestave prehrane, ter njene energetske vrednosti;
—	zmanjšanje in odpravljanje kajenja med prebivalstvom, zlasti pa med mladino;
—	za zmanjšanje in odpravljanje zasvojenosti prebivalstva z alkoholom, kar še zlasti velja za mladino;
—	množično vključevanje prebivalstva in predvsem mladine v športno-rekreativne aktivnosti;
—	poostren in dosleden nadzor nad nevarnimi, zlasti kancerogenimi in radioaktivnimi snovmi, pridelavo, pripravo in razdeljevanjem hrane, njeno sestavo ter drugimi ekološkimi razmerami, pomembnimi za zdravje občanov;
—	izboljšanje varnosti pri delu v cestnem prometu in športno-rekreacijskih dejavnostih;
—	aktivno vključevanje občanov v organizirane oblike samozaščitnih dejavnosti, ki krepijo in ohranjajo zdravje, preprečujejo bolezni oziroma odpravljajo rizične dejavnike za nastanek kroničnih obolenj in z njihovim vključevanjem v krvodajalske akcije;
—	z obveščanjem in osveščanjem prebivalstva o možnostih krepitve in ohranitve zdravja, preprečevanja in obvladovanja bolezni in o drugih možnih samozaščitnih ukrepih preko sredstev javnega obveščanja in z zdravstveno-vzgojno dejavnostjo v šolah.
—	z usposobitvijo zdravstvenih organizacij združenega dela m občanov za učinkovito, primemo in hitro ukrepanje v izrednih razmerah in pogojih splošnega ljudskega odpora. VI.
VI.	RAZVOJ ZDRAVSTVENIH ZMOGLJIVOSTI
Zdravstvene zmogljivosti (kadri, mreža ambulant, bolnišnične posteljne zmogljivosti, oprema) so eden izmed pomembnih delavnikov sistema zdravstvenega varstva Le-ti tudi občutno vplivajo na obseg, kvaliteto in dostop storitev in v veliki meri vplivajo na zahteve uporabnikov in potrebna sredstva za uresničevanje programov SR Slovenija je dokaj dobro oskrbljena z zdravstvenimi zmogljivostmi. Tako smo leta 1984 imel1 pri nas 1 zaposlenega zdravnika na 544 prebivalcev in 1 zobozdravnika na 1967 prebivalcev.
Tudi mreža zdravstvenih organizacij in njihovih enot je zadovoljivo razvita. Leta 1984 smo imeli 6,7 bolnišničnih postelj na 1000 prebivalcev. Po razvitosti teh zmogljivosti lahko uvrščamo SR Slovenijo med razvitejše dežele sveta, čeprav 'majo ugodnejše materialne možnosti za zadovoljevanje potreb po zdravstvenih storitvah Na splošno lahko ugotovimo, da imamo dovolj kadrov in drugih zdravstvenih zmogljivosti da obstajajo le posamezna ožja področja oziroma območja, ki so deficitarna. Nekoliko slabša je opremljenost zdravstvenih organizacij. Le-te namreč zavoljo zaostrenih materialnih pogojev pridobivanja dohodka in zagotavljanja deviz za uvoz niso mogle redno obnavljati svoje opreme še manj pa so jo lahko modernizirale in tako sledile svetovnim tokovom.
Kar zadeva zdravstvene zmogljivosti in njihove opremljenosti, je stopnja razvitosti računalništva edino področje, na katerem občutno zaostajamo za gospodarsko razvitejšimi državami. Tudi navkljub nekaterim uspehom na področju delitve dela nismo uspeli zagotoviti zadovoljive strokovne oziroma funkcionalne povezanosti zdravstvenih organizacij. Ena izmed pomanjkljivosti zdravstvenih organizacij je tudi v njihovi pretirani usmerjenosti v kurativno medicino.
V dolgoročnem razvoju zdravstvenega varstva naše republike do leta 2000 bo moral razvoj zdravstvenih zmogljivosti slediti širšim družbenim potrebam in ciljem, Id si jih zastavljamo za to obdobje. To pomeni, da bo moral ta razvoj v prvi vrsti temeljiti na kvalitativnih, vsebinskih spremembah delovanja zdravstvenih organizacij, manj pa na količinskem povečevanju zmogljivosti. Za uresničitev strategije dolgoročnega razvoja zdravstvenega varstva bomo morali doseči pomembnejše vsebinske premike zlasti v osnovni zdravstveni dejavnosti. Le-ta bo prevzela celovito skrb za naloge, ki jih imajo zdravstveni delavci pri uresničevanju svetovnega projekta »Zdravje za vse do leta 2000-. Za uresničitev teh nalog bodo organizacije osnovne dejavnosti zagotovile ukrepe in programe za obvladovanje rizičnih dejavnikov kronično-degenerativnih obolenj ih najbolj ogroženih skupin prebivalstva ter za njihovo dispanzersko obravnavo. Vsaka izmed organizacij osnovne dejavnosti oziroma ožja enota bo prevzela skrb in odgovornost za uresničevanje tega »preventivnega programa« na določenem območju in med določeno populacijo. S tem bodo tudi aktivneje sprejemale zdravstveno stanje občanov. V osnovni dejavnosti bo potrebno predvsem povečati obseg dela na področju zdravstvene vzgoje in prosvete ter zdravljenja in nege bolnikov na domu pa tudi pri obvladovanju najresnejših socialno-medi-cinskih problemov (obolenje srca in ožilja, kosti in gibal, prebavil, raka, sladkorna bolezen, zobna in ustna obolenja itd.).
Specialisti čno-ambulantna, bolnišnična, zdraviliška ter univerzitetna zdravstvena dejavnost bodo bolj kot doslej zagotavljale strokovno konzultantsko pomoč osnovni dejavnosti ter pomenile njihovo nadstavbo predvsem pri zadovoljevanju zahteviiejših individualnih potreb uporabnikov. Pričakujemo, da se bo obseg specialistično ambulantne dejavnosti povečal predvsem zavoljo zmanjševanja obsega bolnišničnega zdravljenja. Prenos določenega števila storitev iz stacionarne v ambulantno obravnavo, boljša in učinkovitejša organizacija dela v bolnišnicah, uvajanje tako imenovanih dnevnih ali nočnih oddelkov, izboljšana medicinska oprema, ter uveljavljanje zdravljenja in nege bolnika (v osnovni dejavnosti) bodo omogočili nadaljnje zmanjšanje bolnišničnega zdravljenja. To bo možno doseči predvsem z nadaljnjim skrajševanjem povprečne ležalne dobe v bolnišničnem zdravljenju, na nekaterih ožjih področjih pa tudi z znižanjem stopnje hospitalizacije. Upoštevaje predvidevanja o povečanju števila starejših občanov, bo to možno doseči le, če bodo zagotovljene možnosti za zdravljenja na domu in če bodo tudi druga področja skupaj z zdravstvom namenile več pozornosti, za nego ostarelih oseb. Kljub nakazanim vsebinskim in organizacijskim spremembam v sistemu zdravstvenega varstva in v zdravstvenih organizacijah pa lahko ugotovimo, da ne bo potrebno povečati števila bolnišničnih postelj. Na nekaterih ožjih področjih ali ob-
moč jih bomo verjetno lahko celo zmanjšali njihovo sedanje število. Spremembe v obolevnosti in večletna majhna zasedenost nekaterih zmogljivosti to v celoti potrjujejo. Namesto povečevanja posteljnih zmogljivosti bomo v razvoju bolnišnic dali prednost opremljenosti in uvajanju računalnikov za potrebe diagnostike in terapije, organizacije dela, prenosa informacij med enotami ter za vodenje in upravljanje. Bolnišnice in zdravilišča bodo prav tako povečala delež storitev, ki ga bodo opravila za potrebe uporabnikov iz drugih republik in držav. Naravna zdravilišča bodo za potrebe organizacij združenega dela materialne proizvodnje pripravile posebne programe za rehabilitacijo in rekreacijo zdravstveno ogroženih delavcev s kronično-degenerativnimi obolenji.
Zavodi za socialno medicino in higieno bodo postopoma postali nosilci oziroma oblikovalci strokovnih podlag za pripravo planov v razvoju informatike ter za socialno-medicinska in družbenoekonomska proučevanja. Prav tako bodo bolj kot doslej opravljali higiensko-epidemiološki nadzor nad pitno vodo. predelavo in razdeljevanjem hrane ter nad drugimi področji, ki so pomembna za zdravje prebivalstva. Usposobili se bodo tudi za spremljgnje razmer v človekovem okolju in pripravljali za nosilce planiranja na vseh področjih študije, analize in raziskave.
Zapr vanje kadrov v zdravstvenih organizacijah bo imel žjo stopnjo rasti kot v minulih letih. Tu narekujejo v prvi vrsti predvidevanja o materialnih možnostih, ki bodo na voljo zdravstvenemu varstvu. Na drugi strani- pa je to tudi povezano z ugotovitvijo, da smo že dosegli razvojno stopnjo, ko ne moremo govoriti o pomanjkanju kadrov in.ko mora biti njihovo zaposlovanje veliko bolj premišljeno. V prvih letih dolgoročnega obdobja (zlasti v letih 1988—1990) bo stopnja rasti zaposlovanja zelo nizka. V tem času bomo namreč morali opraviti »sanacijo* družbenoekonomskega položaja zdravstvenih organizacij in popraviti osebne dohodke zaposlenih in nadomestiti izrabljeno opremo Zato ocenjujemo, da lahko ob predvidenih sredstvih za zdravstvo, računamo v teh letih s stopnjo zaposlovanja 0,1 "/o na leto. Pozneje se bo ta dinamik? nekoliko povečala, tako da naj bi dosegla približno 1 % na leto. Pri tem bo potrebno z ukrepi kadrovske politike zagotoviti zaposlovanje, da bomo:
—	dosegli razmerje 55:45 med zdravniki v osnovni in specialistični dejavnosti;
—	odpravili oblike dela zunaj rednega delovnega časa, razen kjer to ne bi bilo smotrno;
—	dali prednost deficitarnim profilom, področjem in območjem;
—	selektivno znižali stopnjo rasti zdravnikov-specialistov, še zlasti v bolnišnicah;
—	omogočili doseganje zastavljenih ciljev in uresničevanje strategije določene s tem planom.
Upoštevaje možnosti zaposlovanja, bo potrebno z izobraževalno skupnostjo uskladiti politiko izobraževanja zdravstvenih delavčev tako z vsebinskega kot količinskega stališča. Zdravstvene šole bodo morale zagotoviti, da bodo bodoči zdravstveni delavci bolje usposobljeni za delo v osnovni dejavnosti. Ze zaposleni delavci v zdravstvenih organizacijah se bodo veliko več usposabljali in izpopolnjevali ob delu, da bi tako lahko hitreje sledili napredku znanosti in osvojili novo znanje.
- Upoštevaje razmere v svetu in strategijo, ki smo
si jo začrtali, lahko pričakujemo, da se bo v zdrav-
stvenih organizacijah povečal delež zaposlenih ne-zdravstvenih delavcev. To bodo predvsem strokovnjaki s področja informatike, sociologije, fizike, kemije, biologije in drugih dejavnosti.
VII.	DRUGE POMEMBNE NALOGE
1.	Za uresničevanje nalog iz tega dolgoročnega plana bo Inštitut za socialno medicino, socialno varstvo, družbenoekonomske odnose in informatiko v zdravstvu skupaj s strokovnjaki iz drugih zdravstvenih organizacij pripravil strokovne podlage in usmer-vitve za oblikovanje programov za:
—	screning preiskave, preventivne programe in zgodnje odkrivanje različnih obolenj;
—	obvladovanje rizičnih dejavnikov za nastajanje obolenj srca in ožilja; zgodnje odkrivanje rakastih obolenj, za dispanzersko obravnavo in samozaščitno dejavnost občanov z obolenji kosti, gibal in prebavil;
—	preprečevanje zobnih in ustnih bolezni;
—	za pospešitev zdravstvene vzgoje in prosvete, zlasti pa za krepitev samozaščitne dejavnosti občanov,
Te strokovne usmeritve in podlage bo inštitut, predložil strokovnim in samoupravnim organom Zdravstvene skupnosti Slovenije.
2.	Inštitut za socialno medicino, socialno varstvo,
- užbenoekonomske odnose in informatiko v zdravstvu bo izoblikoval tud: predlog indikatorjev za spremljanje uresničevanja ,ciljev in nalog iz dolgoročnega načrta razvoja zdravstva SR Slovenije.
3.	Zdravstvena skupnost Slovenije bo iz sredstev skupnega programa zagotovila sredstva za raziskovalne naloge.
4.	Zdravstvene skupnosti in organizacije bodo upoštevale usmeritve iz tega načrta pri pripravi svojih srednjeročnih in letnih planskih dokumentov. Pri tem bodo tudi v Zdravstveni skupnosti Slovenije razčlenjevale uresničevanje zastavljenih ciljev in ukrepale, da bi jih kar najbolj doslednejše uresničevale Analizo o uresničevanju tega načrta bo pripravila najmanj enkrat na vsakih 5 let, in to praviloma ob pripravi srednjeročnih planskih dokumentov.
St. ig-2/100-86'2
Ljubljana, dne 25 februarja 1986.
Skupščina Zdravstvene skupnosti Slovenije
548.
Na podlagi 23., 24. in 25 točke I. člena zakona O sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni Ust SRS, št. 1/80) in 22. člena statuta Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije (Uradni list SRS. št. 13/82) sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije dne 23. februarja 1986 sprejela
DOLGOROČNI PLAN razvoja socialnega skrbstva za obdobje od leta 1986 do leta 2000
1.	UVOD
Dolgoročne razvojne usmeritve socialnega skrbstva oblikujemo na spoznanju, da je socialnoskrbstve-na dejavnost dosegla pomembne rezultate in da je socialni razvoj kot Integralni del družbenega razvoja v naši republiki že dosegel dokaj visoko raven. Čeprav dejavnost socialnega skrbstva v celoti ne sledi vse večjim potrebam ljudi, je povsem jasno, da le s kvantitativnimi premik! ae bo več mogoče reševati vseh problemov. V bodoče bo potrebno uveljaviti predvsem kakovostne spremembe, Id bodo temeljile na smolami Izrabi vseh razpoložljivih virov la na tesnejšem sodelovanju vseh dejavnikov, Id lahko pripomorejo k hitrejšemu in kvalitetnejšemu reševanju socialnih problemov in k boljši socialni varnosti ljudi.
Pri načrtovanju dolgoročnega razvoja socialnega skrbstva izhajamo iz sedanjih socialnih razmer prebivalstva ter iz predvidevanj o socialnih potrebah ljudi, pri čemer pa upoštevamo tudi dejavnike razvoja, H izhajajo iz dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, dolgoročnega razvoja SR Slovenije, politike razvoja družbenih dejavnosti in temeljev dolgoročnega razvoja socialne politike.
2.	TEMELJNI CILJI DOLGOROČNEGA RAZVOJA
V socialnem skrbstvu si moramo prizadevati, da bi odpravili tradicionalne poglede na to področje, za katero je značilna misel, da ta dejavnost zajema le skrb in varstvo prizadetih, nesposobnih za delo, alkoholikov in na sploh obrobnih družbenih skupin. V dolgoročnem obdobju lahko poleg dosedanjih klasičnih socialnih problemov pričakujemo nove, ki bodo zelo zapletli socialne razmere posameznikov in družin, od socialnega skrbstva pa zahtevali, nov pristop in aktivnejši odnos, analitično in raziskovalno delo ter spretnejše spoznavanje potreb in problemov delavcev in občanov, da bi lahko pravočasneje ukrepali in preprečevali nadaljnje socialne probleme.
Upoštevaje pričakovano zaostrovanje socialnih težav (hitrejša urbanizacija, spremembe v strukturi prebivalstva, problemi pri zaposlovanju, prestrukturiranje gospodarstva in preusmerjanje poklicev) lahko predvidevamo, da se bo bistveno povečal pomen socialnega skrbstva v naslednjih fazah družbenoekonomskega razvoja. Zato bo potrebno še bolj razviti celovito funkcijo socialnega skrbstva, pri čemer bo temeljna usmeritev krepitev preventivnih In svetovalnih oblik dela, izpopolnjevanja dosedanjih in iskanje novih metod socialnega dela ter nenehno iskanje možnosti za hitrejše in uspešnejše reševanje socialnih problemov.
Razvijali bomo tesnejše medsebojno sodelovanje izvajalcev socialnega dela med centri za socialno delo, socialnimi zavodi, organizacijami Rdečega križa, komisijami krajevnih skupnosti za socialna in zdravstvena vprašanja, družbenimi organizacijami, društvi ter socialnimi službami v organizacijah združenega dela. Družbene organizacije in društva, ki opravljajo storitve socialnega skrbstva, bomo bolj organizirano in v večjem obsegu vključevali pri Izvajanju posamezni^ programov in dejavnosti socialnega skrbstva. Skupaj z drugimi dejavniki si bomo prizadevali za širitev in usposobitev socialnih služb v organizacijah združenega dela na področju zdravstva, ter drugih pqdroč-jih dela In življenja.
Da bi socialne službe zmogle uspešno obvladati raznovrstne in odgovorne naloge, bo potrebno
nameniti posebno skrb organiziranju socialnih služb, izobraževanju in permanentnemu usposabljanju strokovnih delavcev na področju socialnega slsrbstva, ter razvoju znanstveno-raziskovalnega dela na tem področju in prenašanju spoznanj znanstveno-raziskovalnega dela v praksa
Do konca dolgoročnega obdobja 1936—2000 je treba Višji šoli za socialne delavce zagotoviti možnosti izobraževanja socialnih delavcev na visoki (VII.) stopnji študija socialnega dela; v okviru zagotavljanja možnosti za permanentno strokovno Izobraževanje, usposabljanje, spremljanje in poglabljanje .znanja vseh strokovnih delavcev na področju socialnega skrbstva, je treba uveljaviti specialistični študij in urediti pogoje za izvajanje tega študija.
Večji poudarek bo namenjen programom specializacij socialnih - delavcev in drugih strokovnih delavcev na področju socialnega skrbstva.
Razvijali in poglabljali # bomo celovito družbeno varstvo ostarelih In duševno ter telesno prizadetih oseb, posebno pozornost pa bomo namenili skrbi za družino In otrokom, prikrajšanim za normalno družinsko življenje.
Z družbenimi denarnimi pomočmi na področju socialnega skrbstva bomo tudi v bodoče zagotavljali socialno varnoet najbolj ogroženim skupinam občanov, ki niso sposobne za pridobitno delo, pri čemer bo poudarjena skrb za ustrezno višino pomoči tistim upravičencem, ki prejemajo denarno pomoč kot edini in dopolnilni vir sredstev za preživljanje.
Centri za socialno delo bodo postali osrednji izvajalci socialnega dela na svojem območju tudi za druga področja družbenih dejavnosti, tesneje se bodo povezovali z drugimi organizacijami, skupnostmi in institucijami, razvijali bedo preventivne in svetovalne oblike dela In nove metode delovanja.
Veliko bolj bomo razvijali prostovoljno delo občanov pri urejanju številnih socialnih vprašanj. Pri tem mora prevladovati opredelitev za to delo kot oblike družbene organiziranosti, amaterstva in socialističnega humanizma, pri čemer bo pottebho prostovoljno delo družbeno ustrezneje ovrednotiti.
3.	MATERIALNI TEMELJI RAZVOJA
Z izpolnjevanjem doktrine socialnega skrbstva in z njegovim prilagajanjem novim pogojem in razmeram življenja in dela ljudi ter iz tega izhajajočim sociai-noskrbstvenim potrebam, bomo sistematično, razvojno In raziskovalno izpolnjevali sisteme oblikovanja materialnih pogojev dela. Odločitev delavcev, delovnih ljudi in občanov o vrstah in obsegu potreb, ki jih bodo sistemsko in prožneje zadovoljevali v združenem delu in zunaj njega, mora spodbuditi tudi iskanje novih načinov financiranja dogovorjene dejavnosti, programov in storitev.
S svobodno menjavo dela v skupnostih socialnega skrbstva bomo še naprej zagotavljali sredstva za dogovorjene programe soc;aInega skrbstva v občinah in republiki. Ob tem bomo posebno pozornost namenili vsebini in obsegu programov, ki jih bodo delavci, delovni ljudje in občani zagotavljali po načelih solidarnosti in vzajemnosti kot temeljnih sestavin socialističnega humanizma pri reševanju socialno skrbstvenih vprašanj. Zagotovljeni program na pod-
ročju socialnega skrbstva bomo prilagajali potrebam in ciljem socialnoskrbstvenega razvoja, da bi tako na območju vse Slovenije dosegli dogovorjeno raven uresničevanja sprejetih programov.
Odločneje bomo uresničevali neposredno menjavo dela, s tem da ne bomo odstopali od načel solidarnosti in vzajemnosti ter povečevali socialnih razlik med uporabniki socialnoskrbstvenih storitev.
S prispevki uporabnikov storitev socialnega skrbstva in njihovih zavezancev bomo dosegli, da bodo le-ti prispevali k zagotavljanju socialne varnosti uporabnika skladno s svojimi materialnimi zmožnostmi in. da ne bomo povečevali socialnih razlik. Pri financiranju dejavnosti in storitev v socialnih zavodih bomo namenili več pozornosti porazdelitvi bremena za nego, oskrbo in varstvo občanov med družbo in plačniki teh storitev, pri čemer bomo proučili in razmejili sestavine ekonomske cene oskrbnega dne.
Zlasti bomo uresničevali dolgoročni sistem sprotne valorizacije vseh denarnih pomoči na področju socialnega skrbstva, tako da bodo te pomoči sledile naraščajočim življenjskim stroškom in rasti osebnih dohodkov delavcev v združenem delu.
V	procesu uveljavljanja ekonomske in družbene stabilizacije bomo sredstva uporabljali zelo smotrno in varčno. Krepili bomo funkcionalno dejavnost in kvalitetnejše delo strokovnih delavcev socialnega skrbstva.
Z načrtnim razvijanjem prostovoljnega dela, s somopomočjo in sosedsko pomočjo bomo hitreje in uspešneje reševali socialnoskrbstvene probleme, ne da bi pri tem trpela kvaliteta dela.
Do 1990. leta bomo ustavili dosedanje upadanje sredstev za dejavnost socialnega skrbstva in postopno povečali delež sredstev za te potrebe v družbenem proizvodu. Do leta 2000 pa bodo sredstva za socialno skrbstvo rastla v skladu z dolgoročno rastjo družbenega proizvoda v republiki. Ob tem pa bomo tudi bolje povezovali sredstva za različne storitve, programe -in dejavnosti za tiste uporabnike na področju socialnega skrbstva, za katere so s posameznimi svojimi programi zadolžene tudi druge samoupravne interesne skupnosti.
4.	RAZVOJ PO PODROČJIH
4.1.	Zakonska zveza in družinska razmerja
Upoštevaje družbene spremembe, spreminjanje narave družbenih odnosov, zlasti še transformacije družine in njenega položaja v naši samoupravni družbi, bomo v socialnem skrbstvu poskrbeli za nadaljnji vsebinski, kadrovski In organizacijski razvoj svetovalne dejavnosti pri urejanju medsebojnih-razmerij s področja zakonske zveze, razmerij med starši in otroci, posvojitev, rejništva in skrbništva.
V	minulem obdobju smo največ skrbi namenili organiziranju predzakonskega in zakonskega svetovanja, ki bi haj prispevalo k razvoju višje kvalitete medsebojnih odnosov in k oblikovanju zdravih družinskih razmerij.
Upoštevaje dosedanje ugotovitve o tem, da predzakonsko svetovanje uspešno poteka po posameznih občinah zlasti v .obliki razširjenega skupinskega svetovanja, bomo v prihodnjem obdobju glede na že izkazane potrebe in predvidevane spremembe sodobne družine ter spreminjanje medsebojnih odnosov v večji meri razvijali različne oblike zakonskega in družih-
skega svetovanja kot pomoč zakoncem pri urejanju medsebojnih razmerij in razmerij do otrok v že oblikovani družinski ali življenjski skupnosti. Predzakonsko in informativno svetovanje kot priprava na skupno življenje oziroma humanizacija (vzgoja) odnosov med spoloma bo vse bolj postajalo del kontinuiranega procesa vzgoje in izobraževanja posameznika v vzgojnoizobraževalnih institucijah in drugih dejavnikov (kot so zdravstvene organizacije, delavske univerze, javna občila, družbene organizacije ipd.). V socialnem skrbstvu bomo skrbeli za medsebojno povezovanje svetovalnih programov, ki jih bomo uresničevali na različnih ravneh in v različnih organizacijskih okvirih, sproti bomo spremljali razvoj te dejavnosti ter jo prilagajali potrebam.
Spremembe pri razvezi zakonske zveze, predvsem pa sodobno pojmovanje razveze, zahteva tudi od socialnega skrbstva vse bolj poglobljeno strokovno delo. Spravni poskus bo sledil predvsem bolj življenjski in strokovni obravnavi okoliščin, ki pripeljejo do postopka za razvezo, da bi se zakonca s pomočjo svetovalcev rhzličnih strok ustrezneje dogovorila o svojih medsebojnih odnosih, in odnosih do otrok in jih uredila. Zavoljo zahtevnosti dela in izkušenj izvajalcev spravnih poskusov bomo poskrbeli za tesnejšo medsebojno povezovanje pa tudi za povezovanje s sodišči in njihovimi strokovnimi delavci, ki vodijo razvezne postopke.
Posebno občutljivo vprašanje ob razvezi ali ob sporih partnerjev izvenzakonske skupnosti je odloči,ev, s katerim od staršev bodo živeli otroci, in urejanje osebnih stikov staršev in otrok.
Določene premike na bolje bomo dosegli z razvijanjem raznih oblik svetovanja v razveznih postopkih, kjer bo še naprej veljal poudarek urejanju razmerij roditeljev do otrok.
Ker preživljanje pri razvezanih zakoncih vse bolj izgublja pomen osnovnega in trajnega vira sredstev za življenje (to postaja osebno delo), pri otrocih pa ostaja pomemben člen pri zagotavljanju pogojev za nj-ihovo eksistenco, na področju preživninskega varstva še nadalje skrbeli za ohranjanje realnih vrednosti določenih preživnin in pri tem dali večji poudarek medosebnemu dogovarjanju ter tako vplivati na hitrejše in prožnejše prilagajanje spremenjenim razmeram.
Se naprej si bomo prizadevali za popolno izenačitev pravnega položaja otrok, rojenih v zakonski zvezi, in otrok rojenih izven zakonske zveze, potrebno pa bo tudi odpravljati specifične probleme v postopkih pri ugotavljanju očetovstva.
Socialno skrbstvo bo tudi v bodoče opravljalo pomembne naloge na področju posvojitve otrok, kjer v zadnjih letih opažamo rast števila prosilcev za posvojitev otroka in upadanje števila otrok, za katere obstajajo pogoji za posvojitev.
Ta inštitut bomo razvijali kot najustreznejšo obliko varstva otroka, ki bi mu naj nadomestili roditelje, da bi tako preskrbeli vsakemu otroku primemo družino.
Več pozornosti in strokovnosti bomo namenili uresničevanju ustreznih ukrepov socialnega skrbstva, ko starši svojih dolžnosti do otrok ne izpolnjujejo ali jih zanemarjajo. Poleg odvzema otroka staršem, ki je najstrožji in najtežji ukrep, ki ga lahko uveljavi skupnost socialnega skrbstva, so pomembni tudi drugi ukrepi za varstvo otroka in njegovih premo-
URADNI LIST SRS
Stran 780
St. 10 — 21. III. 1986
ženjskih in drugih pravic in koristi, zato jih Domo v bodoče tudi pogosteje uveljavljali.
Rejništvo je posebnega pomena pri vzgoji m varstvu otrok, ki nimajo svoje družine in ki zavoljo različnih vzrokov ne morejo živeti pri svojih starših, ali otrok, ki so ogroženi v okolju v katerem živijo. V Sloveniji je v reji kakih 2.200 otrok in število rejencev v zadnjih letih relativno upada.
Izkušnje so pokazale, da je ta oblika varstva otrok primerna in potrebna, zato ji bomo v prihodnje namenili več pozornosti Razvijali bomo rejništvo kot samostojno poklicno dejavnost in si prizadevali pridobiti nove rejniške družine, pri čemer bomo morali poskrbeti za večje družbeno in materialno vrednotenje dela rejnikov.
Strokovne službe se bodo intenzivneje ukvarjale z matičnimi družinami rejencev in se bolj angažirale pri odpravljanju ovir za življenje otrok pri starših oziroma za vrnitev otrok iz rejniške v matično družino. Poskrbele bodo tudi za kontinuirano in sistematično delo z rejniškimi družinami ter za usposabljanje rejnic in rejnikov za čimuspešnejše delo.
Poleg rejništva bomo zagotavljali ogroženim otrokom tudi varstvo in pomoč v obliki skrbništva To obliko družbene skrbi bomo zagotavljali tudi vsem drugim osebam, ki zavoljo različnih vzrokov niso sposobne skrbeti zase in za svoje pravice ter pravne koristi. Znanje strokovnih delavcev v centrih za socialno delo bomo izpopolnjevali z dodatnimi pravnimi znanji, ki jih potrebujejo na področju skrbništva. S tem bomo zagotovili, da bodo imeli skrbniki pri uresničevanju skrbniške funkcije več pomoči strokovnih delavcev, skrbstveni organi pa bodo imeli prek njih boljši nadzor nad skrbništvom. Prizadevali si bomo, da bo delo skrbnikov dobilo večjo družbeno veljavo, s čimer naj bi omilili težave pri pridobivanju skrbnikov.
4.2.	Varstvo starejših oseb
Slovenci smo v povprečju vedno starejši, kar povzroča številne probleme, ki jih moramo reševati pri zagotavljanju celovite družbene skrbi za starejše osebe. Kakih 20 °/o prebivalcev, starejših od 65 let, potrebuje različne oblike pomoči, da lahko samostojno živijo. Približno 5 °/e vseh starostnikov pa potrebuje zavodsko varstvo kot edino možno obliko družbenega varstva. Upoštevaje demografsko projekcijo starostnikov do leta 2000, bomo v Sloveniji dd konca tisočletja potrebovali 11.700 mest v socialnih zavodih. Ob tem bomo sproti prilagajali dejavnosti socialnih zavodov potrebam domskega varstva bolnih starostnikov. Zavodi bodo razvijali gerontološko geriatrično dejavnost, se reorganizirali in svoje zmogljivosti dopolnjevali tistim starostnikom, ki potrebujejo zdravstveno nego.
Zdravstvene skupnosti bodo v celoti zagotavljale stroške zdravstvene nege oskrbovancev v socialnih zavodih skladno s sprejetimi medsebojnimi samoupravnimi splošnimi akti. Zlasti bodo zagotovile več sredstev za tiste starostnike, ki jim socialni zavodi nudijo obsežnejšo zdravstveno oskrbo. Z zdravstvenimi skupnostmi se bomo dogovorili za kriterije in merila, po katerih bodo socialni zavodi sprejemali bolne oskrbovance predvsem iz bolnišnic, upoštevaje pri tem dejstvo, da socialni zavodi ne bodo postali zdravstvene ustanove oziroma »bolnišnice druge vrste".
Socialni zavodi bodo prevzeli pomembno vlogo tildi pri zagotavljanju zunaj zavodskih obKk pomoči
starejšim občanom, ki živijo doma, vendar pa potrebujejo organizirano pomoč. V sodelovanju z družbenopo-litičnimi organizacijami, društvi, strokovnimi organizacijami in družbenopolitičnimi skupnostmi bodo postali centri za družbeno varstvo starejših na svojem gravitacijskem območju. Vse aktivnosti pa bodo uresničevali predvsem v neposrednem človekovem okolju, to je v krajevni skupnosti. Ta vloga krajevne skupnosti izhaja iz dejstva, da je star človek najbolj povezan z okoljem v katerem živi, in iz ugotovitve, da so potrebe starejših občanov enake kakor potrebe drugih krajanov. Na drugi strani pa so potrebe starejših tudi specifične ter večje zavoljo slabega zdravstvenega stanja, katerega posledica je omejeno ali onemogočenb gibanje. To pa pomeni, da te osebe potrebujejo več pozornosti in razvit sistem družbene pomoči, upoštevaje pri tem njihove potrebe, interese in želje. Pomoč, organizirana v krajevni skupnosti, bo zastavljena celovito in prilagojena spreminjajočim se potrebam ljudi, oblike pomoči pa bodo različne. Vse to pa pomeni, da morajo pri tem komplementarno delovati vsi dejavniki, katerih dejavnost je skrb za starejše ljudi.
Razvijali bomo organizirane oblike dela za stare ljudi (družabno življenje, rekreacija, samopomoč). Te oblike bomo uveljavljali po teritorialnem načelu za območje soseske, naselja, krajevne skupnosti itd.
Večji poudarek bomo namenili sosedski pomoči kot prostovoljni dejavnosti, ki jo bodo opravljali organizirani prostovoljci. Razvijali bomo tud; domačo nego, in z različnimi stontvami pomagali starejšim občanom, da bi čimdlje ostali v svojem okolju. To nego bomo kot pomoč na domu organizirali pri zdravstvenem domu, socialnem zavodu, centru za socialno delo, v krajevni skupnosti itd.
Razvijali bomo varstvo starih oseb v tujih družinah in jih vanje vključevali kot enakopravne člane.
4.3.	Otroci in mladostniki z motnjami v telesnem in duševnem razvoju
Otroci in mladostniki z motnjami v telesnem in duševnem razvoju so populacija, ki potrebuje številne konkretne oblike pomoči pri usposabljanju in vključevanju v življenje.
Zavoljo raznovrstnosti problemov, ki spremljajo to populacijo, bo tudi v bodoče na tem področju nujna interdisciplinarna in multidisciplinarna obravnava ter usklajeno delovanje samoupravnih interesnih skupnosti na ravni občin kot tudi republike.
Da bi kar najbolj zgodaj odkrivali telesne in duševne motnje ter pravočasno vključevali invalidne otroke v ustrezno obliko obravnave in usposabljanja, bo socialno skrbstvo tesneje sodelovalo z zdravstvenimi službami, vzgojnovarstvenimi in vzgojnoižobra-ževalnimi organizacijami, društvi in drugimi institucijami, ki skrbijo za invalidne otroke. Da bi otroke pravilno vključili v ustrezne organizacije za usposabljanje, jih je potrebno razvrščati. Ker razvrstitev bistveno posega- v otrokov nadaljnji razvoj in življenje. si bomo prizadevali, da le-ta ne bo več samo enkraten akt v upravnem postopku, pač pa rezultat daljšega sistematičnega opazovanja in triaže. V ta namen bomo zagotovili, da bodo razvrščanje opravljale za to usposobljene strokovne institucije.
Socialno skrbstvo bo razvrščene otroke spremljalo pri njihovem usposabljanju, jim nudilo pomoč pri zaposlovanju ter jim pomagalo pri zadovoljevanju drugih življenjskih potreb. Svojo skrb in prizadevanja
bo socialno skrbstvo namenilo tudi dosledni evidenci razvrščenih otrok.	f
Za razvoj invalidnega otroka je pravilen družinski odnos izredno pomemben. Delu s starši bomo namenih več pozornosti, jih pri tem osveščali in jim nudili strokovno pomoč.
Za invalidne otroke, id ne bodo vsakodnevno vključeni v organizacije za usposabljanje, si bomo prizadevali razširiti specialne pedagoške mobilne službe kot posebne specializirane oblike družbene skrbi za otroke
V primerih, ko je prikrajšanost otroka posledica neurejenih socialnih ali družinskih razmer, bomo otrokom zagotavljali oskrbo v rejniških družinah ali v domovih.
Domove bomo funkcionalno usposobili za opravljanje dejavnosti in z njihovo mrežo in organizacijo zagotovili, da bodo vanje vključeni vsi otroci, ki potrebujejo zavodsko obravnavo.
4.4.	Odrasle invalidne osebe
Na področju varstva invalidov bodo posamezni nosilci ' zagotovili predvsem usposabljanje in zaposlitev vsem tistim invalidom, ki jim to omogočajo preostale delovne sposobnosti. Zagotavljali bomo uresničevanje načela, naj si tudi invalidi v čimvečji meri zagotavljajo svojo socialno varnost predvsem s produktivnim delom, šele nato pa s pomočjo družbene skupnosti. Uspešno uresničevanje teh načel pomeni, da bomo v socialnem skrbstvu zagotavljali, osnovne pogoje za življenje ter za ohranjanje ali razvijanje preostalih zmožnosti le tistim kategorijam prizadet,h oseb, ki se predvsem zavoljo stopnje prizadetosti ne morejo vključiti v pridobitveno delo. Le-tem bomo zagotavljali predvsem:
—	možnosti za čimkvalitetnejšo obravnavo v družinskem varstvu,
—	vključevanje v delovno varstvene centre s celodnevnimi programi in domskimi zmogljivostmi.
—	zavodsko varstvo za najtežje prizadete.
—	sredstva za različne oblike družbene denarne pomoči.
Odraslim invalidnim osebam, ki bodo ostajale v družinskem varstvu ali pa bodo vključene v tuje družine, bomo skupaj z drugimi službami zagotavljali predvsem redno strokovno pomoč pri ohranjevanju in razvijanju preostalih sposobnosti. S pomočjo mobilnih služb, društvenih dejavnosti in s prostovoljnimi sodelavci bomo zanje organizirali različne socialne programe.
Zavzemali se bomo, da bi v vsaki občini ustanovili delovno varstveni center, če bo potrebno, tudi z nastanitvenimi zmogljivostmi. Ti centri bodo postali nosilci dnevne in celodnevne strokovne obravnave teh oseb. V njih bomo razvijali predvsem d.e-lovno okupacijo, rekreacijo, varstvo pa tudi različne obiike organiziranega preživljanja prostega časa ia približno 1.200 do 1.600 varovancev.
Najteže prizadetim bomo zagotavljali zavodske oblike varstva. Pri tem bomo upoštevali načelo regijskih rešitev z manjšim številom oskrbovancev.
Sedanje posebne socialne zavode bomo prestrukturirali po načelu zahtevnosti obravnave. Zagotovili bomo ločeno obravnavo po glavnih vrstah prizadetosti. Predvsem bomo ločili obravnavo duševno premalo razvitih in duševno bolnih oseb ter še nekaterih posebnih skupin. Da bi dosegli te cilje, bomo morati
usposobiti 5 do 7 posebnih socialnih zavodov različnih kategorij s približno 800 do 1.200 posteljami. Pri tem bomo zmanjšali zmogljivosti Zavoda za duševno in živčno bolne Hrastovec — Trate. Poleg tega bomo tem osebam zagotavljali zavodske oblike varstva tudi v posameznih oddelkih splošnih socialnih zavodov, v katerih bodo zagotovljeni ustrezni kadrovski, prostorski in strokovni pogoji za ustrezno obravnavo (kakih 600 do 700 postelj).
Odraslim invalidnim osebam, ki jim je potrebno zagotoviti varstvo v okviru socialnega skrbstva, bomo zagotavljali socialno varnost tudi z denarnimi dajatvami. Prizadevali si bomo, da bodo te dajatve dosegale' višino stvarnih življenjskih stroškov in da jih bomo sproti usklajevali. Prednost bomo namenili različnim oblikam funkcionalnih pomoči.
4.5.	Družbeno negativni pojavi
. Vsi socialno patološki pojavi v družbi imajo značilnosti socioloških kategorij ter določene zakonitosti svojega razvoja. Pogojujejo jih številni osebnostni pa tudi družbeni mehanizmi. Ker še vedno nismo ener-gicneje in z jasnimi cilji posegli v pravo preventivo na tem področju, lahko pričakujemo v naslednjem obdobju vsaj enake trende kot doslej. Novejše raziskave napovedujejo rahel porast alkoholizma, narkomanije, nekaterih oblik nasilništva, posebnih vrst kriminalitete itd. Najpomembnejše na tem področju bo povezovanje vseh dejavnikov v enoten program preventivnih aktivnosti. Ukrepanje na teh področjih bomo morali deliti v primarno prevencijo, preprečevanje, obravnavo, zdravljenje in pomoč.
Socialno skrbstvo bo razvijalo vse navedene aktivnosti. Največ pozornosti bomo namenili programom, ki zagotavljajo pogoje za zdrave in urejene družinske odnose, za humane odnose med ljudmi, za razvijanje organiziranih oblik aktivnosti v prostem času itd.
Ljudem, ki bodo imeli težave zavoljo posledic družbeno negativnih pojavov, bomo zagotovili primerne oblike pomoči. Predvsem bomo razvijali različne oblike medsebojne pomoči, kot so klubi, skupine za medsebojno pomoč, prostovoljni sodelavci, svetovalci itd.
Drugim, ki bodo zavoljo posledic teh pojavov telesno in duševno propadli, bomo nudili varstvo v posebnih socialnih zavodih.
Prizadevali si bomo tudi za ustrezne registre obravnavanih, za spremljanje in analiziranje teh pojavov ter za ustreznejšo uporabo ukrepov.
Za ta področja dela bomo v sodelovanju z izobraževalnimi ustanovami zagotavljali strokovnim delavcem stalne oblike funkcionalnega usposabljanja.
4.6.	Denarne pomoči
Denarne pomoči bodo tudi v prihodnje pomenite pomemben del socialnoskrbstvene dejavnosti. Vsem občanom, Id niso sposobni za pridobitno delo in zato nimajo dovolj sredstev za preživljanje, Id »o bre* premoženja in brez svojcev, ki bi jih biti dolini in sposobni preživljati, bodo zagotovljene stalne družbene denarne pomoči kot edini in kot dopolnilni vir sredstev za preživljanje. Gre za skupino Ijodl, knterdt življenjska eksistenca je v celoti odvisna od teh pomoči, pri čemer bomo zagotovili tako višino teh pomoči, ki bi ustrezala dogovorjenim življenjskim strog-
kom starostnika. Število upravičencev pomoči kot edinega in dopolnilnega vira se bo do konca tega tisočletja predvidoma zmanjšalo za polovico.
Kljub predvideni rasti življenjskega in družbenega standarda ter boljše socialne varnosti bodo skupnosti socialnega skrbstva tudi vnaprej zagotavljale enkratne in začasne denarne pomoči, do katerih so upravičeni tudi delovno aktivni občani, ki pa zavoljo različnih objektivnih vzrokov zaidejo v trenutno ali začasno materialno stisko.
Vsem upravičenim občanom in družinam, ki si sami ne morejo zagotoviti socialne varnosti, bodo zagotovljene tudi druge denarne pomoči socialnega skrbstva, pri čemer jih bomo selektivno zagotavljali predvsem v funkcionalnih oblikah.
Gre za kurativne oblike dela, ki se bodo na rovaš svetovalnega in preventivnega dela v svojem obsegu sicer zmanjševale, bodo pa še vedno pomemben dejavnik socialnega skrbstva.
•
4.7.	Prostovoljno delo
Nepoklicno prostovoljno delo je vedno bolj nujna oblika podružbljanja socialnih dejavnosti pri humanizaciji življenjskih in delovnih razmer, zato ji bomo namenili veliko večjo skrb. Dosegli bomo, da bo organizirano nepoklicno prostovoljno delo kot pomembna oblika družbene aktivnosti smiselno dopolnjevalo delo strokovnih ustanov in bo posrednik med njimi in ljudmi, ki potrebujejo pomoč pri reševanju svojih stisk in težav.
V povezavi z drugimi družbenimi dejavniki si bomo prizadevali osveščati ljudi o nujnosti solidarnosti in o skupnem aktivnem reševanju družbenih zadev, jih spodbujali k medsebojni pomoči in povezovanju pri premagovanju najrazličnejših težav. Razvijali bomo novo kvaliteto odnosov med prostovoljci in poklicnimi socialnimi delavci in opredelili bomo naloge, ki jih je mogoče uspešno opravljati s prostovoljnim socialnim delom. Načrtno bomo evidentirali probleme, ki jih je mogoče reševati s pomočjo prostovoljnega dela, prav tako pa tudi posameznike, ki potrebujejo tovrstno pomoč. Prostovoljce bomo pridobivali v okolju, kjer problemi nastajajo, evidentirali pa jih bomo prek krajevnih skupnosti, organizacij združenega dela, društev, šol itd. V strokovnih institucijah jim bomo zagotavljali strokovno usposabljanje, jim nudili strokovno pomoč ter organizirali strokovni nadzor.
4.8.	Organizacija in razvoj centrov za socialno delo
Obseg dela in nove pojavne oblike problematike na področju socialnega skrbstva bodo terjali od vseh izvajalcev, da se kar najtesneje povežejo med seboj hi da v svoje programe dejavnosti vključijo predvsem krajevne skupnosti, organizacije združenega dela, društva itd. Centri za socialno delo bodo postali glavni koordinatorji teh dejavnosti. S pomočjo strokovnih spoznanj In z novimi metodami socialnega dela bodo spodbujali in usmerjali vse tiste aktiynosti, s katerimi je mogoče preprečevati socialne In druge težave posameznikov In posebnih skupin občanov. S takimi oblikami dela bodo centri prerasli vlogo izvajalcev dejavnosti socialnega skrbstva in postali osrednje strokovne Institucije na širšem področju socialnega
varstva. Na področju preventivnih dejavnosti bodo
centri razvijali predvsem skupnostno socialno delo, usmerjali aktivnosti *v prostem času ter razvijali različne oblike prostovoljnega dela Pri reševanju socialnih težav občanov pa bodo uporabljali predvsem višje oblike strokovnega dela, kot je timsko delo, skupinske oblike dela itd.
Centri za socialno delo bodo pri svojem delu toliko uspešni, kolikor bodo uspeli povezati tudi druge inštitucije in skupnosti, ki so v svoje programe vnesle skrb za delavce, delovne ljudi in občane. Skupno bodo ustanavljali širše strokovne time za posamezna področja dejavnosti ter usklajevali svoje aktivnosti. S takimi načini dela bodo spodbujali občane k različnim oblikam medsebojne pomoči, k razvijanju humanih odnosov med ljudmi in prispevali k humanizaciji dejavnosti socialnega skrbstva.
Zahtevnost novih oblik dela bo pogojevala tudi kadrovsko krepitev centrov predvsem s strokovnimi delavci različnih profilov, ki bodo usposobljeni za zahtevno' strokovno in družbenopolitično delo.
'5. ZNANSTVENO-RAZISKOVALNO DELO
Dejavnost socialnega skrbstva bomo trdneje povezali z znanstveno-raziskovalnim in annlitičn;m delom, s čimer bomo dopolnjevali teorijo socialnega dela in zagotovili sprejemanje ustreznih praktičnih odločitev .pri obravnavi socialnih pojavov oziroma izbiro ustreznejših" ukrepov ler oblik pomoli S spoznavanjem vrste, obsega, vzrokov in posledic pojavov, ki jih želimo preprečiti ali odpraviti, to no prišli do novih spoznanj in oblik ter metod dela pri reševanju socialnoskrbstvene problematike.
Z večjimi finančnimi sredstvi bomo razširili in zagotovili poglobljeno znanstveno in raziskovalno delo pri načrtovanju soclalnoskrbstvenega razvoja v strokovnih in izobraževalnih inštitucijah na področju socialnega varstva, analitično delo pa bo tudi postalo sestavina redne dejavnosti centrov za socialno delo
6. ZAKLJUČEK
Uresničevanje razvoja dejavnosti socialnega skrbstva določenega s tem dolgoročnim planom bomo opredelili s srednjeročnimi in letnimi plani ter z drugimi samoupravnimi splošnimi akti in dokumenti socialnega skrbstva.
Na posameznih področjih razvoja socialnega skrbstva, ki zadevajo tudi dejavnost drugih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti (mejne dejavnosti), bomo usklajenost razvoja dosegli z medsebojnim dogovarjanjem in skupnem razreševanju posameznih vprašanj.
SL 13-1/47-8S
Skupščina
Skupnosti socialnega skrbstva , Slovenije
519.
Na podlagi 23., 24. In 25. točke 1 člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št VSO), in 6.. 27 in 43. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni
list SRS, št. 35/79) so delegati zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine Skupnosti otroškega varstva Slovenije na seji dne 19. tebruarja sprejeli
DOLGOROČNI PLAN razvoja družbenega varstva otrok v SR Sloveniji za obdobje od leta 1986 do leta 2809
Izhodišča nadaljnjega razvoja družbenega varstva otrok so dosedanji pozitivni razvojni tokovi in doslej dosežena relativna visoka raven obsega in kakovosti različnih vrst storitev, dejavnosti in pravic.
Dolgoročni plan razvoja Slovenije predvideva gospodarsko rast na temelju 3 °/e do 4 6/e povprečne letne stopnje Rasti družbenega proizvoda, kar bo vplivalo na spremembo življenja in dela ljudi in otrok.
Pri načrtovanju in uresničevanju vseh nalog na področju družbenega varstva otrok bomo še posebno upoštevali spremembe, ki jih bodo v prihodnosti prinesli tako razvoj tehnologije kot nova organizacija na področju delovnega in prostega časa ter druge kakovosti v življenju celotne družbe.
I.	CILJI IN USMERITVE
Upoštevaje doseženo raven razvoja, globalne okvire in dejavnike prihodnjega dolgoročnega razvoja, bomo na področju družbenega vaistva otrok v okviru socialnega varstva in v sodelovanju z drugimi dejavniki omogočili v posameznih planskih, obdobjih vsem otrokom skladen razvoj ter varno in srečno otroštvo, staršem in drugim ljudem pa bomo zagotavljali pogoje za ustvarjalno produktivno delo.
V	dolgoročnem obdobju bomo iskali nove vsebine, oblike in metode dela. S tesnejšo pravno, samoupravno in plansko povezanostjo organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, vzgojnovarstvenihr organizacij in drugih dejavnikov na ravni občine ' in v širšem slovenskem prostoru bomo razvijali programe v prid otroka in družine. Povezovali bomo ljudi v bivalnem in delovnem okolju ter spodbujali prostovoljno delo ljudi za otroke in z otroki. Odločitve za zadovoljevanje potreb otrok in družin naj bi postale temeljno vrednostno merilo razvoja, upoštevaje pri tem znanstvena, strokovna in družbenopolitična spoznanja.
Ustvarjali bomo boljše možnosti za svobodno in odgovorno rojevanje In zagotavljanje zdravega in skladnega razvoja posameznega otroka in rodov od nji-, hovega spočetja do vstopa v šolo in usposobitve za delo. Z različnimi ukrepi bomo prispevali k naravnemu obnavljanju prebivalstva in ohranjanju njegove vitalne moči, da bomo v Sloveniji leta 1990 Imeli kakih
189.000,	leta 2000, pa približno 208.000 predšolskih otrok.
V	družbenem varstvu otrok bomo dajali prednost programom družbeno organizirane vzgoje otrok. Pri tem bomo izenačevali socialno varnost, obseg in kakovost vzgojno varstvene dejavnosti otrok med različno razvitimi socialnimi okolji in omogočili vsakemu otroku razvoj njegovih sposobnosti. Posebno pozornost bomo namenili uresničevanju funkcije VVO, ki bodo ?. izpolnjevanjem programskih zasnov, z boljšimi kadrovskimi zmogljivostmi, z večje povezanostjo s starši in okoljem, s širjenjem vsebin in oblik ter z Lskaniem sodobnejših metod dela v resnici opravljale dejansko funkcijo središča za vzgojo in varstvo otrok na območju, ki ga pokrivajo.
Družini bomo ustvarjali pogoje za opravljanje funkcije primarnega dejavnika socializacije otrok Izboljšali bomo povezanost in usklajenost posameznih in družbenih Interesov in tako dosegli čimvečjo skladnost med prizadevanji staršev in družbe v prid otrok. V ta namen bomo povezali različne družbene ukrepe na področju zaposlovanja, stanovanjske in davčne politike ter tako bolj pravično porazdelili med družbo in starši bremena rojevanja, nege in vzgoje otrok.
II.	MATERIALNI POGOJI RAZVOJA
S svobodno menjavo dela v skupnostih otroškega varstva bomo še naprej zagotavljali sredstva za dogovorjene programe družbenega varstva otrok v občinah in republiki, pri čemer bomo posebno pozornost namenili vsebini in obsegu programov, ki jih moramo zagotavljati po načelu solidarnosti in vzajemnosti.
Odločneje bomo uresničevali neposredno svobodno menjavo dela in s tem omogočali uresničevanje tudi specifičnih potreb otrok in družin, posameznih OZD in skupin prebivalstva, ob hkratnem iskanju virov financiranja za dogovorjene dejavnosti, storitve in dobrine.
Sproti bomo valorizirali prejemke v prid materinstva, vzreje, nege in vzgoje otrok ter si prizadevali za zniževanje cen in davkov za višjo kakovost proizvodov in storitev, ki so namenjene otrokom. Tako bomo do leta 1990 ustavili dosedanje zmanjševanje sredstev in postopno povečali delež za te potrebe v družbenem produktu. Do leta 2000 pa bodo sredstva za družbeno varstvo otrok rasla v skladu z dolgoročno rastjo družbenega proizvoda v republiki.
V	procesu uveljavljanja gospodarske stabilizacije bomo sredstva uporabljali smotrno in varčno ter razvijali prostovoljno delo kot družbeni odnos, jci se kaže v oblikah samopomoči, sosedske pomoči in boljšega sodelovanja ljudi pri zadovoljevanju potreb otroka v podružbljanju te dejavnosti. Preusmerjali bomo sredstva iz investicije v funkcionalno dejavnost in kakovostnejše delo strokovnih delavcev in občanov z otroki.
III.	DOLGOROČNI RAZVOJ
Varstvo materinstva, otroka in družine
V	dolgoročnem obdobju moramo odpraviti stiske družin v prvem letu otrokovega življenja. Temu cilju se bomo približali s prožnejšo zakonsko in samoupravno ureditvijo, v povezavi z delovnim časom, delovno dobo ter s svobodnejšo izbiro oblike in nosilca ter pravice in tako, da bomo pritegnili OZD k dogovorom o tiačinu in nosilcu uveljavljanja te pravice glede na delovni proces.
V	skladu z razvojem materialne podlage družbe bomo postopno podaljševali čas zadržanosti 'z dela zavoljo poroda, nege in varstva otroka in povečevali višino nadomestila osebnega dohodka.
Aktivno prebivalstveno politiko bomo uresničevali tako, da bomo uvajali druge oblike pomoči družbe nezaposlenim materam pred otrokovim rojstvom m po njem.
Zavitek za opremo novorojenca
Se naprej bomo razvijali to obliko pomoči ob otrokovem rojstvu in povečali vrednost zavdkn Oblikovali ga bomo v dveh različicah ter tako omogočili
staršem izbiro tiste vsebine, ki jo potrebujejo in želijo.
S to obliko pomoči bomo vplivali na proizvodnjo predmetov za otroke in njihovo kakovost, osveščali starše pri odločitvi o nakupu kakovostnih predmetov ea otroka.
Družbene pomoči otrokom
Družbene pomoči otrokom pomenijo prispevek družbe za vzdrževanje, nego, razvoj in vzgojo otrok družinam, Id s svojim dohodkom iz dela ne moremo zagotoviti otroku dogovorjene ravni socialne varnosti.
Družbene pomoči otrokom bomo vedno bolj usmerjali v zadovoljevanje njegovega osebnostnega razvoja, zato bomo neprestano proučevali in razvijali posamezne funkcionalne oblike.
Zagotovili bomo celovitost družbene skrbi za otroke oziroma povezanost med posameznimi oblikami in programi v sistemu družbenega varstva otrok in zunaj njega ter uveljavili učinkovitejše mehanizme za preprečevanje poglabljanja socialnih razlik.
Družbeno organizirana vzgoja in varstvo pred-tolskih otrok
Družbena vzgoja in varstvo predšolskih otrok je tista družbena funkcija, ki soustvarja pogoje za razvoj osebnosti in ustvarjalnosti otrok, omogoča njihovo varno in zadovoljno otroštvo ter zmanjšuje vpliv socialnih in drugih razlik, Id jih povzroča različen socialnoekonomski in kulturni položaj družin, hkrati pa zagotavlja možnost obojestranske zaposlitve staršev ter njihovo delo, strokovno usposabljanje in družbeno udejstvovanje.
Zagotavljanje čimbolj enakih pogojev za celovit razvoj vseh otrok bo dolgoročno najpomembnejše na tem področju.
Zato bo področje družbene vzgoje in varstva predšolskih otrok v vseh planskih obdobjih imelo prednost. Tako v družbenem varstvu otrok in družbenih dejavnosti kot v prizadevanjih celotne družbene skupnosti.
Med najpomembnejše pogoje razvoja vzgojnovar-stvene dejavnosti sodi pospešeno nadaljevanje podružb-Ijanja te dejavnosti v duhu samoupravnega odločanja ljudi pri zagotavljanju lastnih in skupnih potreb ter nadaljnjega razvijanja in dopolnjevanja doslej pretežno institucionalnega razvoja. Vzgojo in varstvo otrok bomo razvijali ob vsebinski kakovosti progra-mov. pri čemer bomo iskali take oblike vzgoje in varstva otrok, ki bodo bolj prilagojene spremenjenim razmeram življenja in dela ter omogočale vei samoiniciativnosti in sodelovanja staršev in drugih delovnih ljudi in občanov v soseskah, krajevnih skupnostih, OZD in SIS.
Da bi postal vzgojni proces resnično in enakopravno človeško sodelovanje, mora imeti usposobljenega nosilca, povezovalca in koordinatorja. Ustvariti bomo morali take pogoje, da bodo vzgojnovar-stvene organizacije ob neposrednem strokovnem delu postale odprto središče v svojem okolju. V ta namen se bodo tesno povezovale z vsemi izvajalci dejavnosti za otroke na ožjem in širšem območju: z društvom prijateljev mladine-, s telesnokultumimi organizacijami, kulturnimi organizacijami, kuiturnoumetn iškimi in drugimi društvi, z glasbeno šolo, s pionirskim domom, s knjižnico, z delavsko univerzo, z lutkovnimi
skupinami in gledališčem idr. in z njimi oblikovale skupne programe dela ter jim strokovno, organizacijsko pomagale tudi pri vseh vrstah dela, ki se ne odvija znotraj vzgojnovarstvene organizacije. Vzgoj-novarstvene organizacije bodo morale dolgoročno zagotavljati strokovna, zlasti pedagoško pomoč že razvitim In novim oblikam vzgoje in varstva otrok, samoiniciativnosti ljudi. Upoštevati bodo morale spremembe v delovnem času delavcev in življenju. Tako razširjena funkcija vzgojnovarstvene organizacije bo zahtevala spremenjene kadrovske normative, redno in dopolnilno usposabljanje kadrov, v sistemu poklicnega usposabljanja ter v sodelovanju z republiško izobraževalno skupnostjo in z zavodom za šolstvo. Pri planiranju kadrov bomo upoštevali potrebe vseh otrok v krajevni skupnosti. V tako delovanje bomo ob vzgojiteljih vključevali tudi druge strokovno izobražene delavce: pedagoge, psihologe, sociologe, socialne delavce idr. Vzgojnovarstvene organizacije bodo postopoma zmanjševale skupine otrok, uvajale v vzgojni proces nova strokovna spoznanja in sredstva — opremo in pripomočke ter urejale prostore za večnamensko uporabo, ki jih je mogoče prilagajati velikosti skupine.
Z uspešnim uresničevanjem takega dela vzgojno-varstvenih organizacij bomo ustvarjali pogoje za učinkovitejše sodelovanje s starši in okoljem, v katerem delujejo. Zagotavljati bomo morali boljše informiranje staršev, iskati sodobnejše poti, da bi jih pritegnili k delu samoupravnih organov in s tem k odločanju o bistvenih vprašanjih delovanja vzgojnovarstvenih organizacij, k skupnemu iskanju novih vzgojnih oblik ter uvajanju oblik aktivnega sodelovanja staršev oziroma skupnega življenja otrok—sraršev—vzgojiteljev.
Na podlagi teh izhodišč in usmeritev bomo v različne oblike družbene vzgoje in varstva predšolskih otrok namesto 60,5 % danes vključenih otrok zajeli do 1990 leta 66 °/o, do leta 2000 pa 76 "/e vseh predšolskih otrok.
Problem vzgoje in varstva otrok do tretjega leta starosti bomo reševali predvsem s postopnim podaljševanjem porodniškega dopusta s širitvijo varstvenih družin z razvijanjem različnih oblik skupnega reševanja varstva otrok (denimo dogovorov med starši v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela, samozaposlovanje vzgojiteljev, pobude krajevnih skupnosti in hišnih svetov za oblikovanje vzgojnovarstvenih enot idr.), ki pa bodo vse tesno povezane z vzgojnovarstvene organizacijo. Razvijanje teh drugih oblik bo omogočalo prožnejše oblike organizacije dela in razporejanje delovnega časa, ki jih bo narekoval bodoči razvoj. V družbeno organizirane vzgojnovarstvene oblike bomo tako zajeli do leta 1990 skupno blizu 22 •/# in do leta 2000 kakih 33 "/o otrok te starosti.
Otrokom v starosti od treh let do pet in pol let bomo zagotovili vzgojni program in do leta 2000 postopoma uresničevali cilj, da bi bili vsi otroci te starosti deležni vsaj ene družbeno organizirane vzgojne oblike. V obstoječih prostorih vzgojnovarstvenih organizacij, v krajevnih skupnostih, stanovanjskih blokih ipd. bomo širili skrajšane oziroma večizmenske oblike vzgoje in varstva. Za otroke, ki niso v vzgojnovarstvenih organizacijah, bomo postopno podaljševali vzgojne programe. Sedanjo 79-odstotno vključitev otrok te starosti v različne družbeno organizirane oblike vzgoje in varstva bomo povečali do leta 1990 na
86-odstotno in do leta 2000 na 97-odstotno. V dnevno varstvo, to je bivanje otrok v vzgojnovarstveni organizaciji v trajanju 8 do 10 ur v času odsotnosti zaposlenih staršev pa bomo vključili namesto sedanjih 53 °/o otrok do leta 1990 blizu 62 •/«, do leta 2000 pa kakih 70 %> otrok.
Vsem otrokom pred vstopom v šolo, to je v .starosti pet in pol do šest in pol let, bomo do leta 1990 postopoma zagotovili 420 ur, do leta 2000 pa 525 ur priprave na šolo. Pri tem si bomo še naprej prizadevali, da bo priprava še bolj prilagojena starosti otrok in ne bo pridobivala lastnosti osnovne šole, ter zagotovili, da se kriterij starosti otrok za vstop v šolo v celoti ne bo pomaknil pod šest in pol let.
Otroke z motnjami v telesnem in duševnem razvoju bomo vključevali v dejavnost VVd. Laže motene otroke bomo vključevali v redne oddelke, vendar z manjšim številom otrok v skupini. Sirili pa bomo tudi razvojne oddelke za teže in težko prizadete otroke. Za otroke, vključene v redne oddelka, in za otroke, ki bodo ostali doma; bomo organizirali tudi mobilne specialne-pedagoške službe za individualno usposabljanje. V te oblike bomo do leta 2000 postopoma vključili kakih 30 % otrok te populacije.
Dolgoročno bomo še naprej solidarnostno zagotavljali in izboljševali vzgojo predšolskih otrok, ki so na bolnišničnem zdravljenju, vzgojo in varstvo predšolskih otrok na narodnostno mešanih območjih, vzgojo m varstvo predšolskih otrok Romov ter vzgojo predšolskih otrok naših delavcev, ki so začasno zaposleni v tujini.
IV.	KADROVSKI IN PROSTORSKI POGOJI
Da bi zagotovili uresničevanje zastavljenih ciljev in usmeritev na področju družbenega varstva otrok, bomo v vseh planskih obdobjih dolgoročnega razvoja do leta 2000 posebno pozornost namenili kadrom.
Uvajanje različnih vzgojnih programov, povečanja njihovega obsega, izboljševanje kakovosti teh programov, da bi tako ustvarili boljše možnosti za psihofizični razvoj otrok v vzgojnovarstvenih organizacijah in zunaj njih, bomo omogočali z izboljševanjem izobrazbene in poklicne strukture kadrov ter s povečanjem števila delavcev. Posebno pozornost bomo namenili tudi osebnim lastnostim ter kadrovanju teh delavcev, ki jim zaupamo temeljno vzgojo v odločilnem obdobju življenja. Tem zahtevam bo potrebno prilagoditi program in sistem izobraževanja teh delavcev, ki se bodo dolgoročno izobraževali na višji in visoki stopnji, ter sistem rednega usposabljanja ob delu.
Za opravljanje tako pomembne in odgovorne družbene funkcije bomo bolje vrednotili delo vzgojiteljev.
Sistem izobraževanja vzgojiteljev bomo zastavili tako, da bomo upoštevali zaposlovanja. Sedaj je izjemno mlada kadrovska zasedba delavcev v vzgojnovarstvenih organizacijah (blizu 75 6/o zaposlenih bo izpolnilo pogoje za upokojitev po letu 2000). Potrebe po kadrih za celodnevno vzgojo in varstvo ter vzgojne programe v vzgojnovarstvenih organizacijah in v krajevnih skupnostih bomo sproti usklajevali z normativi, ki jih bomo načrtovali po posameznih planskih obdobjih. Neustrezno izobražene delavce bomo nadomestili z ustrezno izobraženimi. Dolgoročno bomo izobraževali vse vzgojitelje na višji stopnji za vodilna in vodstvena dela pa na visoki stopnji.
Kakovost vzgojnovarstvenega dela bomo dvigali z vključevanjem tudi drugih strokovnih delavcev — pe-
dagogov, psihologov, zdravnikov, logopedov, defektologov, socialnih delavcev, fizioterapevtov, sociologov idr. — z izboljševanjem kadrovskih normativov v vzgojnovarstvenih organizacijah, z zmanjševanjem števila otrok v oddelkih in z uvajanjem dela vzgojiteljic v oddelke starejših dojenčkov.
Prostor in oprema sta pomembna pogoja, za nadaljnji razvoj družbeno organizirane vzgoje in varstva otrok. Dolgoročno si bomo prizadevali za ohranjanje zdajšnjih prostorskih zmogljivosti ter za pridobivanje novih na čim racionalnejše načine. Zdajšnje in nove prostorske zmogljivosti bomo intenzivneje uporabili (večizmenska uporaba prostorov). Minimalne standarde in normative za prostor in opremo bomo uveljavljali tudi v prihodnje in tako zavarovali otrokov bivalni prostor.	*
Investicije bodo tudi v dolgoročnem obdobju omejene le na najnujnejše. Zavoljo ostrega omejevanja investicij v družbenih dejavnostih bomo v obdobju 1986—1990 zgradili le kakih 95 igralnic. Za uresničitev planirane vzgoje in varstva otrok pa bomo to omejitev v dolgoročnem obdobju ublažili. Tako bomo do leta 2000 zgradili še približno 660 igralnic, tako da bi tedaj imeli skupno blizu 4.250 igralnic (leta 1986 bo 3.500 igralnic, leta 1990 pa 3.590 igralnic). Ob tem bomo skrbeli tudi za 'tako imenovane zagonske stroške (minimalna oprema, igrače, vzgojna sredstva), za usposobitev družinskega varstva, za novi oblike vzgoje in varstva ter za oddelke, ki bodo delovali v nenamensko zgrajenih prostorih.
Zdravstveno varstvo otrok v vzgojnovarstvenih organizacijah jc pomemben pogoj za psihofizični razvoj otrok v teh organizacijah. Ob kakovostni negi, prehrani in vzgoji si bodo vzgojnovarstvene organizacije prizadevale omejiti ihfekte (zlasti za otroke do tretjega leta starosti), in da bi si otroci pridobili pravdne zdravstvene, prehranjevalne in higienske navade. Dosledno bomo opozarjali na probleme, kot so nerazvita sanitnrnohigienska kontrola po občinah, pomanjkljivo sodelovanje med otroškimi dispanzerji in vzgojno-varstvenimi organizacijami ter nezadovoljiv nadzor zdravnikov in zdravnikov pediatrov nad otroki v vrtcih.
Pri uresničevanju ciljev družbenega varstva otrok bomo upoštevali znanstvena in strokovna spoznanja ter splošne družbene vzgojne usmeritve. Prek sredstev lavnega obveščanja bomo zagotovili sprotno obveščenost, animiranje in osveščenost staršev in celotne družbene skupnosti o vrstah in vsebinah, organizaciji m načinu zadovoljevanja potreb otrok ter tako spodbujali delavce, druge delovne ljudi in občane, da bi dajali pobude in sprejemali odločitve v prid otrokom.
St. 19-3/78-86/4
Skupščina Skupnosti otroškega varstva Slovenije
550,
Na podlagi 205. in 274. člena statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št 40/83) je skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 26. decembra 1985 sprejela
STATUTARNI SKLEP e spremembah la dopolnitvah statuta Skeprasti
pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
L Qea
21.	člen statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (v nadaljevanju;
statut) se spremeni tako, da v poačii&ssiam hmiRle
glasi:
Skupni osebni dohodek, ki ga doseže delavec z delom v polnem delovnem času in v času krajšem od polnega delovnega česa v posameznem letu aavaro-vanja, se za ugotovitev pokojninske "osnove preračuna na povprečni znesek, kir ustreza osebnemu dohodku za poln delovni čas.
Znesek, ki ustreza osebnemu dohodku ra potn delovni čas, se izračunava takole: skupni znesek osebnega dohodka, ki še upošteva za izračun pokojninske osnove in ga je delavec prejel za leto zavarovanja, se deli s številom ur, ki jih je prebil ne delu s potnim delovnim časom, ali časom krajšim od polnega delovnega časa. Tako dobljeni znesek se pomnoži s številom ur polnega delovnega časa, določenega r zakonom in samoupravnim splošnim aktom organizacije združsnega dela, v skladu z zakonom. Preračunani znesek se vzame kot osebni dohodek aa izračun pokojninske osnove.
Osebni dohodek, M ga je delavec prejel aa delo v času, ko je bil po zakonu dolžan delati dalj kot poln delovni čas in se tako delo šteje po samoupravnem splošnem aktu organizacije, v skladu z zakonom, ko*
poseben delovni pogoj, se za ugotovitev pokojninske osnove upošteva v celoti.
2.	člen
22.	člen statuta se v celoti črta.
.3. Men
30.	člen statuta se dopolni tako, da v prečiščenem besedilu glasi:
Pokojnina se odmeri od najvišje pokojntnsk*
osnove tedaj, kadar pokojninska osnova, izračunana na podlagi osebnih dohodkov oziroma osnov, od katerih so bili obračunani in plačani prispevki, presega znesek najvišje pokojninske osnove, veljavne v zadnje’m letu dela zavarovanca.
Pokojnina, odmerjena od najvišje pokojninske osnove, veljavne v zadnjem letu dela upokojenca, se ob določitvi nove najvišje pokojninske osnove za koledarsko leto, ki sledi zadnjemu letu dela, ponovno odmeri od dejanske pokojninske osnove. Ponovno odmerjena pokojnina se uskladi po sklepih skupnosti, upoštevaje zadnje leto dela upokojenca. Ce znesek usklajene pokojnine presega znesek pokojnine, odmerjene glede na dopolnjeno pokojninsko dobo od nove najvišje pokojninske osnove, se pokojnina odmeri od nove najvišje pokojninske osnove.
Pokojnina, odmerjena po drugem odstavku tega člena se nato usklajuje po sklepih skupnosti, upoštevaje zadnje leto dela upokojenca.
4.	člen
31.	člen statuta se v celoti črta.
5.	člen
32.	člen statuta se v celoti črta.
6.	člen
SK Člen statota se spremeni lato, de v p« očiščenem besedilu glasi:
Nadomestila osebnega dohodka iz 44. člena statuta (za čas čakanja na prekvalifikacijo oziroma fto-knatitikacijo in čas prekvalifikacije oziroma dokvalifikacije) se usklajujejo enako kot je to določeno za usklajevanje pokojnin.
T. Bee
61.	člen statuta se dopolni tako, da v prečiščenem
boaedUa glasi:
Hadaensettlo oesbeega AAadfca zarodu dala »
skrajšanim delovnim časom, odmerjeno po 46. čl etra republiškega zakona, se v času prejemanja nadomestna osebnega dohodka po predpisih o zdravstvenem ali otroškem varstvu usklajuje enako, kot se v tet* času usklajujejo akontacije osebnega dohodka v temeljni organizaciji združenega dela, kjer je delovni invalid v delovnem razmerju.
8.	člen
62.	ččen statuta se spremeni tako, da v proSSča-nem besedila glasi:
Nadomestilo osebnega dohodka zaradi dela s skrajšanim delovnim časom se delovnemu invalidu-
zamarovencu ta 2. člena republiškega zakona, M se aae ugotavlja dohodek, odmeri v ustreznem oArtoOtai glade na skrajšanje delovnega časa od osnove, od katere se plačujejo prispevki v letu, za katero se odmerja nadomestilo.
Za zavarovance iz 2. odstavka 16. Mena In Is 8. člena republiškega zakona, ki se mu ne ugotavlja dohodek, se nadomestilo be prvega odstavka tega Bana odmeri »d osnove, od katere so b$M plsčasd pedspevfcj na dan nastanka invalidnosti.
Osnova za odmero denarnega nadomestila iz drugega odstavka tega Bena se vsaka leto vnkerlzirs takse, bet as valorizirajo osnove ml te zavarovance.
9.	Ben
@5. Ben stattda se spremeni ha dopehri taka, da
v prečiščenem besedilu glasi:
Nadomestilo zaradi manjšega osebnega dohodka na dragem ustreznem ddu se dokončno odmeri enkrat letno po zaključnem računu, do takrat pa se zavarovancem izplačuje akontacija.
Akontacija iz prvega odstavka tega člena se v začetku vsakega koledarskega leta določi na podlagi podatkov o osebnih dohodkih iz preteklega leta, med letom, ob periodičnih obračunih pa organizacija združenega dela akontacijo na novo ugotovi na podlagi podatkov o medletnem porastu osebnih dohodkov.
Akontacija še na novo določi tudi v primeru, če je zavarovanec med posameznim koledarskim letom razporejen na novo ustrezno delo in v primeru medletne spremembe v vrednotenju posameznih de! in nalog oziroma drugih samoupravnih splošnih aktov organizacije, ki imajo za posledico spremembo osebnih dohodkov delavcev.
Organizacije združenega dela so pri določanju nadomestil med letom dolžne paziti, da s previsoko odmerjenimi akontacijami ne bi prihajalo do preplačil. V primeru preplačila se ta poračuna ob dokončni odmeri.
V primeru, ko po zakonu in tem statutu ugotavlja višino nadomestila zaradi manjšega osebnega do-
hodka na drugem ustreznem delu skupnost, odloča o odmeri nadomestil med’ letom odbor za plan in finance na podlagi predloga odbora za varstvo delovnih invalidov.
10.	člen
6G. člen statuta se dopolni tako, da v prečiščenem besedilu glasi:
Delovnemu invalidu, ki na drugem ustreznem delu ne dosega normalnih delovnih rezultatov in zato dosega manjši osebni dohodek, se nadomestilo, odmerjeno po 47. členu republiškega zakona in 64. člena statuta zniža v razmerju, za kolikor delovni invalid v skladu s samoupravnim splošnim aktom organizacije prejema nižji osebni dohodek.
Delovnemu invalidu, ki na drugem ustreznem delu presega normalne delovne rezultate in zato dosega višji osebni dohodek, se nadomestilo, odmerjeno po 47. členu republiškega zakona m 64. členu statuta, zviša v razmerju za kolikor delovni invalid v skladu s samoupravnim splošnim aktom Organizacije prejema višji osebni dohodek.
11.	člen
69. člen statuta se spremeni tako, da v prečiščenem besedilu glasi:
V skladu z republiškim zakonom in tem statutom ugotavlja višino nadomestila osebnega dohodka za čas prekvalifikacije oziroma dokvalifikacije, zaradi dela s skrajšanim delovnim časom in zaradi manjšega orebnega dohodka na drugem ustreznem delu, organizacija združenega dela za delovne invalide, ki so v njej v delovnem razmerju.
Ce je ugotovljena višina nadomestil iz prvega odstavka lega člena, ki jih ugotavlja organizacija združenega dela sporna, odloči o njegovi višini skupnost,
12.	člen
118. člen statuta se dopolni tako, da v prečiščenem besedilu glasi:
Varstveni dodatek k invalidski pokojnini, priznani zaradi bolezni ali poškodbe izven dela, znaša z:a uživalca pokojnine najmanj 70 odstotkov osnove za odmero varstvenega dodatka, za uživalko pokojnine pa najmanj 80 odstotkov osnove za pokojninsko dobo do 20 let. Za vsako nadalnje dopolnjeno leto pokojninske dobe se poveča višina varstvenega dodatka za 2 odstotka, s tem da ne presega 1.00 odstotkov osnove.
Varstveni dodatek k invalidski pokojnini, odmerjeni v sorazmernih delih glede na vzrok za nastanek invalidnosti, se odmeri v sorazmernih delih. Osnova za odmero varstvenega dodatka je razlika med skupnim zneskom odmerjene pokojnine in zneskom najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo. Skupen znesek varstvenega dodatka ne sme presegati zneska razlike med odmerjeno pokojnino in najnižjo pokojnino za polno pokojninsko dobo.
Varstveni dodatek k družinski pokojnini se odmeri od razlike med družinsko pokojnino in zneskom najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo in znaša 70 odstotkov za enega, 80 odstotkov za dva, 90 odstotkov za tri in 100 odstotkov razlike za štiri ali več uživalcev družinske pokojnine.
Otroku, ki uživa poleg družinske pokojnine po enem roditelju tudi del družinske pokojnine po drugem roditelju, se odmeri varstveni dodatek po tretjem odstavku tega člena. Del družinske pokojnine po drugem roditelju pa se upošteva le med skupne dohodke
uživalca pokojnine in družinskih članov, ki vplivajo na pravico do varstvenega dodatka.
Če uživajo družinsko pokojnino člani ožje in člani širše družine, pa vsi izpolnjujejo pogoje za varstveni dodatek, se odmeri tisti del varstvenega dodatka, Id pripada članom ožje družine po 3. odstavku tega člena, članom širše družine pa gre ostanek do zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo.
13.	člen
126.	člen statuta se dopolni tako, da v prečiščenem besedilu glasi:
Pravice do dodatka za pomoč in postrežbo nimajo zavarovanci iz tretjega odstavka 10. In 11. člena republiškega zakona, razen če je zavarovanec oziroma upokojenec slep.
14.	člen
127.	člen statuta se dopolni tako, da v prečiščenem besedilu glasi:
Višino dodatka za pomoč in postrežbo določa skupnost s sklepom.
Pri uživalcih pokojnine je višina dodatka za pomoč in postrežbo odvisna od tega,- ali jim je stalna pomoč in postrežba neogibno potrebna za opravljanje vseh ali pa le večine osnovnih življenjskih potreb.
Slepim zavarovancem in uživalcem pokojnine ter nepokretnim zavarovancem in uživalcem pokojnine, ki so pridobili to pravico po drugem in tretjem odstavku 125. člena statuta, pripada dodatek za pomoč ih postrežbo v enaki višini/kot uživalcem pokojnin, ki jim je stalna pomoč in postrežba neogibno potrebna za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb.
Za nekatere najtežje prizadete kategorije zavarovancev in uživalcev pokojnine lahko skupnost s sklepom določi tudi višji znesek dodatka za pomoč in postrežbo od tistega, ki je določen za uživalce tega dodatka, ki jim je stalna pomoč In postrežba neogibno potrebna za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb.
15.	člen
131. Člen se dopolni tako, da v prečiščenem besedilu glasi:
Dodatek za pomoč in potrežbo se uskladi v začetku koledarskega leta za odstotek porasta nominalnih osebnih dohodkov vseh delavcev, zaposlenih v SR Sloveniji, v preteklem letu.
Skupnost lahko namesto uskladitve določi tudi nov znesek dodatka za pomoč, in postrežbo.
Dodatek za pomoč in postrežbo skupnost uskladi tudi med letom in sicer enako, kot se redno usklajujejo pokojnine.
16.	člen
139. člen statuta se spremeni tako, da v p r nem besedilu glasi:	*
Za rekreativno dejavnost skupnega pomena šic„v
—	rekreativna dejavnost uživalcev starostnih, invalidskih in družinskih pokojnin, ki jo organizirajo v skladu s sprejetimi programi društev upokojencev in društva invalidov v občinah;
—	rekreativna dejavnost uživalcev starostnih, invalidskih in družinskih pokojnin, ki jo organizira Zveza društev upokojencev in invalidske organizacije na ravni republike;
—	gradnja, vzdrževanje in obnova počitniških in rekreativnih objektov skupnega pomena za vse uživalce pokojnin v republiki in regresiranje letovanja v le-teh.
17.	člen
140. člen statuta se dopolni tako, da v prečiščenem besedilu glasi:
Za rekreacijo skupnega pomena po 139. členu statuta, skupnost namenja razliko med celotnim zneskom sredstev za rekreacijo uživalcev pokojnin ter zneskom sredstev, potrebnih za izplačilo enkratnega zneska ža rekreacijo, ki ga določi skupnost s sklepom v začetku koledarskega leta.
Sredstva za rekreacijo uživalcev pokojnin iz prve alinee 139. člena nameni skupnost za pospeševanje te dejavnosti v občinah glede na število uživalcev pokojnin v posamezni .občini v preteklem letu. Ta sredstva razporejajo zbori delegatov enot skupnosti posameznim društvom upokojencev in invalidov, pri čemer določajo višino in upravičenost teh sredstev za posamezna društva glede na njihove programe dela.
Enote skupnosti v občinah se preko svojih delegatov v skupščini skupnosti vsako koledarsko leto sporazumevajo o delu sredstev iz prvega odstavka tega člena, ki ga namenjajo za rekreacijo skupnega ' pomena iz prve in druge alinee 139. člena statuta.
18.	člen
158.	člen statuta se dopolni tako, da v prečiščenem besedilu glasi:
V zavarovalno dobo se vštevajo tudi obdobja po prenehanju obveznega zavarovanja pri skupnosti v SR Sloveniji, za katere je zavarovanec podaljšal zavarovanje in plačal prispevek (podaljšano zavarovanje), in sicer:
1.	čas strokovnega izpopolnjevanja ali specializacije po prenehanju zavarovanja, vendar največ dve leti;
2.	prekinitev zaposlitve, če je bil v času začasne nezaposlenosti prijavljen skupnosti za zaposlovanje, vendar največ dve leti za posamezen primer prenehanja zavarovanja;
3.	čas prebivanja v tujini kot zakonec zavarovanca — jugoslovanskega državljana, ki je bil v tujini v službi pri jugoslovanskih državnih organih, delovnih in drugih organizacijah ali v kaki drugi službi na podlagi mednarodne pogodbe;
4.	čas nezaposlenosti po vrnitvi iz tujine kot zakonec zavarovanca — jugoslovanskega državljana, ki je bil v tujini v službi pri jugoslovanskih državnih organih, delovnih in drugih organizacijah ali v kaki drugi službi na podlagi mednarodne pogodbe, vendar največ dve leti;
5.	čas nezaposlenosti zakonca vojaške osebe, ki je po službeni dolžnosti premeščen v drug kraj, v primeru, da so izpolnjeni pogoji pravilnika zveznega sekretarja za ljudsko obrambo o postopku za uveljavitev pravice do podaljšanega zavarovanja.
Določba 2. točke prvega odstavka tega člena se uporablja tudi za zavarovanca, ki mu je prenehalo obvezno zavarovanje pri nosilcu zavarovanja države, s katero ima SFRJ sklenjeno konvencijo o socialni varnosti, nazadnje pa je bil zavarovan pri Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji.
19.	člen
159.	člen statuta se dopolni tako, da v prečiščenem besedilu glasi:
Podaljšano zavarovanje lahko uveljavi zavarovanec v roku 12 mesecev po prenehanju obveznega zavarovanja pri skupnosti pod naslednjimi pogoji:
—	v primerih iz 1. točke prvega odstavka 158. člena statuta, če je na strokovnem izpopolnjevanju ali na specializaciji v Jugoslaviji oziroma v tujini v šo-ah, v znanstvenih ustanovah, na tečajih ali v organizacijah združenega dela, delovnih skupnostih in drugih organizacijah;
—	v primerih iz 2. in 4. točke prvega odstavka 158. člena statuta, če se je prijavil skupnosti za zaposlovanje v 30 dneh po prenehanju obveznega zavarovanja oziroma po vrnitvi iz tujine in se redno prijavlja za zaposlitev ter o tem predloži ustrezna potrdila skupnosti za zaposlovanje;
—	v primerih iz 3. točke prvega odstavka 158. člena statuta, dokler prebiva v tujini skupaj z zakon-,:em-zavarovancem in v tujini ni zavarovan ter o tem predloži potrdilo ob vložitvi zahteve za podaljšano zavarovanje in ob koncu vsakega koledarskega leta;
—	v primerih iz 5. točke prvega odstavka 158. člena statuta, če so izpolnjeni pogoji pravilnika zveznega sekretarja za ljudsko obrambo o postopku za uveljavljanje pravic iz zavarovanja.
Ne glede na roke iz prvega odstavita tega člena lahko uveljavi zavarovanec podaljšano zavarovanje v primerih iz drugega odstavka 158. člena statuta, če se je v 12 mesecih po prenehanju obveznega zavarovanja pri tujem nosilcu zavarovanja prijavil skupnosti za zaposlovanje, podaljšano zavarovanje pa uveljavi v roku 24 mesecev od prenehanja obveznega zavarovanja v tujini.
20.	člen
190. člen statuta se spremeni tako, da v prečiščenem besedilu glasi:
V	skupnosti zavarovanci in uživalci pravic zagotavljajo enotno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v SR Sloveniji in v ta namen določajo zase in za svoje družinske člane pravice iz tega zavarovanja.
V	enotah skupnosti zavarovanci in uživalci pravic samoupravno in samostojno, v mejah enotno dogovorjene politike na ravni skupnosti, zlasti:
—	razpravljajo, zavzemajo in usklajujejo stališča o vprašanjih, ki so enotna za področje skupnosti, zlasti pa o temeljnih vprašanjih sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja, o obveznosti zavarovancev za zagotovitev pravic na temelju vzajemnosti in solidarnosti in o vprašanjih organizacije skupnosti;
—	se dogovarjajo in sporazumevajo z drugimi zainteresiranimi dejavniki o uresničevanju pravice do prekvalifikacije ali dokvalifikacije in ustreznega zaposlovanja invalidov, o prevenciji invalidnosti in ukrepih za zmanjšanje invalidnosti in invalidskega upokojevanja;
—	urejajo in spremljajo uveljavljanje pravic zavarovancev in uživalcev pravic na svojem območju in predlagajo potrebne ukrepe;
—	samoupravno odločajo o posameznih zahtevkih za uveljavljanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja;
—	spremljajo rekreativno dejavnost uživalcev pokojnin v občini in na podlagi programov društev upokojencev v občini razporejajo sredstva v ta namen;
—	opravljajo druge naloge, opredeljene v samoupravnih splošnih aktih skupnosti oziroma enote skupnosti.
21.	člen
205. člen statuta se spremeni in dopolni tako, da v prečiščenem besedilu glasi:
Skupščina skupnosti:
1.	sprejema statut skupnosti, njegove spremembe in dopolnitve in druge splošne akte;
2.	določa in uresničuje politiko pokojninskega in invalidskega zavarovanja s plani in programi dejavnosti ter s posameznimi sklepi;
3.	sklepa družbene dogovore in samoupravne sporazume;
4.	spremlja gmotni položaj upokojencev, določa politiko medletnega usklajevanja pokojnin in sklepa o dokončni uskladitvi pokojnin;
5.	sklepa o dokončni uskladitvi preživnin po zakonu o preživninskem varstvu kmetov;
6.	ugotavlja s samoupravnimi sporazumi določene stopnje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje oziroma v skladu z zakonom določa stopnjo prispevkov;
7.	odloča o ukrepih, s katerimi se zagotavljajo materialna podlaga in možnosti za prekvalifikacijo ali dokvalifikacijo in zaposlovanje delovnih invalidov;
8.	upravlja s sredstvi skupnosti in določa politiko uporabe teh sredstev;
9.	sprejema finančne načrte in zaključne račune ter poslovno poročilo skupnosti;
10.	določa dela in naloge, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem, sklepa d rezultatih revizije teh del in nalog;
11.	voli in razrešuje predsednika in namestnika predsednika skupnosti, predsednika in namestnike predsednikov ter člane organov skupščine, imenuje stalne in občasne organe, odbore ter komisije ter jim določa delovna področja;
12.	voli sodnike posebnega sodišča združenega dela;
13.	voli delegate v delegacijo za Skupnost socialnega varstva Slovenije in v delegacijo za Zvezo skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja;
14.	določa program dejavnosti in enotna izhodišča politike porabe sredstev za gradnjo domov za upokojence:
15.	sodeluje z drugimi smoupravnimi skupnostmi v Sloveniji in Jugoslaviji;
16.	odloča o ustanovitvi Zveze skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Jugoslavije, o včlanjevanju vanjo in o včlanjevanju v druga združenja oziroma skupnosti;
17.	odloča o ustanovitvi in delovnem področju strokovne službe;
18.	sklepa samoupravni sporazum s strokovno službo o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih;
19.	imenuje vodjo strokovne službe skupnosti;
20.	določa skupne osnove za opravljanje nalog in dolžnosti splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite;
21.	opravlja druge naloge, za katere je po predpisih pristojna skupnost, če s statutom ali drugim splošnim aktom ni izrecno določena pristojnost kakšnega drugega organa skupnosti.
22.	člen
209. člen statuta se spremeni tako, da v prečiščenem besedilu glasi:
Stalni organi oziroma telese skupščine skupnosti so:
1.	odbor za sistem in organizacijo skupnosti z
11 člani;
2.	odbor za plan in finance z 11 člani;
3.	odbor za varstvo delovnih invalidov z 9 člani;
4.	odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito s 7 člani;
5.	odbor za zavarovalno dobo, ki se šteje s povečanjem z 9 člani;
6.	odbor za varstvo pravic z 19 člani;
7.	odbor za borce NOV in vojaške invalide z 9 člani;
8.	odbor za pokojninsko in invalidsko zavarovanje kmetov z 11 člani
9.	upravni odbor sklada za gradnjo domov za upokojence z 9 člani;
10.	komisija za volitve in kadrovska vprašanja s 7 člani.
23.	člen
211.	člen statuta se dopolni tako, da v prečiščenem besedilu glasi:
Odbor za sistem in organizacijo skupnosti:
1.	proučuje sistemska vprašanja pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zavzema stališča ter daje predloge in pobude za spremembe in dopolnitve predpisov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja;
2.	pripravlja delovna gradiva in osnutke samoupravnih splošnih aktov skupnosti s svojega področja;
3.	spremlja izvajanje in uveljavljanje zavarovanja in daje skupnosti ustrezne predloge;
4.	v zvezi z usklajevanjem in izpopolnjevanjem sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja usklajuje svoje izsledke in stališča s pristojnimi dejavniki ter daje pobude 'in predloge;
5.	proučuje organizacijo in delovanje skupnosti in strokovne službe;
6.	spremlja in razvija informativno dejavnost skupnosti ter obveščanje zavarovancev in uživalcev pravic;
7.	skrbi za znanstveno in raziskovalno dejavnost skupnosti na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
24.	člen
212.	člen statuta se dopolni tako, da v prečiščenem besedilu glasi:
Odbor za plan in finance:
1.	pripravlja predloge planskih dokumentov skupnosti in njenega zaključnega računa;
2.	skrbi za 1 izvrševanje finančnega načrta, namensko in racionalno vlaganje in porabo sredstev skupnosti v skladu s sklepi in smernicami skupščine skupnosti;
3.	spremlja zbiranje prihodkov skupnosti, izterjavo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od vseh vrst zavezancev ter plačila obveznosti družbenopolitičnih skupnosti do skupnosti ter odloča o odpisih in obročnem odplačevanju zapadlih obveznosti zavarovancev;
4.	spremlja gmotni položaj upokojencev, ter predlaga skupščini skupnosti politiko medletnega usklajevanja pokojnin in dokončno uskladitev pokojnin ter uskladitev preživnin po zakonu o preživninskem
varstvu kmetov;
5.	na podlagi ocen in podatkov o porastu osebnih dohodkov, v skladu s politiko medletnega usklajevanja pokojnin, sprejema sklepe o povečanju pokojnin med letom ter uskladitvi preživnin po zakonu o
preživninskem varate« kmetov;
6.	v okviru finančnega načrta razporeja sredstva
za znanstveno-raziskovalno in informativno dejavnost skupnosti;
7.	pripravlja predlog samoupravnega sporazuma o pravicah, obveznostih in odgovornostih med skupnostjo in strokovno službo;
8.	v okviru finančnega načrta sklepa letni sporazum o svobodni menjavi dela med skupnostjo in strokovno službo ter skrbi za modernizacijo strokovne službe;
9.	opravlja druge zadeve, za katere ga pooblasti skupščina skupnosti.
25.	člen
213.	člen statuta se dopolni tako, da v prečiščenem besedilu glasi:
Odbor za varstvo delovnih invalidov:
1.	proučuje sistem prekvalifikacije In dokvalifikacije in zaposlovanja invalidov in daje predloge v tej zvezi;
2.	spremlja in analizira gibanje invalidizacije ter daje v tej zvezi predloge in pobude;
3.	spremlja in koordinira delo pri uveljavljanju pravic iz invalidskega zavarovanja v združenem delu;
4.	spremlja izvajanje prekvalifikacije in dokvalifikacije in zaposlovanje delovnih invalidov, ga ocenjuje in predlaga potrebne ukrepe;
5.	pripravlja in predlaga pristojnim dejavnikom program preventivne dejavnosti na področju invalidskega varstva in ukrepov za preprečevanje in zmanjševanje invalidizacije skladno s programi v občinah;
6.	pripravlja predlog za zagotavljanje materialne podlage in možnosti za usposabljanje in zaposlovanje delovnih invalidov in invalidnih oseb;
7.	odobrava namenska sredstva za izvajanje invalidskega varstva, določena v finančnem načrtu ali razporejena po zaključnem računu skupnosti;
8.	v enotah skupnosti v občinah usmerja in povezuje delo, ki zadeva usposabljanje in zaposlovanje delovnih invalidov;
9.	sodeluje s pristojnimi dejavniki na področju usposabljanja in zaposlovanja invalidnih oseb ter preprečevanja in zmanjševanja invalidizacije.
26.	člen
219.	člen se spremeni tako, da v prečiščenem besedilu glasi:
Upravni odbor sklada za gradnjo domov za upokojence:
1,	obravnava in predlaga skupščini skupnosti sprejem programskih usmeritev porabe sredstev za gradnjo domov za upokojence:
3.	upravlja s tekočimi sredstvi in skrbi za smotrno
uporabo in delitev sredstev sklada za izgradnjo domov za upokojence;
3.	sodeluje s pristojnimi dejavniki, zadolženimi
za izgradnjo domov za upokojence.
27.	člen
220.	člen statuta se dopolni tako, da v prečiščenem
besedilu glasi:
Komisija za volitve In kadrovska vprašanja:
1.	spremlja in koordinira volilne aktivnosti In postopek evidentiranja kandidatov in sestavi listo za
volitve, imenovanja in razrešitev organov, predsednikov, članov' in namestnikov članov organov skup-
nosti in predlaga delegate skupnosti v drugih samoupravnih organih, organizacijah ali skupnostih, predsednika ter sodnike posebnega sodišča združenega dela ter vodjo strokovne službe;
2.	usklajuje postopek evidentiranja kandidatov z enotami skupnosti;
3.	o evidentiranih kandidatih obvešča pristojne organizacije SZDL, ki sodelujejo v postopku izbire in dajejo mnenja oziroma soglasja;
4.	opravlja druge naloge na področju uresničevanja kadrovske politike v skupnosti;
5.	imenuje invalidske komisije in izvedence posameznike;
6.	v skladu s samoupravnimi splošnimi akti skupnosti določa in usklajuje osebne dohodke funkcionarjev in izvedenskih organov skupnosti;
7.	imenuje predstavnike skupnosti v drugih organizacijah in skupnostih, če za posamezno imenovanje ni pristojna skupščina skupnosti.
28.	člen
222. člen statuta se spremeni tako, da v prečiščenem besedilu glasi:
Zbori delegatov enot skupnosti opravljajo naloge, določene v sporazumu o organiziranosti in nalogah skupnosti, statuta in samoupravnih splošnih aktih enote skupnosti v občinah.
Zbor delegatov enote skupnosti v občini ima lahko naslednje organe in telesa:
1.	odbor za uveljavljanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja;
2.	odbor za varstvo delovnih invalidov, prekvalifikacijo, dokvalifikacijo in zaposlovanje delovnih invalidov;
3.	komisijo za rekreativno dejavnost upokojencev v enoti in
4.	druge.
Enota skupnosti določa s splošnim aktom, katere organe ima zbor delegatov in kakšne so njihove naloge in odgovornosti.
Več enot skupnosti lahko sporazumno oblikuje
skupne organe za posamezna področja.
29.	člen
250. člen statuta se dopolni tako, da v prečiščenem besedilu glasi:
Prispevek za zavarovalno dobo, ki se šteje s povečanjem na podlagi sklepa skupščine skupnosti, se
plačuje za obdobje 5 let za nazaj od dneva uveljavitve sklepa, s katerim so bila posamezna dela in naloge določena kot dela in naloge, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem, če ni s sklepom drugače določeno.
Prispevek za zavarovalno dobo, ki se šteje s povečanjem na podlagi zakona o delovnih mestih, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem se obračunava in plačuje v vsakem primeru za obdobje 5 let za nazaj od dneva, ko komisija iz 165. člena statuta ugotovi dejansko stanje.
Privpevek Iz prvega in drugega odstavka tega člena se uskladi na leto pred letom, ko komisija iz 165. člena tega statuta v organizaciji združenega dela ugotovi dejansko stanje, v skladu z gibanji povprečnih osebnih dohodkov delavcev, zaposlenih na območju SR Slovenije.
30.	člen
Za 250. členom se 'doda nov 250. a člen, ki glasi:
Za zavarovanca, ki kljub izpolnitvi pogojev za polno osebno pokojnino, še dela na delih in nalogah, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem, se ne plačuje prispevek za zavarovalno dobo, ki se šteje s povečanjem.
31.	člen
254.	člen statuta se spremeni tako, da v prečiščenem besedilu glasi:
Za sofinanciranje izgradnje domov za upokojence in sanacijo teh domov skupnost združuje in izloča sredstva obračunana v odstotku od skupnega zneska izplačanih pokojnin in varstvenega dodatka, razen od pokojnin zavarovancev iz tretjega odstavka 10. člena ih 11. člena republiškega zakona in pokojnin iz naslova starostnega zavarovanja kmetov, določenem v samoupravnem sporazumu o temeljih plana skupnosti.
Odstotek iz prvega odstavka se določi na podlagi letnega programa gradnje in sanacij domov za upokojence, ki ga predložijo pristojni dejavniki, zadolženi za izgradnjo domov za upokojence.
32.	člen
255.	č&sa se spremeni tako, da v prečiščenem besedila glasi:
Sredstva sklada za gradnjo domov za upokojence se razporejajo kot dotacija investitorjem novogradenj in sanacij domov za upokojence.
33.	člen
258. čim se spremeni tako, da v prečiščenem besedilu glasi:
O razporejanju sredstev iz 254. člena odloča upravni odbor sklada za gradnjo domov za upokojence.
34.	člen
Za 258. členom se doda nov 258. a člen, ki glasi:
Upokojenec, ki je bil pri oblikovanju pokojninske osnove upravičen do vštetja osebnega dohodka iz naslova opravljanja dela preko polnega delovnega časa po 20. členu tega statuta, lahko vloži zahtevo za novo odmero pokojnine v skladu s 1. členom sprememb in dopolnitev statuta.
Na novo odmerjena pokojnina gre upokojencu od dneva uveljavitve sprememb in dopolnitev statuta, če vloži zahtevo v roku 8 mesecev, sicer pa od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in še za 6 mesecev nazaj.
35.	Hen
268. člen statuta se spremeni tako, da v prečiščenem besedilu glasi:
Sredstva za gradnjo domov za upokojence bo skupnost zagotavljala v sklada z določbo 254. člena statuta do 31. 12. 1990.
36.	Hen
Za 275. Členom se doda nov 275. a člen, ki glasi:
Spremembe in dopolnitve statuta začnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik skupščine Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
Rodi Bregar L r.
,	551.
Na podlagi 2. odstavka 2. člena uredbe o načinu obračunavanja in vplačevanja obveznosti za združevanje dela sredstev družbene reprodukcije za gospodarsko infrastrukturo v letu 1986 (Uradni list SRS, št. 9/86) iti 38. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za poštni, telegrafski in telefonski promet Slovenije (Uradni list SRS, Št. 33/83) je sprejela Komisija za družbenoekonomske odnose Skupščine samoupravne interesne skupnosti za ptt promet Slovenije
NAVODILO
o načinu obračunavanja in vplačevanja obveznosti za združevanje dela sredstev družbene reprodukcije za potrebe ptt prometa v letu 1986
1.	člen
Zavezanci za združevanje dela sredstev družbene reprodukcije (v nadaljnjem besedilu: zavezanci) po zakonu o združevanju dela sredstev družbene reprodukcije za gospodarsko infrastrukturo v letu 1906 (Uradni list SRS, št. 5/86) združujejo sredstva za nujne potrebe družbene reprodukcije v ptt prometu v višini 20 “/• od cene telefonskega impulza.
.	2. člen
Zavezanci vplačujejo obveznosti na posebne partije žiro računov pristojnih ■ območnih samoupravnih interesnih skupnosti za ptt promet.
Obračun obveznosti se izda na obrazcu -Račun ptt storitev«.
3.	člen
Obveznosti poravnajo zavezanci trimesečno za nazaj. Območna samoupravna interesna skupnost za ptt promet izstavi zavezancu obračun najkasneje do 15. v naslednjem mesecu po izteku trimesečja. Prvi obračun v letu 1986 bodo prejeli zavezanci do 15. aprila.
Zavezanec je dolžan poravnati obveznosti v roku 15 dni po prejemu računa.
4.	člen
V skladu z načinom plačevanja stroškov za telefon, katere poravnavajo delovne in sestavljene organizacije združenega dela na podlagi računov za posamezni glavni naročniški telefon zbirno s splošnim nalogom za prenos, se poravnajo obveznosti iz tega navodila na enak način.
Delovne oziroma sestavljene organizacije združenega dela razdelijo obveznost na svoje temeljne organizacije združenega dela v skladu s svojimi samoupravnimi splošnimi akti.
5.	člen
Spisek neporavnanih obveznosti zavezancev se pošlje pristojni SDK v nadaljnji postopek.
6.	člen
To navodilo začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Ljubljana, dne 12. marca 1986.
• Predsednik komisije za družbenoekonomske odnose
Skupščine samoupravne interesne skupnosti za ptt promet Slovenije Tine Brilej 1. r.
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
LJUBLJANA
553.
Na podlagi 12. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Medobčinske zdravstvene skupnosti Ljubljana in 18. člena statuta Medobčinske zdravstvene skupnosti Ljubljana (Uradni list SRS, št. 29/83) je skupščina na skupni seji obeh zborov dne 24. februarja 1986 sprejela
SKLEP
o zaključnem računu Medobčinske zdravstvene skupnosti Ljubljana za leto 1985
1
Zaključni račun Medobčinske zdravstvene skupnosti Ljubljana za leto 1985 izkazuje:
1.	skupne prihodke
2.	skupne odhodke
3.	presežek prihodkov
din
178.945.451.75
178.515.521.75 429.930,00
Druga, četrta in peta alinea ostanejo nespreme-
njene.
2
Ta sklep začne veljati takoj. Sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 022-9/86-1
Brežice, dne 10. februarja 1986.
Predsednik
Skupščine občine Brežice Mirko Kambič 1. r.
Na podlagi 27. in 37. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77, 22/81 in 36/85), 150. člena statuta občine Brežice (Urad-,ni list SRS, št. 14/78) in na predlog Obrtnega združenja Brežice je Skupščina občine Brežice na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 7. marca 1986 sprejela
2
Presežek prihodkov iz prejšnje točke v znesku 429.930 din se prenese v otvoritveno bilanco za leto 1986.
3
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 402-1/86
Ljubljana, dne 24. februarja 1986.
Predsednik skupščine Medobčinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Franc Svetelj L r.
BREŽICE
553.
Na podlagi 150. člena in 229. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14/78 in 16/82), 617. in 618. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76) ter 9. člena zaTrona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine (Uradni list SRS, št. 32/80) je Skupščina občine Brežice na seji družbenopolitičnega zbora in zbora združenega dela dne 10. februarja 1986 sprejela
SKLEP
o spremembi sklepa o začasnih ukrepih družbenega varstva v Zdravstvenem centru, TOZD Zdravstveni dom Brežice 1
SKLEP
v volilno komisijo za izvolitev delegacij skupnosti delovnih ljudi, ki delajo v obrtni in drugi podobni dejavnosti v občini Brežice
1
V volilno komisijo se imenujejo:
1.	Franc Bratanič, Bukošek 9, Brežice, za predsednika
2.	Slavko Merslavič, Slomškova 5, Brežice, za namestnika predsednika
3.	Jožica Aleksič, Cesta I. borcev, Brežice, za tajnika
4.	Ivan Balon, Milavčeva, Brežice, zg, namestnika tajnika
5.	Alojz Jagodič, Obrtna 14, Brežice, za člana
6.	Laura Rueh, Cesta I. borcev, Brežice, za namestnika člana.
2
Sklep velja takoj in se objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 013-1/86-1
Brežice, dne 7. marca 1986.
Predsednik
Skupščine občine Brežice
Mirko Kambič 1. r.
1
Spremeni se 3. člen sklepa o začasnih ukrepih družbenega varstva v ZC Brežice — TOZD Zdravstveni dom Brežice (Uradni list SRS, št. 41/85) in glasi:
—	v začasni kolegijski organ se imenujejo:
—	za predsednika — dr. Mitja Mrgole, specialist-intemist, predsednik strokovnega sveta Občinske zdravstvene skupnosti Ptuj
—	za člana — Zorko Anton, dipl. soc., direktor Zdravstvenega centra Brežice.
CERKNICA
555.
Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74, 4/78 in 18/80) in 138. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 36/82) je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. februarja 1886 sprejela
ODLOK
o proračuna občine Cerknica za leto 1986
1.	tien
Proračun občine Cerknica ze leto 1986 obsega:
1.	prihodke v skupnem znesku	308,425.000
od tega: izvirni prihodki	296,026.000
dopolnilna sredstva republike	12,399.000
2.	razporejene prihodke v znesku	305,425.000
3.	nerazporejene prihodke — tekoča
proračunska rezerva |	3,000.000
2.	člen
Od prihodkov, ki bodo doseženi v letu 1986 se izloča 1 °/o v rezervni sklad proračuna. Sredstva se izločajo do 10. dne v mesecu za pretekli mesec.
Obveznost izločanja se lahko odloži za čas, ko se zaradi neenakomernega priliva prihodkov uporablja posojilo iz rezervnega sklada.
3.	člen
Sredstva za redno dejavnost pravosodnih organov se zagotavljajo v skladu z zakonom o rednih sodiščih.
Upravnim organom in družbenopolitičnim organizacijam se sredstva nakazujejo mesečno po planiranih dvanajstinah.
Za ostale namene se sredstva nakazpjejo v skladu s potrebami v okviru odobrenih sredstev oziroma doseženih prihodkov proračuna.
4.	člen
Porabniki proračunskih sredstev morajo organizirati svojo dejavnost v mejah sredstev, ki so jim določena s proračunom.
Porabniki občinskega proračuna ne smejo prevzemati obveznosti na račun občinskega proračuna, ki bi presegle s prbračunom določena sredstva.
*s arbV-a
•JIX9-lS v i
5. člen
Izvršni svet je pooblaščen, da odloča:
1.	o prenosu sredstev med posameznimi nameni občinskega proračuna, določenimi v bilanci odhodkov,
2.	o uporabi sredstev rezervnega sklada občinskega proračuna, vendar samo za namene iz 1. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78),
3.	o uporabi sredstev »tekoče proračunske rezerve«.
Sredstva tekoče proračunske rezerve se bodo dodeljevala:
—	za naloge, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva in po svoji vsebini sodijo v splošno porabo občine,
—	za naloge, za katere v proračunu niso sredstva zagotovljena v zadostnem obsegu.
6. člen
Tabela »Bilanca prihodkov in splošni razpored odhodkov proračuna občine Cerknica za leto 1986« je sestavni del tega odloka.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad-nem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986.
St. 400-1/86
Cerknica, dne 26. februarja 1988.
Predsednik
Skupščine občine Cerknica Edo Lenarčič 1. r.
Bilanca prihodkov in splošni razpored odhodkov proračuna občine Cerknica za leto 1986
PRIHODKI
Vrsta prihodkov	v tisoč din
Prenos presežka iz preteklega leta	3.742	
Davki na dohodek in davki	iz osebnih do-
hodkov	102.004
Prometni davki, davki na premoženje in na	
dohodek od premoženja	62.575
Takse	11.464
Prihodki upravnih organov	in drugi pri-
hod ki	11.280
Odstopljeni prihodki	104.961
Dopolnilna sredstva republike	12.399
Skupaj	308.429
ODHODKI	
Razporeditev po namenih	r tisoč din
Dejavnost organov DPS	233.619
Dejavnost ljudske obrambe	8.550
Dejavnost DPO	18.486
Negospodarske investicije	3.210
Socialno skrbstvo	21.861
Zdravstveno varstvo	*	441
Komunalna dejavnost	8.268
Krajevne skupnosti	5.296
Odstopljeni prihodki	2.702
Tekoča proračunska rezerva	3.006
Rezervni sklad	3.000
Skupaj	308.425
556.
Na podlagi 3. člena v zvezi z 41. členom zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82) in 133. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 36/82) je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. februarja 1986 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o komunalnih dejavnostih v občini Cerknica
1.	člen
Člen 4. se spremeni 'tako, da se glasi:
Komunalno dejavnost po 1. in 2. členu tega odloka opravlja »Komunala« Cerknica oziroma ustrezni obrtniki.
Zaradi specifičnosti potreb v okviru krajevnih skupnosti in zaradi oddaljenosti, se posamezne komunalne storitve lahko izvajajo neposredno v krajevnih skupnostih,
Razmejitve med tistimi komunalnimi dejavnostmi oziroma komunalnimi objekti in napravami, katere opravlja oziroma s katerimi gospodari »Komunala« Cerknica in tistimi, katere opravlja oziroma s katerimi gospodarijo neposredno delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih, se uredijo s samoupravnimi sporazumi med Samoupravno komunalno cestno skupnostjo občine Cerknica in krajevnimi skupnostmi na podlagi planskih aktov in programov razvoja krajevnih skupnosti. *
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 352-1/83-3
Cerknica, dne 26. februarja 1986.
Predsednik
Skupščine občipe Cerknica
Edo Lenarčič 1. r.
557.
Na podlagi 2. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, -št. 13/74), 10. člena pravilnika o enotni metodologiji za izračun valorizirane vrednosti hiše oziroma stanovanja (Uradni list SRS, št. 13/80), 40. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80) in 138. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 36/82) je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. februarja 1986 sprejela .
ODLOK
o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Cerknica v letu 1986
1.	člen
S tem odlokom se določa povprečna gradbena cena in povprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč na območju občine Cerknica ter določitev odškodnine za razlaščeno stavbno zemljišče za leto 1986.
2.	člen
Povprečna gradbena cena za m2 uporabne površine stanovanja na pbmočju občine znaša 72.000 din
3.	člen
Povprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč znašajo 20 % od vrednosti povprečne gradbene cene za m2 stanovanjske površine.
Odstotek od povprečne gradbene cene za izračun odškodnine za razlaščene stavbno zemljišče in odškodnina za razlaščeno stavbno zemljišče znaša:
a)	za naselje Cerknica, Rakek, Stari trg, Lož 0,7 e/o oziroma 505 din;
b)	za ostala naselja na območju občine Cerknica 0,6 % oziroma 433 din.
4.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Cerknica za leto 1985 (Uradni list SRS, ŠL 8/85).
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 38-7/73-3/0
Cerknica, dne 26. februarja 1986.
Predsednik
Skupščine občan'e Cerknica Mo Lenarčič 1. r.
558.
Na podlagi 105. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79 in 11/81) in 168. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 36'82) je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. februarja 1986 sprejela
ODLOK
o izvedbi melioracijskega postopka in rabi kmetijskih zemljišč po izvedenih melioracijskih delih na območju Farovščice
1.	člen
S tem odlokom se uvede melioracijski postopek v k. o. Nova vas (v nadaljnem besedilu: melioracija), način združevanja sredstev in način rabe zemljišč po izvedbi melioracije.
2.	člen
Melioracijsko območje leži v dolini Farovščice
med zaselkoma Fara in Studenec na Bloški planoti. Območje je delno omejeno s poljskimi potmi, delno pa z vzpetinami na sicer obdelovalnih površinah.
Površina območja meri 45 ha,-
Melioracijsko območje iz prvega odstavka tega člena je grafično prikazano na pregledni karti glavnega projekta, katerega je izdelalo Vodno gospodarsko podjetje TOZD Hidroinženiring pod št. 754/290 ter je na vpogled pri Mercator Kmetijski zadrugi Cerknica. Iz projekta so razvidne natančne meje melioracijskega območja in celoten program urejanja ter uporabe zemljišč na tem območju.
3.	člen
Vsa kmetijska zemljišča na melioracijskem območju iz prejšnjega člena so v smislu 10. člena zakona o kmetijskih zemljiščih razvrščena v I. območje razvrstitve kmetijskih zemljišč.
4.	člen
Investitor melioracije iz 2. člena tega odloka je Mercator Kmetijska zadruga Cerknica.
5.	člen
Sredstva za melioracijo zagotovi investitor. Vračilo vloženih sredstev v zemljišča, ki so v lastnini zasebnih kmetijskih proizvajalcev, drugih občanov in civilno pravnih oseb ter v zemljišča organizacij
združenega dela si investitor zagotovi od teh oseb v obliki vloženega osebnega dela pri urejanju meliori-ranih zemljišč.
6.	člen
Lastniki in uporabniki zemljišč na melioracijskem območju morajo vzdrževati objekte in naprave na svojih zemljiščih tako, da so trajno uporabne. Za skupna vzdrževalna dela morajo združevati sredstva v višini sorazmernega dela stroškov.
7.	člen
Investitor je dolžan voditi evidenco o materialnem in finančnem poslovanju ter o sredstvih za izvedbo melioracije in za vzdrževanje objektov in naprav.
8.	člen
Lastniki	in	uporabniki	kmetijskih	zemljišč	na
melioracijskem območju morajo po končani melioraciji prilagoditi rabo melioriranih kmetijskih zemljišč proizvodnemu programu, ki je podlaga za izvedbo melioracij.
V skladu s 112. členom zakona o kmetijskih zemljiščih mora biti program usklajen z družbenim planom občine in proizvodnim planom investitorja.
9.	člen
■ Lastniki	in	uporabniki	kmetijskih	zemljišč	na
melioracijskem območju so dolžni sami posekati in odstraniti drevje in grmičevje s kmetijskih zemljišč, ki jih imajo v lasti oziroma upravljanju.
Roke za izvedbo del po prejšnjem odstavku je določil investitor v programu izvedbe melioracijskih del. Investitor je dolžan obvestiti o rokih izvedbe teh del lastnike in uporabnike kmetijskih zemljišč na melioracijskem območju.
10.	člen
Za redno vzdrževanje melioracijskih objektov in naprav, razen za osnovno odvodno mrežo, skrbi investitor melioracije. Lastniki in uporabniki zemljišč na melioracijskem območju morajo v skladu s programom investitorja redno vzdrževati.objekte in naprave na* svojih zemljiščih, tako da so trajno uporabni. V ta namen morajo prispevati po enoti površine svojih melioriranih zemljišč sredstva v višini, ki se bo vsako leto ugotovilg na podlagi dolgoročnega in letnega programa vzdrževalnih del.
Podrobnejše določbe o vzdrževanju in stroških iz prvega odstavka tega člena se določijo s pogodbo med investitorjem in lastniki oziroma uporabniki zemljišč. Ce do sklenitve te pogodbe ne pride, določi te obveznosti občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo, na podlagi predloga investitorja.
O materialnem in finančnem poslovanju s< sredstvi, ki se uporabljajo za izvedbo del za namene iz tega odloka ter za vzdrževanje naprav in objektov, se vodi evidenca materialnega in finančnega poslovanja pri investitorju. 11
11.	člen
Kultura in način rabe melioriranih zemljišč mora ustrezati kvaliteti zemljišč po izvedenih melioracijah.
Načrt organiziranja kmetijske proizvodnje na melioriranih zemljiščih po končani melioraciji je sestavni del investicijske dokumentacije za izvedbo melioracije.
Dolgoročne in letne proizvodne programe sprejema pristojni organ investitorja ob sodelovanju z melioracijsko skupnostjo. Lastniki in uporabniki kmetijskih zemljišč so vezani pri rabi na določbe sprejetega proizvodnega programa ne glede na to, ali so sklenili pogodbo o trajnem proizvodnem sodelovanju.
Določbe tretjega in četrtega odstavka 18. člena zakona o kmetijskih zemljiščih se smiselno uporabljajo zoper lastnike oziroma uporabnika zemljišča, ki se ne bi ravnal pri obdelovanju zemljišč po določbah zakona.
12.	člen
Z uveljavitjo tega odloka nastopijo posledice iz prvega in drugega odstavka 82. člena zakona in trajajo do zaključka melioracijskih del.
13.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 324-1/86-2/5
Cerknica, dne 26. februarja 1986.
Predsednik
Skupščine občine Cerknica Edo Lenarčič 1. r.
559.
Na podlagi 8. člena zakona o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, št. 5/80), 13. člena pravilnika o določanju imen naselij in ulic ter o označevanju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, št. 11/80) in 140. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS. št. 36/82) je Skupščina občine Cerknica na 37. seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. februarja 1986 sprejela
ODLOK
o uvedbi uličnega sistema in imenovanja ulic v naselju Lož
1.	člen
Na območju naselja Lož se uvede ulični sistem in na novo imenuje ulice.
2.	člen
Na novo se imenuje:
1.	Cesta 19. oktobra: je del regionalne ceste, od vstopa v naselje Lož, iz ^smeri Bloške police, poteka skozi naselje Lož do katastrske meje k. o. Lož in k. o. Stari trg,
2.	Pod gradom:	ulica obsega stanovanjske
hiše, ki ležijo pod starim gradom in imajo posredni dostop na glavno ulico,
3.	Pod zidom : ulica obsega hiše, ki stojijo ob potoku Brežiček, na območju, ki se že sedaj po domače imenuje Pod zidom,
4.	Smelijevo naselje: je novo naselje, tti leži pod Malim vrhom, Južno od industrijskega področja Kovinoplastike in vzhodno od regionalne ceste Bloška polica—Prezid.
3.	člen	'	.
Grafični prikaz obsega ulic naveden v 2. členu tega odloka je prikazan in razviden v oper atu ROTE
in EHIS na Geodetski upravi Rakek, ter na karti, ki
se hrani v krajevni skupnosit Loška dolina in Geodetski upravi Rakek.
4.	člen
Geodetska uprava Rakek izvede po tem odloku spremembe v vseh uradno vodenih seznamih ROTE in EHIS.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 16-1/86
Cerknica, dne 26. februarja 1986.
Predsednik
zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Cerknica
Zdravko Zabukovec 1. r.
560.
Na podlagi 8. člena zakona o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, št. 5/80), 13. člena pravilnika o določanju imen naselij in ulic ter o označevanju naselij, ulic in stavb . (Uradni list SRS, št. 36/82) je Skupščina občine Cerknica na
37.	seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. februarja 1986 sprejela
ODLOK
o uvedbi uličnega sistema in imenovanju ulic
v naselja Stari trg 1
1.	člen
Na območju naselja Stari trg se uvede ulični sistem in na novo imenujejo ulice.
2.	člen
Na novo se imenuje:
1.	Cesta Notranjskega odreda: je del regionalne ceste, ki iz smeri Loža vstopa v naselje na katastrski meji med k. o. Stari trg in k. o. 'Lož, in poteka skozi naselje Stari trg, mimo Osnovne šole Janeza Hribarja, ter tovarne Gaber do katastrske meje med k. o. Stari trg m k. o. Pudob.
2.	Pot na Ulako: cesta, ki vodi k osrednjemu spomeniku NOB v Loški dolini, poteka iz središča naselja Stari trg po. cesti, ki je najbližja povezava z naseljem Podcerkev, do katastrske meje med k. o. Stari trg in k. o. Podcerkev,
3.	Rožnik: je novo zgrajeni del naselja, jugozahodno od središča Starega trga in sega do katastrske meje med k. o. Stari trg in k. o. Nadlesk,
4.	Ulica Bračičeve brigade: obsega cesto, ki vodi od mostu na Brežičku proti Markovcu in z drugim krakom stare poti proti Ogradam. Na območju te ulice so predvidene nove lokacije za izgradnjo stanovanjskih stavb,
5.	Gradišče: obsega stanovanjske hiše, ki stoje na kraju z domačim imenom Gradišče in sicer: od mostu na Brežičku do Smelijevega naselja v Ložu,
6.	Ograde: obsegajo novo urbanizirano področje vzhodno od naselja Stari trg.
3.	člen
Grafični prikaz obsega ulic naveden v 2. členu tega odloka je prikazan in razviden v operatu ROTE in EHIS na Geodetski upravi Rakek, ter na karti, ki se hrani v krajevni skupnosti Loška dolina in Geodetski upravi Rakek.
4.	člen
Geodetska uprava Rakek izvede po tem odloku spremembe v vseh uradno vodenih seznamih ROTE in EHIS.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 18-1/86
Cerknica, dne 26. februarja 1986.
Predsednik
zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Cerknica
Zdravko Zabukovec 1. r.
561.
Na podlagi 8. člena zakona o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, št. 5/80), 13. člena pravilnika o določanju imen naselij in ulic ter o označevanju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, št. 11/80) in 140. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 36/82) je Skupščina občine Cerknica na 37. seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. februarja 1986-sprejela
ODLOK
o imenovanju naselja Klance
1.	člen
V občini Cerknica se uvede novo naselje z imenom »Klance«.
•	2. člen
Naselje Klance je v krajevni skupnosti Loška dolina. Območje naselja določa meja, ki poteka: od tromeje k. o. Dane, k. o. Gornje Jezero in k. o. Lipsenj do tromeje, med katastrsko mejo in parcelama št. 77/143 in 77/307; po severnih mejah parcel št. 77/307, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 41, 40, 39, 35, 36, 37 in 71; vzhodni meji parcel št. 71, 70, 68; severovzhodnih mejah parcel št. 77/310, 77/148, 77/312, 77/313 vse k. o. Lipsenj, do tromeje k. o. Dane, k. o. Lipsenj in k. o. Podcerkev; nadaljuje proti jugovzhodu po katastrski meji med k. o. Dane in k. o. Podcerkev do tromeje med katastrsko mejo in parcelama št. 1268/1 in 1268/ 48; po jugovzhodni meji parcelne št. 1268/1, 1455/3, 1421, 1455/122; po poti s parcelno št. 1455/134 in 1455/ 139 prečka pot s parcelno št. 1831/2, ter nadaljuje po južni meji parcelne št. 1455/236, 1455/235 po poti s parcelno št. 1455/155, jugozahodni meji parcelne št. 1455/ 231, 1455/197, 1455/199 vse k. o. Dane; do katastrske meje med k. o. Dane in Gornje Jezero, ter nadaljuje po katastrski meji proti severovzhodu, do že imenovane tromeje med k. o. Dane, k. o. Gornje Jezero, m k. o. Lipsenj.
3.	člen
Grafični prikaz obsega naselja je prikazan in razviden v operatu ROTE in EHIŠ na Geodetski upravi Rakek, ter na karti, ki se hrani v krajevni skupnosti Loška dolina in Geodetski upravi Rakek.
4.	člen
Geodetska uprava Rakek izvede po tem odloku spremembe'v vseh uradno vodenih seznamih ROTE in EHIS.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 17-1/86
Cerknica, dne 26. februarja 1986.
Predsednik
zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Cerknica
Zdravko Zabukovec 1. r.
GROSUPLJE
SKLEP
o valorizaciji družbenih pomoči otrokom v občini Idrija
1
Družbene pomoči otrokom v občini Idrija se valorizirajo v višini 20 Vo, in sicer od 1. 3. 1980 dalje.
2
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 3. 1986 dalje.
St. 193-1/86
Idrija, dne 13. marca 1986.
Predsednik skupščine
Stane Jereb L r.
562.
KA5
Skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Grosuplje je na svoji 11. skupni seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 12. marca 1986 sprejela
SKLEP
o valorizaciji preživnin v letu 1986 I
Preživnine določene ali dogovorjene do konca leta 1984. ki so bile v letu 1985 že valorizirane, se s 1. 3. 1986 povišajo za 79,4 %>. Preživnine, ki so bile določene ali dogovorjene med letom 1985, pa se povišajo sorazmerno za čas, ko so bile določene in sicer
če so določene:
za it
—	do	konca	januarja 1985	79.4
—	do	konca	februarja 1985	72,8
—	do	konca	marca 1985	66,2
—	do	konca	aprila 1985	59,6
—	do	konca	maja 1985	52,9
—	do konca junija 1985	•	46,3
—	do	konca	julija 1985	39,7
—	do	konca	avgusta 1985	33,1
—	do	konca	septembra 1985	26,5
—	do	konca	oktobra 1985	19,9
—	do	konca	novembra 1985	13,2
—	do	konca	decembra 1985	6,6
II
Sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik
skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Grosuplje
Anton Koščak 1. r.
IDRIJA
563.
Na podlagi 61. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št 35/79) in samoupravnega
sporazuma o uresničevanja socialno varstven tii pravic (Uradni list SRS, *t 36/84 In $8/64) je utarpMIim Občinske skupnosti otroškega varstva Idrija na skupni seji obeh zborov dne 11. marca 1986 sprejela
56:.
Na podlagi 8. člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), 3. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 34/85) in 26. člena statuta krajevne skupnosti Godič ter sklepa zbora delovnih ljudi in občanov dne 12 .decembra 1985 je svet krajevne skupnosti Godič na^seji dne 15. februarja 1986 sprejel
SKLEP
i
o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Godič
L člen
Za območje krajevne skupnosti Godič se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka v denarju za sofinanciranje Izvajanja sprejetih srednjeročnih programov dela ha območju krajevne skupnosti Godič.
2.	člen
Referendum bo v nedeljo 13. 4. 1986 od 7. do 19. ure na običajnih glasovalnih mestih.
3.	člen
Sredstva zbrana s samoprispevkom se bodo uporabljala za:
—	ureditev pločnika pri cesti 314
—	rekonstrukcija cest v Godiču
—	ureditev vodovoda Kršič—Brezje
—	rekonstrukcija ceste Godič—Brezje
—	sofinanciranje pokopališča in mriitke vežice v Stranjah
—	sofinanciranje programov delovanja družbenih organizacij m društev ter varstvo okolja in spominska obeieHl.
Za uresničitev programa je potrebno 37,000.006 din, s samoprispevkom bo zbranih predvidoma
234150.000	din, ostala sredstva pa zagotovi samotzprav-m Interesna homcmalno-cestna skupnost.
4.	Bee
Z referendumom m bodo dedove! ljudje in občani
izrekli o uvedbi samoprispevka za obdobje petih let,
od L 5. 1986 do 30. 4. 189L
5.	člen
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Godič in sicer:
1.	vsi zaposleni občani po stopnji 26/e mesečno od osebnih dohodkov, zmanjšanih za davke in prispevke iz osebnega dohodka,
2.	upokojenci po stopnji 2 e/o od pokojnine mesečno,
3.	zavezanci, ki so obdavčeni po dejanskem dohodku in jim je opravljanje gospodarske in poklicne dejavnosti glavni poklic, po stopnji 2 g/e od davčne osnove zmanjšane za odmerjeni davek in povečane za 70 »/o povprečnega čistega dohodka delavcev v SRS v letu za katerega se davek odmerja,
4.	zavezanci, katerim se davek odmerja v pavšalnem znesku, po stopnji 2 e/o od 4-kratnega letnega zneska odmerjenega davka,
5.	zavezanci, katerim se davek odmerja od popoldanske obrti, po stopnji 2 c/» od davčne osnove zmanjšane za odmerjeni davek,
6.	zavezanci, ki občasno dosegajo dohodek z opravljanjem gospodarske dejavnosti po stopnji 2'Vo od davčne osnove zmanjšane za odmerjeni davek,
7.	občani, od priložnostnih dohodkov od katerih se plačuje davek po stopnji 2 6/o od neto prejemkov,
8.	zavezanci davka iz kmetijske dejavnosti po stopnji 8 °/o od katastrskega dohodka negozdnih površin in po stopnji 1,5 "A od dohodka iz gozda od od-kazanega lesa.
Samoprispevek se ne plačuje od dohodka za katere je oprostitev po 12, in 13. členu zakona o samoprispevku (Uradni List SRS, št. 35/85).
6.	člen
Od samoprispevka, ki ga bodo plačevali občani po sklepu o uvedbi samoprispevka, se po 166. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 32/85) ne plačuje davek od skupnega dohodka občanov.
7.	člen
S sredstvi samoprispevka, ki se bodo zbirala na posebnem računu bo upravljal svet krajevne skupnosti Godič, ki je tudi odgovoren za zbiranje in pravilno in namensko uporabo sredstev.
Svet KS je dolžan o zbranih in porabljenih sredstvih namanj enkrat letno poročati na zboru delovnih ljudi in občanov.
8.	člen
Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka kontrolira SDK in občinska uprava za družbene prihodke.
9.	člen
Za postopek o glasovanju In hrvudbl referenduma se smiselno uporabljajo določila zakona o rotitvah
in delegiranju v skupščine.
Referendum vodi volilna komisija KS Godič po
tehničnih pravilih, Id veljajo za volitve, kot tudi ugotovi rezultate in izdela zaključno poročilo o izidu referenduma za območje KS Godič.
Izid referendume se objavi v Uradnem listu SRS.
16. Sen
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku na območju KS Godič ter zaposleni občani stari nad 15 let.
11.	člen
Na referendumu glasujejo delovni ljudje in občani neposredno in tajno z glasovnicami, na katerih je naslednje besedilo:
Krajevna skupnost Godič
Na referendumu dne 13. 4. 1986 za uvedbo samoprispevka v denarju za čas od 1. 5. 1986 do 31. 5. 1991 za območje krajevne skupnosti Godič, ki se bo uporabil za izvedbo'nalog po programu samoprispevka
glasujem
za	proti
Tisti, ki glasuje izpolni glasovnico tako, da obkroži za, če se strinja z uvedbo samoprispevka oziroma proti, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja.
12.	člen
Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi KS Godič.
13.	člen
Ta sklep se objavi na krajevno običajen način in v Uradnem listu SRS ter začne veljali naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik
sveta krajevne skupnosti Godič
Anton Podjed L r.
565.
Na podlagi 8. člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), 3. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85) in 25. člena statuta krajevne skupnosti Tunjice ter sklepa zbora delovnih ljudi in občanov dne 10. decembra 1985 je skupščina krajevne skupnosti Tunjice na seji dne 21. februarja 1906 sprejela
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Tunjice
1.	člen
Za območje krajevne skupnosti Tunjice se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka v denarju za sofinanciranje izvajanja sprejetih srednjeročnih programov dela na območju krajevne skupnosti Tunjice.
2.	člen
Referendum bo v nedeljo, dne 13. 4. 1986 od 8. do 19. ure na običajnem glasovalnem mestu.
S.	člen
Sredstva, zbrana s samoprispevkom, se bodo uporabljala za:
—	dograditev vodovodnega omrežja v Tunjicah in povezava vodovodnih sistemov Kamniški vodovod-vodovod Laniše
—	razširitev pokopaličča in izgradnja mrliške vefice
—	vzdrževanje krajevnih cest, razširitev cesta
Strehovec—Skle, rekonstrukcija lokalne ceste Tunjice—Gmajnica In rekonstrukcija lokalne ceste Tunji-ška mlaka—rLaniše
—	obnovo in razširitev javne razsvetljave
—	ureditev avtobusne postaje
—	razširitev telefonskega omrežja
—	sofinanciranje programov delovanja družbenih organizacij in društev ter varstvo okolja in spominskih obeležij.
Za uresničitev programa je potrebno 179,000.000 din, s samoprispevkom bo zbranih predvidoma
16,000.000 din, ostala sredstva pa zagotovi samoupravna interesna komunalno-cestna skupnost.
4.	člen
Z referendumom se bodo delovni ljudje in občani izrekli o uvedbi samoprispevka za obdobje petih let, od 1. 5. 1986 do 30. 4. 1991.
5.	člen
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Tunjice, in sicer:
1.	vsi zaposleni občani po stopnji 1,5 °/e mesečno od osebnih dohodkov, zmanjšanih za davke in prispevke iz osebnega dohodka,
2.	upokojenci po stopnji 1,5 %> od pokojnine mesečno, \
3.	zavezanci, ki so obdavčeni po dejanskem dohodku in jim je opravljanje gospodarske in poklicne dejavnosti glavni poklic, po stopnji 1,5 ”/o od davčne osnove, zmanjšane za odmerjeni davek in povečanje za 70 "/o povprečnega čistega dohodka delavcev v SRS v letu, za katerega se davek odmerja,
4.	zavezanci, katerim se davek odmerja v pavšalnem znesku, po stopn ji 1,5 % od 4-kratnega letnega zneska odmerjenega davka,
5.	zavezanci, katerim se davek odmerja od popoldanske obrti, po stopnji 1.5 “/o od davčne osnove, zmanjšane za odmerjeni davek,
6.	zavezanci, ki občasno dosegajo dohodek z opravljanjem gospodarske dejavnosti po stopnji 1.5 % od davčne osnove, zmanjšane za odmerjeni davek,
7.	občani, od priložnostnih dohodkov, od katerih se plačuje davek, po stopnji 1,5 °/o od neto prejemkov,
8.	zavezanci davka iz kmetijskih dejavnosti, ki so po občinskem odloku o davkih občanov (Uradni list^ SRS, št. 10/85) razvrščeni v štiri skupine katastrskih občin po stopnji 2 ‘/o v k. o. I, po stopnji 1,5 "/e v k. o. II, po stopnji 1,00 °, o v k. o. III in po stopnji 0,7 “/s v k. o. IV, vse od povprečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SRS v preteklem letu.
Samoprispevek se ne plačuje od dohodka, za katere je oprostitev po 12. in 13. členu zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85).
6.	člen
Od samoprispevka, ki ga bodo plačevali občani po sklepu o uvedbi samoprispevka, se po 166. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 32/85) ne plačuje davek od skupnega dohodka občanov.
7.	člen
S sredstvi samoprispevka, ki se bodo zbirala na
posebnem računu, bo upravljal svet krajevne skupnosti Tunjice, ki je tudi odgovoren za zbiranje in pravilno in namensko uporabo sredstev.
Svet krajevne skupnosti je dolžan o zbranih in porabljenih sredstvih najmanj enkrat letno poročati na zboru delovnih ljudi in občanov.
8.	člen
Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka kontrolirata SDK in občinska uprava za družbene prihodke.
9.	člen
Za postopek o glasovanju in izvedbi referenduma se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah in delegiranju v skupščine.
Referendum vodi volilna komisija krajevne skupnosti Tunjice po tehničnih pravilih, ki veljajo za volitve, kot tudi ugotovi rezultate in izdela zaključno poročila o izidu referenduma za območje krajevne skupnosti Tunjice.
• Izid referenduma se objavi v Uradnem listu SRS.
10.	člen
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku za območje krajevne skupnosti Tunjice ter zaposleni občani, stari nad 15 let.
11.	člen
Na referendumu glasujejo delovni ljudje in občani neposredno in tajno z glasovnicami, na katerih je naslednje besedilo:
Krajevna skupnost Tunjice
Na referendumu dne 13. 4. 1986 za uvedbo samoprispevka v denarju za čas od 1. 5. 1986 do 30. 4. 1991 za območje krajevne skupnosti Tunjice, ki se bo uporabil za izvedbo nalog po programu samoprispevka
glasujem
za	proti
Tisti, ki glasuje, izpolni glasovnico tako, da obkroži za, če se strinja z uvedbo samoprispevka oziroma proti, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja.
12.	člen
Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi krajevna skupnost Tunjice.
13.	člen
Ta sklep se objavi na krajevno običajen način in v Uradnem listu SRS ter začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS,
Predsednik
skupščine krajevne skepnoeti Tunjice
Jože Cimžar 1. r.
LITIJA
m.
Volilna komisija krajevne skupnosti Primskovo
je na podlagi 11. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega Izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77) na 3. seji dne 28. januarja 1988 sprejela
POROČILO
o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Primskovo dne 26. 1. 1988
Skupščina krajevne skupnosti Primskovo je na seji dne 4. 2. 1986 sprejela sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Primskovo (Uradni list SRS, št. 1/86).
Referendum je bil v nedeljo dne 26. januarja 1986, od 6. do 19. ure.
Volilna komisija je ugotovila, da je bila izvedba referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka v skladu s predpisi in sklepi skupščine krajevne skupnosti Primskovo. Po izidu glasovanja je volilna komisija ugotovila, da je od 410 glasovalnih upravičencev glasovalo »ZA« 272 glasovalnih upravičencev oziroma 66,34 %> »PROTI« 123 glasovalnih upravičencev oziroma 30 °/o, neveljavnih je bilo 7 glasovnic oziroma 1,71 °/o, glasovanja pa se je vzdržalo oziroma se ni udeležilo 8 glasovalnih upravičencev oziroma 1,95 °/e.
Na podlagi navedenega izida glasovanja je volilna komisija ugotovila, da ima skupščina krajevne skupnosti Primskovo v smislu 21. člena zakona o referenduma in o drugih oblikah osebnega izjavljanja ter
2.	in 8. člena zakona o samoprispevku, podlago za sprejem sklepa o uvedbi samoprispevka za območje krajevne skupnosti Primskovo (naselja: Primskovo, Gradišče, Sevno, Gornji vrh, Dolnji vrh, Kamni vrh, Zagrič, Poljane, Vinji vrh, Ježni vrh,. Obla Gorica, Stara gora, Mišji dol, Mihelca, Ješče, Mulhe, Sobrače, Sela-Sobrače, Vrh-Sobrače, Radanja vas, Pusti javor.
Primskovo, dne 26. januarja 1986.
Predsednik volilne komisije krajevne skupnosti Primskovo
Ivan Vidgaj 1. r.
LJUBLJANA BEŽIGRAD 567.
Na podlagi 16. in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) ter 2. alinee 206. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS,'št. 35/81) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na svoji 41. seji zbora združenega dela dne
4.	marca 1986 in na 40. seji zbora krajevnih skupnosti dne 4. marca 1986 sprejela
ODLOK
o proračuna občine Ljubljana Bežigrad za leto 1986
1.	Sen
S proračunom občine Ljubljana Bežigrad (v nadaljnjem besedilu: proračun) se zagotavljajo sredstva za financiranje roJolrdh družbenik potreb v občini Ljubljana Bežigrad.
s. a**
Prihodki občinskega proračuna za leto 1986 v Vitini 1.475,089.006 din se CB-zporodijo:
din
—	za razporeditev v posebnem delu
proračuna	1.010,435.000
—	za združevanje sredstev v Ljubljani	415,191.000
—	sredstva nad dovoljeno porabo	49,463.000
Pregled prihodkov in njihova razporeditev sta
zajeta v bilanci prihodkov in odhodkov, ki je sestavni del občinskega proračuna.
3.	člen
Občina Ljubljana Bežigrad združuje del prihodkov v mestu. Združene prihodke razporedi mesto na podlagi dogovora o oblikovanju in razporejanju sredstev splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana za ieto 1986 s svojim .proračunom.	'
Občina Ljubljana Bežigrad pooblašča Službo družbenega knjigovodstva, da ob vsakokratni praznitvi zbirnih in prehodnih računov odvaja v proračun mesta 29,62 °/o od vseh tekočih prihodkov, razen prihodkov od turističnih taks, taks na promet parkljarjev in kopitarjev ter lastnih prihodkov upravnih organov, vendar največ do zneska 415,191.000 din, ter na posebno partijo žiro računa proračuna mesta 3,52 °/o od vseh tekočih prihodkov razen prihodkov od turističnih taks. taks na promet parkljarjev in kopitarjev ter lastnih prihodkov upravnih organov, vendar največ do zne-. ska 49,463.000 din.
4.	člen
Takse na promet parkljarjev in kopitarjev se samo evidenčno izkazujejo v proračunu in se združujejo po načelu solidarnosti in vzajemnosti na posebnem računu za zdravstveno varstvo živali pri S M L, vendar največ do zneska 13,183.000 din.
5.	člen
Prihodki od turističnih taks se vplačujejo na posebni račun Ljubljanske turistične zveze do višine
3,536.000	din.
6.	člen
Od prihodkov iz 2. člena tega odloka, zmanjšanih za odstopljene prihodke mestnemu proračunu iz 3. člena tega odloka, se 1 °/o izloča v sredstva rezerv občinskega proračuna.
7.	člen
Za izvrševanje proračuna je odgovoren Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Bežigrad (v nadaljnjem besedilu: izvršni svet).
Sredstva občinskega proračuna se med letom delijo praviloma enakomerno med vse uporabnike v okviru doseženih prihodkov, če ni z zakonom ali s posebnim dogovorom med izvršnim svetom in nosilcem oziroma uprabnikom sredstev drugače določeno.
8.	člen
Upravni organi, strokovne službe ter organizacije
pridobivajo sredstva za delo primerno načelom svobodne menjave dela na osnovi ovrednotenega letnega programa dela za leto 1986.
Sredstva, ki jih delavci upravnih organov, strokovnih služb in organizacij pridobivajo kot dohodek delovne skupnosti, se zagotavljajo v skladu s sprejetimi dogovori.
Iz razporejenih prihodkov v posebnem delu proračune se nakazujejo sredstva na ustrezne račune:
—	upravnim in samostojnim organom občine, mesta in regije,
—	pravosodnim organom,
—	družbenopolitičnim organizacijam in društvom,
—	krajevnim skupnostim,
—	skupnosti slovenskih občin in skupnosti občin ljubljanske regije,
—	organizacijam združenega dela in zasebnikom za opravljene storitve.
10.	člen
Nosilci sredstev:
—za dejavnost skupščine, izvršnega sveta, krajevnih skupnosti, kadrovske politike, varnosti in družbene samozaščite: izvršni svet,
—	za odplačilo kreditov: občinski sekretariat za občo upravo, proračun in skupne zadeve,
—	za k ul turno p ros vet n o dejavnost:	komite za
družbene dejavnosti.
—	za komunalno dejavnost: komite za urbanizem, gradbene zadeve, komunalno in stanovanjsko gospodarstvo,
—	za drugo porabo sredstev: izvršni svet.
11.	člen
Upravni organ, strokovne službe, organizacije in drug' up-t-p.bniki sredstev morajo organizirati izvrševanje aei in nalog iz svojega delovnega področja v mejah sredstev, ki so jim določena s tem proračunom. Uporabniki ne smejo na račun občinskega proračuna prevzemati obveznosti, ki bi presegale s proračunom določena sredstva.
Upravni organi, strokovne službe ter organizacije, ki se financirajo iz občinskega proračuna smejo prevzemati obveznosti po pogodbah le v mejah sredstev, ki so jim odobrena s proračunom.
Uporabniki morajo sredstva, ki jih prejmejo iz proračuna občine, uporabljati za namene, za katere so jim dana skladno § predpisi, dogovori oziroma sporazumi o njihbvi uporabi.
• sžtelcc	-t
12.	člen
Vsi prihodki, ki jih ustvarjajo uporabniki proračuna s svojo dejavnostjo, so prihodek proračuna, če ni s tem odlokom drugače določeno.
13.	člen
Prihodke, ki jih ustvarijo iz plačil za storitve po
12.	členu tega odloka, uporabljajo za namene iz 104. členu zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih naslednji organi:
— Sekretariat za občo upravo, proračun in skupne zadeve
— Sekretariat za ljudsko obrambo
— Komite za družbenoekonomske odnose.
14.	Sen
Prihodki, ki jih ustvari uprava za družbene prihodke s sodelovanjem pri zbiranju družbenih obveznosti, katerih odmera in izterjava ni osnovna funkcija uprave, se lahko uporabijo za modernizacijo dela upravnih organov občine Ljubljana Bežigrad in za namene iz 104. člena zakona o sistemu državne uprave
in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih.
15.	člen j
Za zakonito in smotrno uporabo sredstev, ki so odobrena v proračunu, je odgovoren funkcionar, ki vodi upravni organ, strokovno službo ali organizacijo oziroma druga pooblaščena oseba kot odredbodajalec.
Uporabniki proračuna so dolžni Sekretariatu za občo upravo, proračun in skupne zadeve predložiti zaključne račune za leto 1985 najpozneje do 28. februarja 1986, organi iz 13. člena pa so dolžni v zaključnih računih še posebej izkazati uporabo prihodkov iz svoje dejavnosti, ki 'jih neposredno uporabljajo na podlagi tega odloka.
16.	člen
Izvršni svet je pooblaščen, da odloča:
—	o prenosu sredstev med posameznimi postavkami občinskega proračuna
—	o uporabi sredstev rezerv za namene iz 1. in 2. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih do zneska 5,000.000 dinarjev
—	o uporabi sredstev tekoče proračunske rezerve za namene, ki jih ob sprejemanju proračuna ni bilo mogoče predvideti ali zanje ni bilo predvidenih zadosti sredstev
—	o začasni uporabi sredstev rezerv, če prihodki pritekajo neenakomerno.
17.	člen
Občinski sekretariat za občo upravo, proračun in skupne zadeve spremlja pri proračunskih uporabnikih porabo sredstev, ki se jim zagotavljajo iz proračuna in po potrebi predlaga izvršnemu svetu sprejem potrebnih sklepov.
V primeru, da proračunski prihodki med letom ne pritekajo enakomerno, odloča o začasni omejitvi sredstev izvršni svet. Poraba se zmanjšuje po naslednjem zaporedju:
—	negospodarske investicije,
—	komunalna dejavnost.
18.	člen
Odredbodajalec za sredstva občinskega proračuna je predsednik izvršnega sveta oziroma član izvršnega sveta, ki ga pooblasti izvršni svet.
19.	člen
Bilanca prihodkov in odhodkov je sestavni del tega odloka.
20.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986.
St 400-2/86-3
Ljubljana, dne 4. marca 1986.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad
Vlado Beznik L r.
Bilanca prihodkov in odhodkov proračuna občine Ljubljana Bežigrad za leto 1986
Skupina
kontov
Prihodki
Skupaj
din
Skupina
kontov
Razporeditev prihodkov
Skupaj
din
72	Prihodki od da\'kov od osebnih dohodkov
73	Prihodki od davka od prometa proizvodov in storitev ter od davka prometa nepremičnin in pravic
74	Prihodki od davka na prihodek od premoženja in premoženjskih pravic ter od drugih davkov
75	Prihodki od taks
77 Prihodki po i osebnih predpisih, prihodki upravnih organov DPS in drugi prihodki
Skupaj prihodki	1.475,089 000
40	Sredstva za delo upravnih orga-	
	nov	434,239.000
41	Sredstva za posebne in druge potrebe za delo upravnih organov	66,669.000
42	Sredstva za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito	10,800.000
43	Sredstva za intervencije v gospodarstvu	6,880.000
44	Sredstva, prenesena drugim DPS in SIS'	652,211.000
45	Sredstva za družbene dejavnosti	43,601.000
46	Sredstva za druge splošne družbene potrebe	200,261.000
47	Izločanje sredstev rezerv	10,105.000
48	Drugi odhodki	50,323.000
	Skupaj odhodki	1.475,089.000
890.202.000
408.625.000
43.398.000
48.324.000
78.040.000
56S.
Na podlagi 6 člena odloka o delegiranju delegatov v zbor združenega dela Skupščine občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 5/86) in 208. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. •il/Sli je zbor združenega dela Skupščine občine Ljubljana Bežigrad na 41. seji dne 4. marca 1986 sprejel
ODLOK
o oblikovanju konferenc delegacij za zbor združenega drla Skupščine občine Ljubljana Bežigrad
1.	člen
Glede na to, da do roka, ki je bil določen za oblikovanje konferenc delegacij, niso bili sklenjeni sporazumi o oblikovanju konferenc, konference delegacij oblikuje občinska skupščina.
2.	člen
Konference delegacij sestavljajo delegati delegacij temeljnih samoupravnih organizacij oziroma skupnosti, navedeni v 3. členu tega odloka.
Vsaka konferenca delegacij ima svoj sedež.
3.	člen
V zbor združenega dela Skupščine občine Ljubljana Bežigrad delegirajo določeno število delegatov naslednje konference delegacij: I.
I. PODROČJE GOSPODARSTVA
1. konferenca delegacij
Konferenca delegira 1 delegata Sedež:	Energoinvest, tovarna transformatorjev
Črnuče, Cesta 24 junija 3
Energoinvest DO Uslužne djelatnosti Sarajevo — TOZD Inženiring za opremo objektov, Vojkova 69
Energoinvest Predstavništvo, Titova 59 SOZD Elektogospodarstvo SRS DO Savske elektrarne, Kleče 70 a — TOZD Elektroprenos
— TOZD Elektrogospodarske telekomunikacije
Elektro Ljubljana
— TOZD Elektroservisi, Glavarjeva 14 — TOZD Elektro Ljubljana, Nadzorništvo Črnuče, C. 24. junija 1
2.	konferenca delegacij Konferenca delegira 1 delegata
Sedež: SOZD Iskra DO Iskra Avtomatika, Savska 3 — TOZD Tovarna elementov za avtomatizacijo — TOZD Energetika
3.	konferenca delegacij Konferenca delegira 1 delegata Sedež: Elma, C. 24. junija 23, Črnuče — DSSS
— TOZD proizvodnja gospodinjskih aparatov — TOZD proizvodnja orodij in strojev — TOZD proizvodnja transforngatorjev
4.	konferenca delegacij Konferenca delegira 1 delegata Sedež: Smelt, Kardeljeva ploščad 24 Tovarna kovinske galantrije, Tolstojeva 44 — TOZD kovinska galanterija
— DSSS
SOZD Združeni proizvajalci strojne opreme, Kardeljeva ploščad 24 — Interna banka — DO Inženiring biro, Titova 81 Projekt Maribor, sektor za tehnologijo in razvoj, Hranilniška 7 a, Ljubljana
5.	konferenca delegacij	»
Konferenca delegira 1 delegata
Sedež: SOZD UNIŠ, DO Elkos, Tovarna elektro-kovinske opreme, Savlje 89
DO TOS transportna oprema, Savlje 89 DO Tekstil TOZD Tonosa, Savlje 89
6.	konferenca delegacij Konferenca delegira 1 delegata Sedež: Labod Novo mesto
— TOZD Tip Top, Mašera Spasičeva 8 — Labod TOZD Commerce, enota Ljubljana, Mašera Spasičeva 8
Beti Metlika, predstavništvo Ljubljana, Tolstojeva 16
Veletekstil TOZD Modna konfekcija, obrat Bežigrad, Ulica prvoborcev 25
Namj TOZD Veleblagovnica pri Ruskem carju, Titova cesta
Nama Skladišče, Mašera Spasičeva ulica
7.	konferenca delegacij
Konferenca delegira 1 delegata
Sedeš: DO Belinka Šentjakob ob Savi 13. Dol
— DSSS — TOZD Bel Les — TOZD Perkemija JUB Dol, Dol 28 Yugocril, Einspielerjeva 6
Tovarna dušika Ruše, obrat dimjpfina, Črnuče, Brod 4
DO Belinka TOZD Opekama Črnuče, Titova 393 DO Polikem TOZD Chemo, skladišče razstreliva Črnuče, Dobrava
8.	konferenca delegacij Konferenca delegira 1 delegata Sedež: Mladinska knjiga, Titova 145 — TOZD Tiskarna
— TOZD Veletrgovina PE, Titova 47 Kartonažna tovarna Ljubljana TOZD Kuverta, Titova 87 1
DO Paralele, Samova 9
ČGP Večer, TOZD Časopisi — Večer Maribor — Poslovni center Ljubljana, Jakštčeva 3
Državna založba Slovenije, Poslovalnica Titova 71 Intertrade TOZD Trgovina, Biropapir in prodajalna Intershop, Linhartova 9
9.	konferenca delegacij:
Konferenca delegira 2 delegata Sadež: CGP Delo, Titova 33 — DSSS
— DS Grafika — DS Stik
— TOZD Tisk časopisov in revij — TOZD Grafična priprava — TOZD Knjižni-in komercialni tisk — TOZD Grafična dodelava — TOZD Delo — TOZD Revije — TOZD Prodaja — TOZD Gospodarski vestnik — TOZD Studio marketing
10.	konferenca delegacij Konferenca delegira 1 delegata
Sedež: SOZD Mercator KIT DO Ljubljanske mlekarne, Tolstojeva 63 — DSSS
— TOZD Mlekarne — TOZD Marketing
— TOZD Trgovine — prodajalne Bežigrad DO Mercator Tehha, TOZD Inženiring, Trebinj-ska 7
Slovin, industrija brezalkoholnih pijač — TOZD L.iubljana, Slovenčeva 19 Slovin TOZD Žalec, prodajno skladišče Ljubljana, Slovenčeva 19
Zdravilišče Rogaška Slatina, TOZD Polnilnica, skladišče, Titova 303
11.	konferenca delegacij Konferenca delegira 4 delegate Sedež: SOZD IMP, Titova 37
— DSSS
— Interna banka DO IZIP, Titova 37
— DSSS
— TOZD Marketing
— TOZD Inšenirin«
— TOZD Projektivni hira
DO Ogrevanje vodovod, Pot k Sejmišču 30, Črnuče
DO Klima Montaža, Vojkova 58
DO Elektromontaža, Vojkova 58
DO TEN energetika, Vojkova 58
DO TEN telekomunikacije, Vojkova 58
DO Dvigalo, Pot k Sejmišču 32, Črnuče
DO Klimat, Vojkova 58
12.	konferenca delegacij Konferenca delegira 1 delegata Sedež: SOZD GIPOSS
DO Instalacija, Kamniška 48 a — DSSS
— TOZD Montaža — TOZD Projektivni biro DO Montaža, Samova 12 DO Splošna obrt Bežigrad, Samova 12 a LTH Škofja Loka TOZD Montaža In servis. Servis LTH Ljubljana, Borutova ulica 12
13.	konferenca delegacij Konferenca delegira 1 delegata Sedež: SOZD Združena cestno podjetje — DSSS, Titova 64
Podjetje za vzdrževanje avtocest, Titova 64 DO Cestno podjetje Ljubljana, Stolpnišira 16 — DSSS
— TOZD Gradnje — TOZD Vzdrževanje DS Delavska restavracija SOZD IMOS DSSS, Linhartova II a SOZD IMOS Podjetje za gradbeni inženiring. Trg VH. kongresa ZKJ 1
SGP Grosuplje TOZD Splošne gradnje, Topniška 33
SGP Grosuplje DS za nastavitev in prabnmo delavcev, Vojkova 17
DO Inženiring za nizke gradnje v ustanavljanju, Titova 64	■	.
14.	konferenca delegacij Konferenca delegira 1 delegata
Sedež: VGP Hidrotehnik, Slovenčeva 95 — DSSS
— TOZD Hidrogradnje
— TOZD Hidroinženiring
Zveza vodnih skupnosti, Vojkova 1 b
15.	konferenca delegacij Konferenca delegira 1 delegata Sedež: IMKO Črnuče: Šlandrova 4 Umetni kamen Kamin, Titova 178
Splošna gradbena dejavnost Beton TOZD Gradnje Domžale
Samski dom, Pot v hrastovec 7, Črnuče
10.	konferenca delegacij
Konferenca delegira 1 delegata
Sedež? GP Bežigrad, Podmitščakova 24 — DSSS
— TOZD Gradbena opersthra
— TOZD Servisne dejavnosti, Cesta na Brod 1
Stanovanjska zadruga RTV, Linhartova
IT. koafaraoca deeegeeij
Konferenca delegira 1 delegata
Sedež: Z1L, Zavod za izgradnjo Ljubljane — TOZD Urbanizem LUZ, Kardeljeva ploščad 23 — TOZD Urejanje stavbnega zemljišča, Kardeljeva ploščad 22
Železniško gospodarstvo, Zavod za investicije,
Robbova 2
18.	konferenca delegacij Konferenca delegira 1 delegata Sedež: Termika, Kamniška 25 — DSSS
— TOZD Montaža
Metalka TOZD Trgovina na drobno, Topniška 9 Metalka TOZD računski inženiring, Titova 33 Metalna Maribor, Trg VTI. kongresa ZKJ 3
Tegrad, Kamniška 41
19.	konferenca delegacij Konferenca delegira 2 delegata
Sedež: Slovenija ceste Tehnika TOZD Gradnje, Titova 39
SCT TOZD Projekt, Kardeljeva ploščad 20 SCT TOZD Visoke gradnje Agroobnova,, Slovenčeva 93
SCT TOZD Nizke gradnje. Asfaltna baza Črnuče,
Cesta na Brod 2
SCT TOZD Industrija betonskih konstrukcij. Stoži« 8
20.	konferenca delegacij Konferenca delegira 1 delegata
Sedež: Industrijski biro, Titova 118 Projekting biro, Parmova 33 Projektivni biro Tamar, Novakova 5 IBL Inženiring biro Ljubljana, Titova 81 Rudis inženiring Trbovlje, enota Ljubljana, Titova 81
Tovarna avtomobilov hi motorjev Maribor, Tehnični biro, Titova 118
Klima, industrija aerotermičnih naprav Celje, TOZD industrijska proizvodnja, predstavništvo Ljubljana, Titova 118
Gorenje Commerce, Titovo Velenje, poslovalnica Ljubljana, Titova 83
Servis Gorenje, Titova 118
Kristal Maribor TOZD Steklarstvo Ljubljana, Dečkova 1 a
Peromoto Maribor, PE Ljubljana, Ul. 29. hercegovske divizije 10
TOZD Zlatama Celje obrat Aurodent, DE Ljubljana, Dečkova n. h.
21.	konferenca delegacij Konferenca delegira 1 delegata Sedež: Dinos, Titova 118
— DSSS
— TOZD Priprava odpadnih surovin
— Regeneracija tekstila
Medex Proizvodno skladišče in enote, Linhartova 49
Kurivoprodaja, komercialni sektor, Trg VII. kongresa ZKJ 4
Kurivoprodaja, skladišče, Janševa 11
Mbkdoat Zagreb, predstavništvo Ljubljane, Hubertova 7
Itro Naprijed Zagreb, skladišče Ljubljana, Belokranjska 2
Beko Beograd, poslovalnica Ljubljana, Titova 64 Astra Zagreb, poslovalnica Ljubljana, Titova 47 Obnova Osijek, Radna jedinica, Trebinjska 13
Imkotehna TOZD Unutrašnji promet, PE Ljubljena, Savska 2
Niš Tabak OOUR DIN Commerce, Vodovodna 197 SOUR Agrovojvodina, DO Interkop OOUR Inter-servis, Linhartova 60
Metis Rijeka, RO Za promet metalima, predstavništvo Ljubljana, Ulica padlih borcev 3
22.	konferenca delegacij Konferenca delegira 1 delegata Sedež: SOZD Astra, Titova 77 — DSSS
DO Elektronski center, Titova 77 DO Astra Veletrgovina, Titova 77 DO Zunanja trgovina, Titova 77 — DSSS
— TOZD Mednarodni promet DO Astra Maloprodaja, Staničeva 41 — TOZD Tehnična trgovina — TOZD Trženje
DO Astra, blagovni center, Staničeva 41 ARS inženiring, enota Bežigrad, Bežigrad 7
23.	konferenca delegacij Konferenca delegira 1 delegata
Sedež: SOZD Uniles, DO Lesnina, Parmova 53 — DSSS Interna banka
— TOZD notranja trgovina prodajna mreža — TOZD Inženiring in oprema	/• v
— TOZD maloprodaja, gradbeni material — TOZD Zunanja trgovina, Titova 51 — TOZD Veletrgovina, Parmova 53
24.	konferenca delegacij
Sedež: SOZD Elektrotehna, Titova 51 — DSSS SOZD
Konferenca delegira 1 delegata DO Junel, Titova 51 — DSSS — TOZD Elex — TOZD Elzas, Titova 81 DO Jugotehnika, Titova 51 — DSSS — TOZD Elgro Iskra, Delta, Parmova 41
Elektronabava, TOZD Skladišče Črnuče, C. 24. junija 1
Elektrotehna DO SET, prodajalna Titova 63
25.	konferenca delegacij Konferenca delegira 1 delegata Sedež: Commerce, Einspielerjeva 6 Unitex, Titova 81
Sallus, Kamniška 20
OZ Plamas, Tomačevo
OZ Pleteks, Einspielerjeva 23
OZ Zelezopromet, Podmilščakova 18
Merkur Kranj, notranja trgovina, prodajalna Fe-
rum, Titova 155
Keroofannacija skladišče, Titova 99
Jugotekstil ONA-ON, prodajalna Bežigrad, Titova Tobačna tovarna Ljubljana TOZD Tobak, prodajalne Bežigrad
Poslovna skupnost tekstilne industrije, Titova 81 Jugotekstil DSSS, PE, Livarska 1
DO Tkanina Ljubljana, poslovalnica Titova 63 Finomehanika Celje, poslovalnica Ljubljana, Titova 41
Krka Novo mesto, Titova 99 — DSSS
— TOZD Kozmetika, predstavništvo Ljubljana — TOZD Marketing center Ljubljana — TOZD Inštitut, enota Ljubljana-
26.	konferenca delegacij Konferenca delegira 1 delegata
Sedež: SOZD Mercator DO Mercator Mednarodna trgovina, Titova 66 — DSSS
— TOZD Slovenija sadje, zunanja trgovina — TOZD Contal — TOZD Steklo, Titova 36 EMBA, Slovenčeva 21 DO Rožnik TOZD Grmada, Vojkova 45 Mercator Sadje zelenjava, trgovine Bežigrad ... DO Blagovni center, trgovina na debelo, Slovenčeva 25
27.	konferenca delegacij Konferenca delegira 2 delegata
Sedež: SOZD Slovenijales DO Slovenijales trgovina, Titova 52 — DSSS
— TOZD izvoz polfinalnih izdelkov — TOZD izvoz finalnih izdelkov — TOZD Proles — TOZD Vzdrževanje — TOZD Lesni in gradbeni material — TOZD družbeni standard — TOZD stanovanjska oprema — TOZD Inženiring oprema — TOZD Skladiščni center Črnuče Nadgorica — DSSS SOZD, Titova 52 — Interna banka SOZD
— Razvojni inštitut Slovenijales v ustanavljanju
28.	konferenca delegacij Konferenca delegira 1 delegata
Sedež: SOZD Petrol, Titova 66 — DSSS, SOZD DO Trgovina
— TOZD Komerciala Ljubljana — TOZD Trgovina Ljubljana — DSSS
— DO Gostinstvo
— DSSS
— TOZD gostinski obrati Ljubljana
29.	konferenca delegacij Konferenca delegira 1 delegata
Sedež: Poslovna skupnost Magos, Titova 118
POZD P las tor, Kališnikov trg 10
POZD Miniorplast, Titova 303 Avtocommerce, Titova 146 — TOZD Servis
— TOZD trgovina z avtomobili in deli — skladišče
— TOZD trgovin« s gospodarskimi vozili — skladišče
— TOZD Gral Avtoobnova, Titova 136 Slovenija avto DO Merkur — TOZD Servis Bežigrad, Samova 14 Avtohiša Ljubljana, Vodovodna 93
— DSSS
— TOZD avtomehanični obrat
30.	konferenca delegacij Konferenca delegira 1 delegata Sedež: Gospodarsko razstavišče, Titova 90 GP Turist Ljubljana, Restavracija Turist, Titova 50
Gostinsko podjetje Črnuče, Titova 284 Gostinsko podjetje Ljubljana, TOZD Gostinstvo Bežigrad, Hošiminhova 7 + Bratovžčva ploščad 1
ABC Pomurka DO Delikatesa Ljubljana, trgovine Bežigrad
ABC Pomurka DO Delikatesa TOZD Maloprodaja
PE GPC Laguna, Linhartova
Badel vino, prodajni center Ljubljana, Titova 64 Žito TOZD Pekarne, Samova 10 Mesna industrija Gavrilovič, predstavništvo Ljubljana, Vojkova 5
Pionir Subotica, Titova 64
Tovarna plastičnih in optičnih proizvodov Jože
Kerenčič Ormož, poslovalnica ABA optika foto, Titova 66
ABC Pomurka Mesna industrija Murska Sobota, prodajalna Tržnica Ljubljana Bežigrad
Droga Portorož TOZD Riba Izola, ribarnica Neptun — tržnica Bežigrad, Titova 64
KIT Kmetijsko živilski kombinat Gorenjske TOZD Komercialni servis Kranj, prodajalna Bežigrad, Titova 62
Agraria Brežice TOZD Cvetje Čatež, Cvetličarna Tina, Titova 66
ABC Pomurka Kmetijski kombinat Radgona, TOZD Mesoizdelki (prodajalni Topniška 9 in Luize Pesjakove 9)
Knfctijska zadruga Vrhnika, Delikatesa, prodajalna, Titova 64
SOZD Merx Kmetijski kombinat Šentjur TOZD Klavnica Šentjur, Delikatesa Plava laguna, Titova 64 Sljeme trgovina Zagreb, prodajalna Ljubljana, Titova cesta
Borovo, prodajalna, Tttova 47
Trgoagent Maribor, PZ Ljubljane, Linhartova 18
DO Emona Merkur TOZD Maloprodaja (prodajalne Bežigrad...)
ABC Pomurka DO Drogerija TOZD Maloprodaja (Drogeriji In salon Maja), Trebhnjska 1—3 in Jelka,
Titova 75
Agrotehnika Gruda TOZD Mesarija in prekajevalnica Litija, PK, Vodovodna 34 — odkupna postaja
Mala vas
Buje export OOUR Trg. i ugostiteljstvo, Predstavništvo Ljubljana, Koželjeva 6
Intereuropa Koper TOZD. špedicija Izpostava za
sejme, Titova 50
KIT KZ Metlika, TOZD Vinska klet. Bife pri Peku,
Tttova KM, Črnuče
Hmezad Jata, TOZD Reja, prodajalna Črnuče, Titova 351
Hermes Ljubljana, Zastopništvo HP, Titova 50 Loterija Slovenije, poslovno mesto Bežigrad, Titova 64
31.	konferenca delegacij Konferenca delegira 1 delegata Sedež: Adria Airways, Kuzmičeva 7
PTT podjetje Ljubljana TOZD Servisi, Robbova 15 PTT podjetje Ljubljana, TOZD Pošte Bežigrad: Linhartova 9, Titova 171, Titova 49, Titova 379 Skupnost JZ, kontrola dohodkov, Kurilniška 3 ZTO Ljubljana TOZD za promet Ljubljana, Postaja Črnuče, Seliškarjeva 8
Alpetour Škofja Loka TOZD Tovorni promet, poslovalnica Ljubljana, Obvozna cesta 1
Agrotransport Ptuj, poslovalnic* Ljubljana, Obvozna cesta 1
Avtopromet Gorjanci Novo mesto, TOZD Tovorni promet, predstavništvo Ljubljana, Obvozna cesta 1 Transavto Postojna, TOZD Tovoriti premet, predstavništvo Ljubljana, Obvozna cesta 1
Avto Kočevje, poslovalnica Ljubljana, Obvozna cesta 1
25. maj OOTJR Prevoz, PE Ljubljana, Obvozna cesta 1
ATP špedicija Pugftjao, poslovalnica Ljubljana, Obvozna cesta 1
Dunav prevoz OOUR Teretni ssobračaj, Obvozna cesta 1
Srbija pravo« OOUR Kateri transport, Obran« cesta 1
Zagrebački transporti OOUK Medjumestni promet, predstavništvo Ljubljana, Vilharjeva 43
Pomoravije promet Cuprija, predstavništvo Ljubljana, Titova 59
Integral DO Vektor, poslovalnica splošnih prevozov, Vodovodna 19
Letalska šola Ljubljana, Titova 48
32.	konferenca delegacij Konferenca delegira 1 delegata
Sedež: Komtraoteo podjetje Z-f«bitjo«« TOZD Salo, Tomačevska 2
Stanovanjsko podjetje Ljubljana, Topnišk^ 58
Varnost TOZD Varovanje premoženja, Staničeva
41
Brivnice In česalniee Bežigrad.,.
Obrtno podjetje Usluga Kamnik, enota Ljubljana,
Saveljska 85
Kemična čistilnica in pralnica Bistra Škofja Loka,
poslovalnica Ljubljana, Titova 93
Labod Kemična čistilnica Ljubljana, Luize Pesjakove 15
Eldom čačak, TOZD Servis Cačak, Posloma je-dinica Ljubljana, Luize Pesjakove 9
33.	konferenca delegacij
, Konferenca delegira 2 delegata
Sedež: Geološki zavod, Dimičeva 16 — DSSS
— TOZD redarska dela
— TOZD geotehnična dela —< TOZD Vrtalno minerska dela — TOZD geologija, geomehanika, geofizika, Parmova 33
34.	konferenca' delegacij
Konferenca delegira 1 delegata
Sedež: SDK podružnica Ljubljana, Titova 57 in 66
Jugoinspekt Ljubljana, Jakšičeva 1
Jugobanka, Titova 64
Ljubljanska banka (ekspoziture in agencije Bežigrad, Titova 64 a, Bratovževa ploščad 11 in Titova 55) Jugošped Beograd, filiala Ljubljana, Titova 59 Ljubljanska banka, komunalno stanovanjska banka, Linhartova 13
LIK, Trg VII. kongresa ZKJ 4
II.	PROSVETNO-KULTURNO IN RAZISKOVALNO PODROČJE
35.	konferenca delegacij Konferenca delegira 1 delegata Sedeži OS Boris Kidrič, Matjaževa 4 OŠ Boris Ziherl, Crtomirova 12
OŠ Miran Jarc, Ipavčeva 1
OŠ dr. Vita Kraigherja, Trg 9.. maja 1
36.	konferenca delegacij Konferenca delegira 1 delegata
Sedež: ®S Danile Kumar, Godeževa 11 OS Preacet* Bevka, Pohorskega bataljona 1
OŠ Milana Šušteršiča, štembalova 2 a
37.	konferenca delegacij Konferenca delegira 1 delegata
Sedež: OS Maksa Pečarja, Titova 306, Črnuče — OŠ Franca Ravbarja, Videm 17, Dol
38.	konferenca delegacij
Konferenca delegira 1 delegata Sedež: Srednja gradbena šola, Kardeljeva ploščad 2
Srednja gradbena Sola Ivana Kavčiča, Kardeljeva
ploščad 28 a
Zvezni center za izobraževanje gradbenih Inštruktorjev, Kardeljeva ploščad 28 a
Bom učencev, Kardeljeva ploščad 28 študentski center, študentski domovi Bežigrad, Kardeljeva ploščad 2
39.	konferenca delegacij
Konferenca delegira 1 delegata
Sedež: Srednja naravoslovna šola, Peričeva 4
Srednja šola tehničnih strok in osebnih storitev, Titova 78
Srednja vzgojiteljska šola, Kardeljeva ploščad 16 PTT srednješolski center, Celjska 16
Prehodni PTT dom, Vojkova 66
VZ Janeza Levca, enota Bežigrad, Dečkova 1 b
40.	konferenca delegacij Konferenca delegira 1 delegata Sedež: ZRMK, Dimičeva 12
— DSSS
— TOZD inštitut za ceste — TOZD geotehnika
— TOZD inštitut za gradbeno fiziko in sanacijo — TOZD inštitut za konstrukcije
— TOZD inštitut za materiale — TOZD Strojništvo
41.	konferenca delegacij Konferenca delegira 1 delegata Sedež: FSPN, Kardeljeva ploščad 5
VU8, Kardeljeva ploščad 5
Jugoslovanski center za teorijo in prakso samoupravljanja, Edvard Kardelj, Kardeljeva ploščad 1 Center za proučevanje sodelovanja z deželami v razvoju, Kardeljeva ploščad 1
Kmetijski inštitut Slovenije, Hacquetova 2
42.	konferenca delegacij Konferenca delegira 1 delegata
Sedež: Zavod za organizacijo poslovanja, Titova
118
Zavod SRS za produktivnost dela, Titova 118 Inštitut za varilstvo SRS, Ptujska 19 Institut Jožef Stefan, Reaktor Podgorica, Brinje 40, Dol
VDO Biotehnična fakulteta, TOZD za živinorejo, Inštitut za mlekarstvo, Tolstojeva 63
43.	konferenca delegacij Konferenca delegira 1 delegata
Sedež: Ekonomska fakulteta Boris Kidrič, Kardeljeva ploščad 17
Inštitut za ekonomska raziskovanja, Kardeljeva ploščad 3
Računalniški center univerze Edvarda Kardelja, Kardeljeva ploščad 17
Pedagoška akademija, Kardeljeva ploščad 16 Informacijski center, organizacija za znanstveno in tehnično dejavnost, Vojkova 69
44.	konferenca delegacij Konferenca delegira 1 delegata
Sedež: Pionirski dom, center za kulturo mladih, Trg VII. kongresa ZKJ 1
Slovensko mladinsko gledališče, Trg VII. kongresa ZKJ 1
Izobraževalni center za tuje jezike, Vilharjeva 21 Glasbena šola Franca Sturma, Smoletova 16 DDU Univerzum, Parmova 39 Delavska univerza Cene Stupar, Vojkova 1 Knjižnica Bežigrad, Vodovodna 3 Zveza kulturnih organizacij, Linhartova 13 Tehnični muzej Slovenije, Parmova 33 Kinematografi Ljubljana, Kino Bežigrad, Linhartova 11
Skupnost delovnih ljudi, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali drugo kulturno dejavnost
III.	SOCIALNO-ZDRAVSTVENO PODROČJE
\
45.	konferenca delegacij Konferenca delegira 1 delegata Sedež: ZRI, Linhartova 51
— DSSS
— TOZD Soča oprema — TOZD Soča ortopedija — TOZD Inštitut za .rehabilitacijo — TOZD Bolnišnica
— TOZD Center za usposabljanje in rehabilitacijo invalidov
, 46. konferenca delegacij Konferenca delegira 1 delegata
Sedež: Zdravstveni dom Ljubljana, TOZD osnovnega zdravstvenega varstva, Kržičeva 10
Zavod za socialno medicino in higieno, Parmova 32
Lekarna Ljubljana, DE Bežigrad, Titova 55 Združenje lekarn Slovenije, Titova 99 Zavod za preizkušanje zdravil, Ptujska 21 Živa, Hranilniška 7 a
47.	konferenca delegacij Konferenca delegira 1 delegata Sedež: VVO Jelka, Glavarjeva 18 a WO Mladi rod, Črtomirova 14
VVO Rezke Dragar, Titova 312 a, Črnuče VVO Ciciban, Sarhova 29
48.	konferenca delegacij Konferenca delegira 1 delegata Sedež: ZUSGP
— TOZD Center za rehabilitacijo sluha in govora, Vojkova 74
— DSSS, Vojkova 74 — TOZD Učne delavnice, Bežigrad 8 Birografika Bori, Titova 64 Zveza paraplegikov Slovenije, Titova 64 Dom starejših občanov, Romanova 1 Center za socialno delo Bežigrad, Podmilščako-va 24
Zveza društev za pomoč duševno prizadetim SRS, Samova 9
Medobčinsko društvo slušno prizadetih Slovenije, Samova 9
IV.	PODROČJE DRŽAVNIH ORGANOV, DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ, DRUŽBENIH ORGANIZACIJ IN DRUŽTEV
49.	konferenca delegacij Konferenca delegira 1 delegata
Sedež: SO Ljubljana Bežigrad, delovna skupnost, Linhartova 13
Uprava inšpekcijskih služb, Vilharjeva 33 Občinsko javno pravobranilstvo, Vojkova 1 Družbenopolitične organizacije občine, Linhartova 13
OK ZRVS, OO RKS, ZPM, Linhartova 13 SIS družbenih dejavnosti, delovna skupnost, Linhartova 13
Samoupravna interesna telesnokulturna skupnost občine, Staničeva 41
Postaja milice Bežigrad, Posavskega 3 Postaja prometne milice, Vodovodna 93 Delovna skupnost krajevnih skupnosti, Smoletova 16 in Vojkova 1
Zavod SRS za rezerve, Kardeljeva ploščad 3 Zavod SRS za statistiko, Parmova 33 Republiški inšpektorat dela, Parmova 33 Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Parmova 33
Republiški komite za promet In zveze, Parmova Sl Republiški eenat za prekrške, Parmova S3 gavod SRS za mednarodno znanstveno in kulturno sodelovanje, Parmova 33
50.	konferenca delegacij Konferenca delegira 1 delegata
Sedež: SIS za zaposlovanje mesta Ljubljana, strokovne »lužbe, Parmova 83
Hidrometeorološki zavod, Vojkova l b Gasilska brigada, Vojkova 19 Avto moto zveza Slovenije, Titova 139 Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije, Linhartova 11 a
Samoupravna interesna stanovanjska skupnost mesta Ljubljane, org. del. Bežigrad, Rardeljeva ploščad 22
Kmetijska zemljiška skupnost, Vojkova 1 Zveza SIS za varstvo pred požarom mesta Ljubljane, Vojkova 19
Počitniška zveza Slovenija, Parmova 33 Savezni tržni inšpektorat, podružnica jedinica Ljubljana, Parmova 33
Carinarnica Ljubljana, Carinska pošta, Titova 49 Zveza tabornikov Slovenije, Parmova 33 Smučarska zveza Slovenije, Parmova 33 Nogometni klub Olimpija, Vodovodna 20 Hišni svet Linhartova 1—9 Hišni svet Peričeva 7
Skupnost stanovalcev Slovenčeva 76 in 78
V.	PODROČJE OBOROŽENIH SIL
51.	konferenca delegacij Konferenca delegira 1 delegata Sedež: V. P. 6550 Ljubljana
V.	P.3269
Splošna srednja vojaška šola Franc Rozman Stane, Kardeljeva ploščad 19
Vojaški dom, Kardeljeva ploščad 26
VI.	KMETIJSKA DEJAVNOST
52.	konferenca delegacij
Konferenca delegira 1 delegata
Sedež: Kmetijska zadruga Emona, Ježica 16
VII.	PODROČJE OBRTNIH IN PODOBNIH DEJAVNOSTI
53.	konferenca delegacij
Konferenca delegira 1 delegata
Sedež: Obrtno združenje Ljubljana Bežigrad, Reboljeva 3
4.	člen
Konferenca dela na sejah. Delegacije temeljnih samoupravnih organizacij oziroma skupnosti in temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti, ki po zakonu o volitvah in delegiranju v skupščine opravljajo funkcijo delegacije, delegirajo delegate za vsako sejo konference posebej.
5.	člen
Seja konference je sklepčna, če so na seji prisotni delegati večine temeljnih samoupravnih organizacij oziroma skupnosti.
Konferenca sprejema sklepe na podlagi dogovarjanja in sporazumevanj a z večino glasov prisotnih delegatov.
6.	člen
Delegati na seji konference usklajujejo «*°i***q svojih delegacij ter sprejemajo staltfča In sklepe do vprašanj, ki jih obravnava in o katerih odloča zbor združenega dela, delegirajo delegate v zbor združenega dela In opravljajo druge naloge, pomembne za konferenco oziroma delegacije.
Delegati so o sprejetih stališčih in sklepih konference dolžni obveščati svoje delegacije.
7.	člen
Konferenca delegira na sejo zbora združenega dela delegate temeljnih samoupravnih organizacij oziroma skupnosti glede na vprašanja, ki se obravnavajo v zboru. Konferenca izda delegatu, ki je delegiran na sejo zbora združenega dela pooblastilo, ki ga podpiše predsednik konference.
Konferenca lahko pooblasti delegata za posamezne ali za vse točke dnevnega reda seje zbora združenega dela.
Delegat, ki ga je konferenca delegirala na zasedanje zbora združenega dela, je dolžan zboru posredovati na konferenci sprejeta stališča, na prvi prihodnji seji konference pa poročati ustno ali pisno o svojem delu v zboru ter o sprejetih sklepih zbora.
.	8. člen
Konferenca ima predsednika. Predsednika konference izvoli konferenca na prvi seji.
Konferenca izvoli tudi namestnika predsednika konference, ki nadomešča predsednika v njegovi odsotnosti.
Predsednik konference sklicuje in vodi seje konference, podpisuje sprejete sklepe ter pooblastila delegatom, ki jih konferenca delegira na sejo združenega dela.
Delegacija temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti, katere član je izvoljen za predsednika konference ali njegovega namestnika, ima pravico delegirati na sejo konference drugega delegata, vendar pa delegat, ki je bil izvoljen za predsednika, v tem primeru nima pravice glasovati.
9.	člen
Temeljna samoupravna organizacija oziroma skupnost, kjer je sedež konference, zagotavlja opravljanje strokovnih, administrativno-tehničnih in drugih nalog za delo konference ter druge pogoje za delo konference.
Stroške za delo konference delegacij si temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti med seboj razdelijo.
Evidenco o stroških konference vodi temeljna samoupravna organizacija oziroma skupnost, kjer je sedež konference.
,	10. člen
Temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti morajo sprotno sporočati vsako statusno ali drugo spremembo občinskemu sekretariatu za občo upravo, proračun in skupne zadeve.
11. člen
Ta odlok začne veljati in se uporablja od dneva sprejetja na zboru združenega dela.
Odlok se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-4/86-1
Ljubljana, dne 4. marca 1986.
Predsednica zbora združenega dela
Drag* Žagar L r.
569.
Na podlagi 16. člena odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 43-2265/85) je statutarnopravna komisija Skupščine občine Ljubljana Bežigrad na svoji 37. seji dne 6. marca 1986 določila prečiščeno besedilo odloka o davkih občanov.
Prečiščeno besedilo odloka o davkih občanov obsega -odlok o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 11-522/83 s popravkom št. 14/83) in odloke o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 42-1724/83, 7-405/84, 21-1088/84, 5-272/85, 9-461/85 s popravkom 10/85 in 43-2265/85), v katerih je navedeno, kdaj so začeli veljati oziroma kdaj so se začeli uporabljati.
St. 010-5/82-5
Ljubljana, dne 6. marca 1986.
Predsednica
'	' statutarno pravne komisije
Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Jasna Pogačar 1. r.
ODLOK o davkih občanov (prečiščeno besedilo)
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
V občini Ljubljana Bežigrad se uvaja obveznost plačevanja davkov občanov, ki so po zakonu dohodek občine.
Delavci, delovni ljudje in občani (v nadaljnjem besedilu: občani) plačujejo občini davke po določbah zakona o davkih občanov in po določbah tega odloka.
2.	člen
Z davki se zadovoljujejo splošne potrebe občine, ki jih je občina dolžna financirati po ustavi, zakonih in drugih pravnih aktih.
Vsak občan je za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb dolžan prispevati v sorazmerju s svojimi materialnimi možnostmi.
H. VRSTE DAVKOV
3.	člen
Občani plačujejo po tem odloku:
1.	davek od osebnega dohodka delavcev,
2.	davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti,
3.	davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti,
4.	davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti,
5.	davek od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav,
6.	davek od dohodkov iz premoženja in premoženjskih pravic,
7.	davek od premoženja,
8.	davek na dobitke od iger na srečo.
III.	DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA DELAVCEV
4.	člen
Davek od osebnega dohodka delavcev plačujejo zavezanci po stopnji 0,75 %>.
IV.	DAVEK OD DOHODKA IZ KMETIJSKE DEJAVNOSTI
5.	člen
Območje občine se razdeli v dve skupini katastrskih občin, in sicer spadajo:
—	v prvo skupino naslednje katastrske občine: Beričevo, Bežigrad, Brinje I, Črnuče, Ježica, Nad-gorica, Podgora in Stožice,
—	v drugo skupino naslednje katastrske občine: Dol pri Ljubljani, Kleče, Podgora.
6.	člen
Davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti (katastrski dohodek negozdnih površin) plačujejo zavezanci po stopnjah, ki so različne za posamezne skupine katastrskih občin in znašajo:
—	za prvo skupino	13
—	za drugo skupino	9
7.	člen
Zavezanci, ki sami ali njihovi družinski člani niso pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijske dejavnosti, plačujejo davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti od katastrskega dohodka negozdnih zemljišč tudi po dodatni stopnji, ki znaša 13 “/o.
8.	člen
Davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti na dohodek iz gozda, ki odpade na vrednost lesa, odkaza-nega za posek, plačujejo zavezanci po stopnji 25 •/»,
Zavezanci, ki sami ali njihovi družinski člani niso pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijske dejavnosti, plačujejo davek na dohodek iz gozda, ki odpade na vrednost lesa, odka-zanega za posek, tudi po dodatni stopnji 20 °/o.
9.	člen
Zavezanci davka od dohodka hz kmetijske dejavnosti, ki se jim ugotavlja dejanski dohodek, plačujejo davek od ostanka čistega dohodka po stopnji 30 •/».
16.	člen
Občinska uprava za družbene prihodke ugotovi pogoje za odmero davka po dejanskem dohodku bi zavezance obvesti pred koncem leta, da bodo v prihodnjem letu plačevali davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku.
11. člen
Davka od dohodka iz kmetijske dejavnosti pa katastrskem dohodku so začasno oproščeni dohoSd od zemljišč:
—	na katerih se zasadijo novi vinogradi, za dobo 5 let,
—	na katerih se zasadijo novi sadovnjaki in drugi dolgoletni nasadi, za dobo 10 let.
Oprostitev davka po prejšnjem odstavku tega člena se prizna pod pogoji, da so bila dela opravljena strokovno in v skladu s programi razvoja kmetijstva v SR Sloveniji oziroma občini Ljubljana Bežigrad, kar ugotovi za kmetijstvo pristojni občinski upravni organ. To dokazilo je zavezanec dolžan priložiti vlogi za začasno oprostitev davka, ki se vloži pri upravi za družbene prihodke.
12.	člen
Davka od dohodka iz kmetijske dejavnosti po katastrskem dohodku negozdnih zemljišč so oproščeni zavezanci, katerih letni katastrski dohodek negozdnih zemljišč, ne presega 2.050 dinarjev.
Davka od dohodka iz kmetijske dejavnosti od dohodka negozdnih zemljišč so oproščeni tudi zavezanci, ki so sami ali njihovi družinski člani pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijske dejavnosti, če katastrski dohodek negozdnih zemljišč ne presega 2.000 dinarjev na družinskega člana.
Zneska iz prvega in drugega odstavka tega Člena se ob valorizaciji ali novem izračunu katastrskega dohodka zvišata s poprečnim količnikom porasta katastrskega dohodka negozdnih zemljišč.
13.	člen
Zavezancem davka od dohodka iz kmetijske dejavnosti — združenim kmetom, ki v okviru proizvodnega sodelovanja z organizacijo združenih kmetov oziroma z organizacijo združenega dela ali proizvodno Skupnostjo kmetov združujejo svoje delo in zemljišča tako, da se oblikuje kompleks skupne proizvodnje za dalj kot eno leto, se prizna davčna olajšava.
Davčna olajšava, za zavezance iz prejšnjega odstavka tega člena se prizna v odstotku od odmerjenega davka, ki sorazmerno odpade na tako zemljišče, odvisno od dolžine proizvodnega sodelovanja oziroma dolžine časa združitve dela in zemljišča zavezanca, in sicer se davek zniža:
•/.
—' za dalj kot eno leto proizvodnega sodelovanja	30
—	za dalj kot dve leti proizvodnega
sodelovanja	40
—	za dalj kot tri leta proizvodnega
sodelovanja	50
Zavezanec, ki je upravičen do olajšave mora predložiti listino, iz katere morata biti zlasti razvidna čas proizvodnega sodelovanja, za katerega je združil svoje delo in zemljišče ter podatki o parcelah in katastrskem dohodku združenega zemljišča. -
14.	člen
Zavezancem davka od dohodka iz kmetijske dejavnosti se prizna olajšava, kadar vlagajo sredstva v družbeno organizirano modernizacijo gospodarstva ter v preusmeritev stanovanjskih in gospodarskih poslopij v turistične namene oziroma za namene, ki jih določa zakon. Olajšava se prizna, če zavezanec vloži najmanj 50 Vo katastrskega dohodka zemljišča, ki ga ima v posesti, ali najmanj 80.000 din pod pogojem, da je zemljišče obdelano v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih. O tem ali gre za vlaganje sredstev v družbeno organizirano modernizacijo gospodarstva ali ne, izda ugotovitveni akt upravni organ občine, pristojen za kmetijstvo.
Olajšava se prizna v višini 80 % odmerjenega davka za dobo 5 let, vendar skupna olajšava ne sme. presegati investicijske naložbe, za katero je olajšava priznana.
V primeru, da davčni zavezanec vlaga sredstva v drugem in naslednjih letih, ko mu Je bila olajšava že priznana za prej vložena investicijska sredstva, se mu čas pri naslednjih olajšavah ustrezno skrajša oziroma višino olajšave zmanjša, če bi z olajšavo za ponovno vložena sredstva prekoračil največjo možno olajšavd po tem členu.
Občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo, predloži občinski upravi za družbene prihodke seznam zavezancev, ki ne obdelujejo zemljišča v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih, najkasneje do 15. februarja v letu, za katero se davek odmerja. Seznam vsebuje podatke o zavezancu, parcelno številko, katastrsko kulturo in višino katastrskega dohodka neobdelanega zemljišča.'
15.	člen
Zavezancem davka od dohodka iz kmetijske dejavnosti, ki so vključeni v družbeno organizirano proizvodnjo, sprejemajo obveznosti setvenih planov in oddajajo tržne viške živine, mleka, žita, krompirja, vrtnin in sena na osnovi pogodb, se davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti zniža, in sicer:
a) Živina — živa teža:
Če znaša katastrski dohodek negozdnih zemljišč dinarjev	t	Za oddano količino v tonah		
do 20.000	0,5—1	1 —1,5	1,5—2	nad 2
20.000— 50.000	1 —1,5	1,5—2	2 —2,5 nad 2,5	
50.000—100.000	1,5—2	2 —3	3 —4	nad 4
nad 100.000	2 —3	3 —4	4 —5	nad 5
Znaša znižanje davka	SOV.	40 V.	50 Vt	60 V.
b) Mleko:
Če znaša katastrski dohodek negozdnih zemljišč dinarjev		Za oddano količino v 100 litrih		
do 20.000	2— 4	4—10	10—15	nad 15
20.000— 50.000	4— 8	8—15	15—20	nad 20
50.000—100.000	8—12	12—20	20—30	nad 30
nad 100.000	12—20	20—30	30—40	nad 40
Znaša znižanje davka	SOV.	40 V.	50 V.	60 V.
c) Žito:				
Če znaša katastrski dohodek negozdnih zemljišč dinarjev		Za oddano količino v tonah			
do 20.000	0,4—0,5	0,5—1	1 —1,5	nad	1,5
20.000— 50.000	0,5—1	1 —1,5	1,5—2	nad	2
50.000—100.000	1 —1,5	1,5—2	2 —3	nad	3
nad 100.000	1,5—2	2 —3	3 —4	! | ; ^	4
Znaša znižanje davka	20 V.	SOV.	40 V.	50 V.	
Kroonpic:
Ce znaša katastrski dohodek negozdnih zemljišč dinarjev	-	Za oddano količino v tonah	
do 20.060	S— 5	»—e	8—13 nad M
20.000— 50.000	5—8	8—12	12—16 nad 16
50.600—100.000	8—12	13—»e	20—2$ noti 35
	»-a	»-m	Sl—«9 mmd 3»
Znaša znižanje davka	30%	38%	43%	60%
d) Vrtnine:			
katastrski dohodek negozdnih zemljišč dinarjev		E* ečteeae keeeteo v tonah	
do 20.000	3— 3.	1— 6	6—10 nad 1«
ak«eo— se.ooo	5— 6	6—M	10—15 nad 15
50.000—160.000	0—10	10—15	15—20 nad 20
nad 100.000	10—15	15—20	30—25 nad 25
Zeain »Kanje davka	20%	30%	40%	50%
ri •en»3			
Cc znaša katastrski atmrjer		BBwMe«o fconein* v lamih	
do 20.000	3— 5	5—10	nad 10
2MOO— 50.000	5—10	10—15	ned 15
»oeo—tte.eoo	10—15	15—$9	nad 26
nad 100.000	15—20	20—25	nad 25
Znašli znižanje	10%	. 26%	S8>%
Ošajšava »e prizna ob letni odmeri davka od A>-hotifcs iz k meti take detenmoeti na podlagi podstkov
fr sddenjenih pogodb za tekoče leto. Poračun priznanih olajšav se izvrši po podatkih o izpolnitvi sklenjenih
Podatke za prtmanje In poraden oUJSav predložijo
organizacije združenega dela ali kmetijske zadruge ob-činski>upravi za družbene prihodke do 15. februarja. Olajšava iz tega člena lahko znaša največ do 70 */« odmerjenega davka. Višina katastrskega dohodka, navedenega v tem členu, se valorizira skladno z vsakokratno valorizacijo katastrskega dohodka v SR Sloveniji.
16.	člen
Zavezancem davka od dohodka iz kmetijske dejavnosti se priznava davčna olajšava, če vlagajo sredstva v gradnjo malih hidroelektrarn in drugih alternativnih energetskih virov. Olajšava se prizna s pogojem, da zavezanec vloži v gradnjo malih hidroelektrarn najmanj znesek, ki ustreza 60 "/o znesku enomesečnega poprečnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Olajšava iz prejšnjega odstavka se prizna za dobo petih let in znaša 80 °/o za vsako leto odmerjenega davka iz kmetijstva, vendar skupna olajšava za vsa leta ne sme presegati 80 °/o vloženih sredstev.
Zaveifinoc takale, da je gradnja male hidroelektrarne v skladu g programom gradnje malih hidroelektrarn v občini in predloži dokaze o vloženih sredstvih. Zavezanec vloži zahtevek za davčno olajšavo aajpcuKaje v šestih za.,-setih potem, ko je sredstva vtodU.
17.	člen
Zavezanemu davka od dohodka ta kmetijske deti m pejrfijakaakn in irrvattdafco aavarerbni na podlagi A*oxfka iz kmetijske dejavnosti In preživljajo otroke, ki so .na rednem Šolanju v usmerjene« izohrr.levanju za pridobitev strokovne izobrazbe, m iH**e jsradhiia otejSav* v vttioi	letnega od-
merjenega davka za vsakega otroka dokler se otrok šola, vendar otrok ne sme biti starejši od 26 let.
Zavussancens davka od dohodka ta kmetijske dejavnosti, ki hstajo oče ne* in študente »a proizvodnem delu oziroma delovni praksi, se prizna davčna olajšava, ki znaša 15 ”/• od izplačanih nagrad.
Davčne olajšava ta prejčnjib dveh odstavkov ne ime presegati letnega davka te kmetijske dejavnosti negozdnih površin.
Davčna olajšava se uveljavlja z vlogo zavezanca
*a vsako leto posebej, ki mora biti vfožeoa do konca leta, oziroma pred začetkom leta, za katerega se odmerja davek. Občinska uprava za družbene prihodke odloči o davčni olajšavi z odločbo. Vlogi je treba pri-
18.	člen
Eavatcancaflo, ti daje irs •-ž.jttče v nakup organizaciji združenega deta, ergatiahtoriji združenih kmetov,
kmetijski zemljiški skupnosti ali združenemu kmetu zaradi izkoriščanja za družbeno organizirano proizvod-age, se prizna davčna olajSav* ta risar!
•#.
—	za	zakup	nad	1	do	3	let	30
—	za	zakup	nad	3	do	5	let	50
—	za	zakup	utri	5	de	7	k*	76
—	za	zakup	nad	7	let	106
od odmerjenega davka, ki sorazmerno odpade na v zakup dano zemljišče.
Zavetoanee občinski opravi za dnribea* prihodke
predloži pogodbo o v zakup danem zemljišču.
M. Oca
Zave-sneem davke od dohodka te kmetijske dejavnosti se prizna davčna olajšava:
—	za zemljišča na vodnih rezervatih, katerih izkoriščanje je z ukrepom pristojnega organa omejeno,
100 6/.,
—	za zemljišča, katerih izkoriščanje je zaradi visoknapetostnih daljnovodov ali drugih naprav zmanjšano ali onemogočeno, 100 */*,
—	za zemljišča, na katerih se z investicijami zavezanca izvede melioracija, 100 "/o za dobo 5 let,
—	za zemljišča, na katerih se izvede komasacija uh arondacija, za čas trajanja takih posegov, 50 Ve.
Davčna olajšava se prizna od odmerjenega davka, ki odpade na ta zemljišča
20. člen
Dohodkovni cenzusi, opredeljeni z zneski katastrskega dohodka negozdnih zemljišč in drugi cenzusi, se valorizirajo s poprečnim količnikom, ugotovljenim v merilu SR Slovenije o valorizaciji ali novem izračunu katastrskega dohodka negozdnih zemljišč.
V.	DAVEK OD DOHODKA IZ GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI
XL Seri
Davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti se
n* pleč*je od dohodkov daielenlh z opravljanjem kme-ftjMrfk stortlev dragim * kmetijdoe mehanizacije is
od dohodkov, doseženih z izkoriščanjem zemljišča v nekmetijske namene (kopanje peska, gramoza in kamna, žganje opeke, apna, oglja in podobno), če letni dohodek po odbttlra stroškov ne presega 10*/» enoletnega povprečnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega delavca v gospodarstvu v SR Sloveniji v pre-teHarn bet*.
22.	Sen
Zavezanci davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, ki se jim devek odmerja po dejanskem dohodku, razen tistih, za katere je določena posebna stopnja, plačujejo davek iz ostanka čistega dohodka po stopnji 35 6/e.
Zavezanci davka, ki opravljajo dejavnost bifejskega značaja ter gospodarsko dejavnost kot postranski poklic in se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, plačujejo davek iz ostanka čistega dohodka po stopnji
dr*/«.
Zavezanci, ki občasno dosegajo dohodek z opravljanjem gospodarske dejavnosti, če po predpisih niso prepovedane in se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, plačujejo davek iz ostanka čistega dohodka
po stopnji 45 */e.
23.	tiren
Zavezancem, ki opravljajo gospodarska dejavnosti in se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, razen zavezancem, ki opravljajo gospodarske dejavnosti kot poetranski poklic ali občasno opravljajo dejavnost, če ni s predpisi prepovedana, se prizna davčna olajšava z odstotnim znižanjem odmerjenega davka naslednjih dejavnosti:
a)	stavbne dejavnosti in določene osebne storitve: zidarstvo in fasaderstvo, parketarstvo, teracerstvo, polaganje tlakov in umetnih mas, soboslikarstvo in pleskarstvo, pečarstvo in oblaganje s ploščicami, steklarstvo, stavbno kleparstvo, cementninnrstvo, kleparstvo in ključavničarstvo, instalaterstvo za vodo, plin centralne in hladilne naprave, elektroinstalaterstvo, tesarstvo, krovstvo, kemično čiščenje, moško in žensko frizerstvo, nega obraza in telesa — za 20 */»,
b)	gostinstvo, storitve gospodinjstvom in tehnične storitve: popravljanje motornih vozil, mazanje, zaščita in čiščenje motornih vozil, finomehanika, avtoklepar-stvo in ličarstvo, avtoelektričarstvo, elektromehanika za gospodinjske aparate, radio in TV mehanika, mizarstvo, čiščenje prostorov in oken, brusači in kolarji, tapetništvo in dekoraterstvo, vulkanizacija, optika in ple-tiljstvo, žaganje drv, popravljanje in vzdrževanje kmetijske mehanizacije, polnjenje akumulatorjev, elektromehanika za dvigala, PTT mehanika, mizarstvo in gostinstvo, razen gostinsko bifejskega značaja in okrepčevalnic, ki dosega več kot 40 *A> celotnega prihodka s strežbo hrane in prenočišči — za 30 e/»,
c)	osebne in druge storitve: krojaštvo, šiviljstvo, čevljarstvo, urarstvo, popravljanje dvokoles, kovaštvo, dimnikarstvo in pedikura — za 40 6/o.
Davčno olajšavo iz prejšnjega odstavka je mogoče priznati, če zavezanci pogoje iz prejšnjega odstavka izkažejo v pravilno vodenih poslovnih knjigah, ki so jih dolžni voditi.
Zavezancem, ki dosegajo dohodek s prodajo izdelkov umetne obrti, za katero so prejeli znak kvalitete,
se prizna davčna olajšava glede na delež takega prihodka v celotnem prihodku te dejavnosti v naslednji
višini:
»ele* prtBsdfee		V* olaJSavc od
v cel o bi e m		odmerjenega
prihodku v •/*		davka
10	20	5
20	30	10
30	40	15
40	50	20
56		25
24.	člen
Zavezancem, ki so pričeli (začetniki) z gospodarsko dejavnostjo, razen prevoznikov z motornimi vozili, dejavnosti z gradbeno mehanizacijo, gostinskih obratov bifejskega značaja, okrepčevalnic in zavezancev, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic ali občasno ‘opravljajo dejavnost, če ni s predpisi prepovedano, se prizna davčna olajšava za prvo leto 100 °/«, za drugo leto 50 °/o in za tretje leto v višini 25 */e od letno odmerjenega davka. Davčna olajšava se prizna s pogojem, da zavezanci v redu vodijo poslovne knjige, če so te dolžni voditi. 100 °/o olajšava za prvo leto dejavnosti se ne všteva v letno omejitev davčnih olajšav.
Davčne olajšave iz prejšnjega odstavka se obračunavajo z odstotnim znižanjem davka za časovna razdobja 12 mesecev od pričetka opravljanja dejavnosti.
Šteje se, da je zavezanec pričel (začetnik) z gospodarsko dejavnostjo, če ni prej opravljal gospodarsko dejavnost v kateri drugi občini ali če ni kdo drug opravljal v isti obratovalnici gospodarske dejavnosti iste stroke. Davčne olajšave iz prvega odstavka tega člena tudi ni mogoče priznati zavezancu, če kdo od članov gospodinjske skupnosti že opravlja enako ati podobno gospodarsko dejavnost v skupni ati samostojni obratovalnici.
V primeru, da kdo ustanovi skupno obratovalnico s kom, ki že opravlja samostojno gospodarsko dejavnost v določeni dovoljeni obratovalnici pa se mu davčna olajšava po določbah prvega odstavka tega člena še ni iztekla, se na novo pridruženemu zavezancu prizna davčna olajšava samo za čas, ki je preostal njegovemu soustanovitelju skupne obratovalnice.
25.	člen
Zavezanci iz 23. člena tega odloka, ki vlagajo sredstva za nabavo, rekonstrukcijo in modernizacijo osnovnih sredstev zaradi razširitve dejavnosti, poleg 25 °/o znižanja davčne osnove kot določa zakon o davkih občanov, lahko uveljavljajo dodatno znižanje davčne osnove za dobo 5 let in sicer:
—	zavezanci pod točko a) do 5 °/«
—	zavezanci pod točko b) do 10 0/»
—	zavezanci pod točko c) do 15 %>.
26.	člen
Zavezancem davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, ki se jim davek odmerja v pavšalnem letnem znesku, ki vlagajo sredstva za nabavo, rekonstrukcijo in modernizacijo opreme in poslovnih prostorov
zaradi razširitve dejavnosti, se prizna davčna olajša-
va v obliki znižanja pavšalnega letnega zneska davka do 40 odstotkov za dobo 5 let s pogojem, da zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza 20 odstotkov enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem let«.
27.	Hen
Zavezancem davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku ter dodatno zaposlijo nove delavce, sc v letu, za katero se davek odmerja, za vsakega takega delavca odmerjeni davek zniža za znesek, ki ustreza 10 odstotkom enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu, zavezancem, ki se jim davek odmerja v pavšalnem letnem znesku, pa se pavšalni letni znesek zniža za 20 odstotkov za vsakega dodatno zaposlenega delavca.
Davčna olajšava se prizna pod pogojem, da je bil novo zaposleni delavec v letu za katero se priznava davčna olajšava, zaposlen najmanj devet mesecev.
Če je zavezanec dodatno zaposlil novega delavca v drugi polovici leta za katero se davek odmerja, se davčna olajšava pod istimi pogoji prizna ob odmeri za naslednje leto.
Za dodatno zaposlenega novega delavca se ne šteje delavca, ki je sklenil delovno razmerje za določen čas, niti delavca, ki je nadomestil delavca, kateremu je prenehalo delovno razmerje.
28.	člen
Zavezancem davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, ki z izvozom končnih izdelkov domače proizvodnje in storitev na konvertibilno področje ustvarjajo devizni priliv, se glede na odstotni delež, ki ustreza razmerju med celotnim prihodkom obratovalnice in dinarsko vrednostjo, doseženo z izvozom, odmerjeni davek zniža:
—	za 5 •/», če znaša odstotni delež izvoza od 5 do 10 •/.,
—	za 10 •/», če znaša odstotni delež izvoza od 10 do
20 •/.,
—	za 15 •/», če znaša odstotni delež izvoza od 20 do 30 Va,
—	za 25 Va, če znaša odstotni delež izvoza od 30 do
50 ♦/«,
—	za 35 V«, če znaša odstotni delež izvoza nad 50
odstotkov.
Davčna olajšava iz prejšnjega odstavka tega člena se prizna v primeru, ko je devizni priliv razporejen na devizni račun obrtne zadruge ali organizacije združenega dela in je v ustrezni koloni izvozne carinske deklaracije kot proizvajalec naveden zavezanec ali skupina zavezancev, ki takšno olajšavo uveljavljajo.
Davčna olajšava se prizna tudi za storitve, ki jih zavezanec opravi v tujini preko organizacije združenega dela in zavezancem, ki opravljajo gostinsko dejavnost, če po pogodbi z organizacijo združenega dela sprejemajo dinarske (turistične) čeke.
29.	člen
Zavezancem davka od dohodka iz gospodarskih
dejavnosti, se prizna davčna olajšava, če vlagajo sredstva v gradnjo malih hidroelektrarn in drugih alternativnih energetskih virov. Olajšava se prizna s pogojem, da je gradnja v skladu s programom gradnje malih elektrarn in drugih alternativnih energetskih virov v občini in, da zavezanec vloži v gradnjo najmanj
50 Va enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
Olajšava iz prejšnjega odstavka se prizna za dobo treh let tako, da se za vsako odmerno leto davek ™.iž» z« 30 Va, vendar skupna davčna olajšav* vsa tri k** ne sme presegati 40 Va vloženih sredstev.
Zavezanec vloži zahtevek za davčno olajšavo praviloma skupno z davčno napovedjo, a najpozneje do izdaje davčno odmevne odločbe za ustrezno odmera« leto in mu priloži dokaze o vloženih sredstvih.
36. Sen
Zavezancem davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, ki dosegajo dohodek z oddajanjem viškov električne energije v elektroenergetski sistem, če instalirana moč male hidroelektrarne presega 180 kilovatov, se glede na odstotni delež tega prihodka v celotnem prihodku obratovalnice odmerjeni davek zniža:
—	za 5 Va, če znaša odstotni delež tega prihodka
do 5 °/e,
—	za 10 °/», če znaša odstotni delež tega prihodka nad 5 do 15 Va,
—	za 20 Va, če znaša odstotni delež tega prthocBea
nad 15 do 30 e/o,
—	za 30 Va, če znaša odstotni delež tega prihodka nad 30 Va.
31.	čien
Zavezancem davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti se prizna davčna olajšava za učence in študente na proizvodnem delu oziroma delovni praksi.
Davčna olajšava se prizna v višini 15 a/o od izplačanih nagrad po kolektivni pogodbi.
32.	člen
Zavezancem davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, moškim nad 60 let starosti in ženskam nad 55 let starosti, ki opravljajo storitvene gospodarske dejavnosti in pri tem ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih delavcev in ne zaposlujejo družinskih članov, se prizna davčna olajšava v višini 40 Va odmerjenega davka, razen zavezancem, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic.
33.	člen
Zavezancem davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, ki plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku in ki preživljajo mladoletne otroke ali otroke, ki nadaljujejo šolanje v usmerjenem izobraževanju ali za delo nezmožne družinske člane, se odmerjeni davek zniža za 5 °/o za vsakega takega člana pod pogojem, da letni dohodek na družinskega člana ne presega 10 Va enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. V letni dohodek se vštevajo osebni dohodki in drugi dohodki, od katerih se plačujejo davki ter pokojnine in to za zavezanca ter vse družinske člane gospodinjstva zavezanca. Dohodki, doseženi s samostojnim osebnim delom, od katerih se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku, se vključujejo v letni dohodek tako, da se pavšalni letni znesek poveča s faktorjem 4.
Katastrski dohodek se v letni dohodek vklječu#«
povečan s količnikom, ugotovljenim Iz razmerja katastrskega dohodka do narodnega dohodka zasebnega kmetijstva v merilu SR Slovenije.
34.	člen
Borcem narodnoosvobodilne vojne, se priznajo davčne olajšave pod pogoji, navedenimi v 31. in S3. členu tega odloka s tem, da davčna olajšava namesto 15 •/e znaša 20e/o oziroma namesto 5 "/e znaša lO^e.
35.	člen
Skupni znesek davčnih olajšav zavezancev davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti po določbah od 23. do 34. člena tega odloka v posameznem letu ne sme presegati 80 eA> odmerjenega letnega davka s tem. da se olajšava iz 27. člena tega odloka za novo zaposlene delavce v navedeno omejitev ne všteva.
3«. tiar.
Zavezancem, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva ter opravljajo postransko gospodarsko dejavnost v skladu z določbami obrtnega zakona, se prizna posebna davčna olajšava od dohodkov, doseženih s postransko gospodarsko dejavnostjo, če ta sredstva vlagajo v modernizacijo kmetije v skladu s programom kmetijske organizacije s tem, da ustvarjajo kmetijsko tržno proizvodnjo.
Davčna olajšava iz prejšnjega odstavka tega Bena
se prizna s pogojem, da zavezanec vloži najmanj znesek, id ustreza 50 % enoletnega poprečnega čistega
osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Davčna olajšava se prizna za' dobo S let tako, da se za vsako odmemo leto davek zniža za 50 ,/o, vendar skupna davčna olajšav« ne sme presegati 5#V» vloženih saadctev.
37. Sen
Zavezancem davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, ki plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku, se odmerja pavšalni letni znesek davka v višini 10 0/e enoletnega poprečnega čistega osebnega
dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
Pavšalni letni znesek davka iz prvega odstavka tega člena se poveča v odstotku od enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu glede »a vrsto dejavnosti oziroma predmet poslovanja,' način in kraj poslovanja, delovno sposobnost zavezanca in uporabo dopolnilnega dela delavec-v in družinskih članov tn sicer:
—	vrste dejavnosti oziroma predmeta poslovanja, ki je tržno bolj zanimiv — do 20 e/o
—	način poslovanja (velikost in opremljenost poslovnih prostorov ter stopnja avtomatiziranosti delovnega procesa) — do 25 "/s
—	kraj poslovanja, vezan na možnost pridobivanja dohodka glede na vrsto dejavnosti (mestna naselja,
primestna naselja, druga večja ali manjša ter odročna in višinska naselja) — do 15 0/o
—	delovna- sposobnost zavezanca, vezana na zmožnost pridobivanja dohodka, z upoštevanjem vrste dejavnosti (starost in zdravstveno stanje) — do 10 Vo
—	uporaba dopolnilnega dela1 delavcev ali družinskih članov zavezanca — do 5 •/*.
Zavezancem za davek od dohodka gospodarskih dejavnosti, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic, se pavšalni letni znesek davka določa tudi v sorazmerju s časom opravljanja dejavnosti in možnostjo doseganja dohodka.
Določbe prvega in drugega odstavka tega člena se ustrezno uporabljajo tudi za zavezance davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, ki se jim dohodek ugotavlja, če ne dosežejo ostanka čistega dohodka ali ostanek čistega dohodka ne doseže 10 odstotkov enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu, za katero se davek odmerja.
38.	člen
Davek v pavšalnem letnem znesku plačujejo tudi zavezanci za davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, ki opravljajo prevoz oseb z avtotaksijem, če
izpolnjujejo pogoje iz prvega odstavka 89. člena za-fcoea e davkih občanov (prečiščena besedilo),
39.	člen
Davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku) plačujejo občani po stopnjah, ki znašajo:
1.	od dohodkov rnznašalcev in prodajalcev časopisov, knjig, revij In podobno od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi ter pri lotu, od prejemkov zavarovalnih poverjenikov, od dohodkov hidrometeoroloških opazovalcev, od provizij zastopnikov organizacij za varstvo malih avtorskih pravic, od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno, od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči, od dohodkov doseženih z opravljanjem postranskih kmetiiskih dejavnosti — 16%;
2- ed provizij poslovnih agentov in poverjenikov, dohodkov od zbiranja oglasov, ed dohodkov doseženih
s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali izdajanjem avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike, od dohodkov potujočih zabavišč, od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov ročne izdelave, ki jih ni možno šteti za izdelke domače ali umetne obrti niti uporabne umetnosti, če jih občan izdeluje priložnostno — 25 •/•;
3.	od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe ter druge organizacije in skupnosti in od dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za dohodke iz l. in 2. točke — 40%.
Davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti po odbitku Iz prejšnjega odstavka se ne plačuje od dohodkov, doseženih z opravljanjem dejavnosti z zbiranjem in prevažanjem mleka v zbiralnice mleka organizacij združenega dela, od dohodkov, doseženih s pluženjem snega, tovorjenjem blaga za planinske postojanke in od dohodkov, doseženih z opravljanjem storitev za hlevske in pašne ter druge skupnosti s področja kmetijstva ter dohodkov, ki jih dosežejo invalidi s 100% telesno okvaro, osebe, ki so izgubile vid, duševno bolne in duševno prizadete osebe, če opravljajo ročna dela preko organizacij združenega dela, od dohodkov zbiranja, prenosa in razdeljevanja pošte v odročnih in planinskih območjih ter od dohodkov doseženih z zbiranjem podatkov za statistične raziskave, določene z zveznimi in republiškimi predpisi.
Za dohodke, dosežene ž organiziranim delom na domu, ki jih dosegajo občani člani kmečkih gospodarstev z manj razvitih območij v SR Sloveniji, se prizna olajšava za davek po odbitku v višini 50 odstotkov.
VI.	DAVEK OD DOHODKA IZ POKLICNIH DEJAVNOSTI
40.	člen '
Zavezanci davka od dohodka iz poklicnih dejavnosti, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, plačujejo davek iz ostanka čistega dohodka po stopnji 35 odstotkov.
Zavezanci davka od dohodka iz poklicnih dejavnosti, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena, plačujejo davek iz ostanka čistega dohodka po stopnji 10 odstotkov. Zavezanci davka od dohodka iz poklicnih dejavnosti, ki opravljajo poklicne dejavnosti kot postranski poklic, plačujejo davek iz ostanka čistega dohodka po stopnji 40 odstotkov.
41.	člen
Zavezancem, ki se jim davek odmerja v pavšalnem letnem znesku in vlagajo sredstva za nabavo in modernizacijo opreme in poslovnega prostora, se prizna davčnŠ olajšava, v obliki znižanja pavšalnega letnega zneska davka do 40 odstotkov za dobo 5 let s pogojem, da zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza 20 od-stotkov enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu SR Slovenije v letu pred letom, za katero se odmerja davek.
42.	člen
Zavezancem davka od dohodka iz poklicnih dejavnosti, razen zavezancem, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic, se prizna davčna olajšava z znižanjem odmerjenega davka in sicer:
—	zavezancem, ki so pričeli opravljati poklicno dejavnost, se odmerjeni davek zniža v prvem lelu 100 odstotkov, v drugem 50 odstotkov in v tretjem letu 25 odstotkov.
—	zavezan j.-ii davka, obdavčenim [mi dejansko ugotovljenem dohodku, ki dodatno zaposlijo nove delavce, se jim' odmerjeni davek zniža po merilih in. pogojih predpisanih v 27. členu tega odloka,
—	zavezancem, ki imajo študente na delovni prak- -si, se prizna davčna olajšava, ki znaša 15 odstotkov od izplačanih nagrad po pogodbi,
—	zavezancem, borcem NOV, obdavčenim v pavšalnem letnem znesku, se 'prizna davčna olajšava v višini 10 odstotkov letnega pavšalnega zneska davka ob upoštevanju meril predpisanih v 37. členu tega odloka.
43.	člen
Skupni znesek davčnih olajšav zavezancev davka od dohodka iz poklicnih dejavnosti, predpisanih po določbah 41. in 42 člena tega odloka, v posameznem letu ne sme presegati 80 odstotkov odmerjenega letnega davka V omejitev se ne všteva 100 odstotna olajšava za prvo leto dejavnosti In davčna olajšava iz druge Blince prejšnjega člena, ki se nanaša na dodatno zaposlovanje novih delavcev.
44.	člen
Davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku) plačujejo občani, ki priložnostno opravljajo storitve organizacijam združenega dela, organom družbenopolitičnih skupnosti ter drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim, ki opravljajo pri njih delo po oogodbi o delu. Davek po odbitku plačujejo tudi občani od dohodkov na podlagi
pogodbe o delu, sklenjene v skladu s predpisi o zaposlovanju pri nosilcih samostojnega osebnega dela.
Davek po odbitku iz prejšnjega odstavka plačujejo občani po stopnji 40 odstotkov.
Davka od dohodka iz poklicnih dejavnosti po odbitku so oproščeni zavezanci od dohodkov, ki jih dosegajo občani — prevajalci za gestikovni jezik.
45.	člen
Zavezancem za davek od dohodka Iz poklicnih dejavnosti, ki plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku, se odmerja pavšalni letni znesek davka v višini 2°/o enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
Pri določanju pavšalnega letnega zneska davka se tudi smiselno uporabljajo določbe drugega in tretjega odstavka 37. člena tega odloka.
Vil. DAVEK OD DOHODKA IZ AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV
46.	člen
Zavezanci davka od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih	izboljšav, ki se	jim odmerja
davek po dejanskem dohodku, plačujejo davek iz ostanka čistega dohodka v naslednji višini:
—	za dohodke iž	avtorskih	pravic	35
—	za dohodke iz avtorskih pravic, če jih
dosegajo delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno opravljajo	kulturno	dejavnost	10
—	za dohodke od patentov in tehničnih
izboljšav	5
Stopnja davka od dohodka Iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, ki ga doseže oseba, na katero je prenesena avtorska pravica, je za 50 odstotkov višja od stopnje iz prejšnjega odstavka.
47.	člen
Davek od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav v odstotku od vsakega posameznega dohodka (davek po odbitku), plačujejo zavezanci
v naslednji višini:	,/f
—	za dohodke iz avtorskih pravic	20
—	za dohodke od avtorskih pravic, če jih
dosegajo delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic upravljajo kulturno dejavnost	6
—	za dohodke od patentov in tehničnih
izboljšav	3
—	za dohodke, ki jih dosegajo tuje Eizične
ali pravne osebe	20
Stopnja davka od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, ki ga doseže oseba, na katero je prenesena avtorska pravica, je za 50 odstotkov višja od stopnje iz prejšnjega odstavka.
48.	člen
Ne glede na določbe prejšnjega člena tega odloka plačujejo zavezanci davek po odbitku od dohodka iz avtorskih pravic od vsakega posameznega dohodka po stopnji 40 "/o za naslednje vrste dohodkov:
l.	doseženih od reklamnih slik, risb in plastik, reklamnih napisov in govorjenih besedil, refcleronih filmov, diafllmov in diapozitivov, reklamne glasbe ter od reprodukcije takih del;
2 od raznih skic in risb, stripov, križank in drugih podobnih tlel;
3.	artistov, plesalcev in podobnih poklicev, doseženih na zabavno-glasbenih prireditvah;
4.	izvajalcev glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, v varietejih, v gostinskih obratih in na podobnih prireditvah.
Ce se dohodki cd avtorskih pravic iz 3. in 4. točke tega člena ustvarijo v organizaciji strokovnih združenj kulturnih delavcev in njihovih članov ali organizacijah združenega dela s področja kulture, se od takih dohodkov plačuje davek po stopnji 20 '/e.
Davek od navedenih dohodkov, ki jih dosežejo ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo kulturno dejavnost, se plačuje po stopnji 12 •/g, če pa dohodke ustvarijo na način, določen v drugem odstavku tega člena, se plačuje davek po stopnji 6 °/e.
VIII.	DAVEK OD DOHODKOV IZ PREMOŽEN J A IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC
48. člen
Pri ugotavljanju osnove za davek od dohodkov, ki jih lastnik doseže z oddajanjem v najem stanovanjskih in poslovnih prostorov, garaž ter prostorov, ki se v sezoni alf od časa do časa uporabljajo za počitek in oddih, se stroški vzdrževanja, upravljanja in enoletne amortizacije ter stroški obratovanja, če jih plačuje lastnik sam, določijo v odstotku od prejete stanarine oziroma najemnine.
Stroški iz prejšnjega odstavka znašajo:	•/,
—	za stanovanja in stanovanjske stavbe	60
—	za poslovne prostore in poslovne stavbe, garaže ter prostore, ki se v sezoni ali od časa
do časa uporabljajo za počitek in oddih	40
50.	člen
Pri ugotavljanju davčne osnove za odmero davka od dohodkov iz premoženja in od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob, se stroški od stanarin-ske vrednosti oziroma najemnine, obraba opreme in vrednosti storitev določijo v višini 60 0/o.
51.	člen
Zavezanci, ki oddajajo opremljene sobe turistom preko turističnega društva ali turistične organizacije, so oproščeni plačila davka od davčne osnove, ki ne presega 60.000 dinarjev.
Zavezancem, ki oddajajo opremljene sobe preko turističnih društev in drugih organizacij, se prizna davčna olajšava v višini 50 %>, odmerjenega davka razen od dohodkov, doseženih po prejšnjem odstavku tega člena.
52.	čko
Davek od dohodkov iz premoženja in premoženjskih pravic plačujejo zavezanci po naslednjih stopnjah:
Ce znaša davčna osnova dinarjev		Stopnja
emd	de	'
	77.600	15
77.600	155.200	24
155.200	232.800	33
2SX*00	310.400	42
$10.400	388.000	50
388.000	465.600	58
		66
IX.	DAVEK OD PREMOŽENJA •	53. člen
Zavezanec za davek od stavb, dela stavb, stanovanj, poslovnih stavb oziroma poslovnih prostorov, ter prostorov, ki se v sezoni ali od časa do časa uporabljajo za počitek in oddih ter garai? (v nadaljnjem besedilu: stavbe) je lastnik oziroma uživalec stavbe.
Davek se plačuje od vsake stavbe, ne glede na to, ali jo uporablja lastnik oziroma uživalec sam ali jo daje v najem.
54. člen
Osnova za davek je vrednost stavbe.
Vrednost stavbe se ugotavlja po pravilniku o merilih in načinu ugotavljanja vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistemu točkovanja (Uradni list SRS, št. 25-1347/81).
56.	člen
Davek od premoženja se ne plačuje, če vrednost stanovanjske stavbe ali stanovanja ne presega vrednosti
100.000	dinarjev.
56.	člen
Zavezancem za davek od premoženja, ki so skupaj z več kot tremi družinskimi člani stalno prebivali v lastnih stanovanjskih prostorih oziroma stanovanjskih stavbah v letu pred letom, za katerega se odmerja davek, se odmerjeni davek zniža za 10 °/e za vsakega nadaljnjega družinskega člana.
57.	člen
Davek na posest stavb plačujejo zavezanci od vrednosti stavbe
—	davčne osnove po naslednjih stopnjah:
—	za stanovanjske stavbe, stanovanja in garaže:
Ce znaša davčna nad	osnova dinarjev do	Stopnja •/#
	1,430.000	0,10
1,430.000	2,860.000	0,20
2,860.000	5,720.000	0,30
5,720.000	8,580.000	0,45
8,580.000	11,440.000	0,65
11,440.000	14,300.000	0,85
14,300.000		1,00
— za stavbe	in prostore, ki se	v sezoni ali od
časa do časa uporabljajo za počitek		in rekreacijo:
Ce znaša davčna osnova dinarjev nad	do		- Stopnja V.
	1,430.000	0,20
1,430.006	2.860.000	0,35
2,860.000	5,720.000	0,50
5,720.000	8,580.000	0,70
8,580.000	11,440.000	0,90
11,440.000	14,300.000	1,20
14y30QJ000		L50
— za poslovne stavbe	in poslovne	prostore:
Ce znaša davčna osnova dinarjev nad	do		Stopnja •/•
	1,430.000	0,15
1,430.000	2,860.000	0,35
2,860.000	4,290.000	0,55
4.290.000	5,720.000	0,75
5,720.000	7,150.000	1,00
7,150.000		1,25
58.	člen
Zavezanci davka od premoženja so občinski upravi za družbene prihodke dolžni dati potrebne podatke za ugotovitev vrednosti sta '-e za odmero davka.
Nastanek davčne obveznosti in spremembe lastništva oziroma vrednosti stavbe so zavezanci dolžni prijaviti občinski upravi za družbene prihodke v petnajstih dneh.
Vsebino in obliko davčne napovedi predpiše občinska uprava za družbene prihodke.
59.	člen
Zavezanci davka od premoženja, ki so lastniki plovnih objektov, plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku glede na dolžino plovnega objekta in sicer:
—	nad 8 do 9 metrov dolžine — 30.400 din
—	za vsak nadaljnji meter dolžine še po — 12.000
din.
Za plovni objekt iz prejšnjega odstavka se za vsako leto starosti pavšalni letni znesek davka zniža za 5 odstotkov. Davka od premoženja ne plačuje zavezanec, ko je objekt star nad 15 let.
Zavezanci, ki so lastniki plovnih objektov, so dolžni vložiti davčno napoved pri občinski upravi za družbene prihodke občine, kjer imajo stalno prebivališče. Napoved je treba vložiti v 30 dneh, ko ta odlok začne veljati. Novi zavezanci so dolžni vložiti davčno napoved v 15 dneh po tem, ko postanejo lastniki plovnega objekta.
Vsebino in obliko davčne napovedi za plovne objekte predpiše občinska uprava za družbene prihodke.
X.	DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SREČO
60.	člen
Davek na dobitke od igre na srečo plačujejo zavezanci po stopnji 15 ‘/o.
61.	člen
Davek na dobitke od iger na srečo se ne plačuje, če vrednost posameznega dobitka ne presega 10.000 dinarjev.
XI.	POBIRANJE DAVKOV
62.	člen
Občinska uprava za družbene prihodke lahko zahteva od zavezanca poroštvo za plačilo davčnih obveznosti. Poroštvo obsega pismeno izjavo ene ali več fizičnih ali pravnih oseb, s katero se zavezujejo poravnati zapadle davčne obveznosti namesto zavezanca. Poroštveno izjavo sme občinska uprava za družbene prihodke zahtevati, če zapadli dolg zavezanca presega
20 %> obveznosti odmerjenih za zadnje leto in takrat, ko je ugotovljeno, da v šestih mesecih po zapadlosti prisilna izterjava zapadlih davčnih obveznosti iz premoženja ni uspela.
63.	člen
Občinska uprava za družbene prihodke na pismeno
vlogo zavezanca začasno odloži plačilo davka ali dovoli obročno odplačevanje davčnega dolga v naslednjih primerih:
—	če zavezanec pri prehodu iz fakturirane na plačano realizacijo izkaže, da je tisti del materialnih stroškov, ki odpade na plačano realizacijo bistveno nižji od materialnih stroškov, ki so bili potrebni, da se je dosegel celotni prihodek, ki predstavlja vrednost prodanih proizvodov in storitev,
—	če zavezanec, obdavčen po fakturirani realizaciji izkaže, da so realizirani dohodki bistveno nižji od dohodkov, od katerih je bil obdavčen. Odlog plačila ali obročno odplačevanje se lahko prizna le za del dolga, ki odpade na neplačane dohodke,
—	če je zoper odmerno odločbo vložena pritožba in davčni organ ocenjuje, da bo po rešitvi pritožbe prišlo do bistvenega znižanja davčne obveznosti,
—	če gre za začasno plačilno nesposobnost, nastalo zaradi sezonskega ali začasnega zmanjšanja obsega poslovanja,
,— če gre za začasno plačilno nesposobnost, nastalo zaradi bolezni zavezanca ali smrti v družini, elementarnih nezgod, vojaških obveznosti ali zaradi drugih podobnih razlogov.
Zavezancem, ki so dolžni voditi poslovne knjige, se v primerih od prve do četrte alinee prvega odstavka tega člena odloži plačilo davka ali dovoli obročno odplačevanje dolga, na podlagi podatkov iz v redu vodenih poslovnih knjig.
Odlog plačila davka se v v primerih od prve do četrte alinee prvega odstavka tega člena prizna za čas do 6 mesecev, v primerih iz pete alinee prvega odstavka tega člena pa za čas do enega leta. Obročno odplačevanje davčnega dolga se lahko prizna za čas do enega leta.
Za čas, ko je bilo zavezancu plačilo davka odloženo ali dovoljeno obročno odplačevanje, se ne zaračunavajo zamudne obresti.
XII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
64.	člen
Zavezanci, ki so po zakonu o davkih občanov dolžni vložiti napoved za odmero davka, morajo letno davčno napoved vložiti najkasneje do 31. januarja vsakega leta.
Občinska uprava za družbene prihodke izda poziv za vložitev napovedi za odmero davka in ga objavi v sredstvih javnega obveščanja.
65.	čien
Dokler ne bo ugotovljena vrednost stavb po določbah 54. člena tega odloka, se uporabljajo v te namene določbe 23. do 33. člena odloka o davlrih občanov (Uradni list SRS, št. 20-990/76, 6-286/77, 4-272/78, 8-539/78, 8-439/79, 38-1661/79, 10-537/81 in 11-623/82).
66.	člen
Davčne olajšave priznane po dosedanjih predpisih, ki še niso iztekle, veljajo do njihovega izteka.
67.	člen
Zavezancem davka od dohodka iz gospodarskih in poklicnih dejavnosti, avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku se priznavajo izdatki za kulturne in telesnokulturne namene, če gre za organizirane oblike zbiranja sredstev, v višini do 20 °/o, za humanitarne namene pa v višini do 40 %> enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji letu, za katero se davek odmerja s tem, da skupni izdatki ne morejo presegati 40 % enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega delavca v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu, za katero se odmerja davek.
68.	člen
Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS.
570.
Na podlagi 4. člena odloka o spremembah odloka o posebnem občinskem davku ob prometu proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 41-2077/85) je statutarno pravna komisija Skupščine občine Ljub-ijana Bežigrad na svoji 37. seji dne 6. marca 1986 določila prečiščeno besedilo odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve.
Prečiščeno besedilo odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve obsega odlok o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 17-783/76), odlok o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 20-991/76) in odloke o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 23-1495/77, 2-159/79, 7-517 80, 10-539/81, 11-624/82, 2-139/83, 42-1725/83, 9-460/85 s popravkom 10/85 in 41-2077/85) ter odlok o nadaljnji uporabi nekaterih odlokov SM Ljubljane (Uradni list SRS, št. 38-1110/74), v katerih je navedeno, kdaj so začeli veljati oziroma, kdaj so se začeli uporabljati.
St 010-6/82-5
Ljubljana, dne 6. marca 1986.
Predsednica
statutarno pravne komisije Skupščine občine Ljubljana Bežigrad
Jasna Pogačar 1. r.
ODLOK
o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (prečiščeno besedilo)
1.	člen
Na območju občine Ljubljana Bežigrad se uvaja posebni občinski davek od prometa proizvodov in od plačil za storitve (v nadaljnjem besedilu: posebni občinski prometni davek).
Posebni občinski prometni davek se' plačuje po določbah zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu, po določbah zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov ter o'načinu, po katerem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov (v nadaljnjem besedilu: zakon o posebnem republiškem prometnem davku), po tem odloku ter predpisih, izdanih na tej podlagi.
2.	člen
Posebni občinski davek od prometa proizvodov se plačuje od vsakega prometa proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, razen od proizvodov, za katere je v zakonu o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu določeno, da se od njihovega prometa ne plačuje posebni davek od prometa proizvodov, ter od proizvodov, od katerih se ne plačuje posebni republiški davek od prometa proizvodov ob pogojih, določenih z republiškim zakonom ter od hlodovine, žaganega in tesanega lesa.
3.	člen
Zavezancu prizvajalcu se od posebnega občinske-,, ga prometnega davka, ki bi ga moral plačati od končnih izdelkov, prodanih neposredno končnim potrošnikom, odbije posebni občinski davek, ki ga je plačal od materiala za take izdelke. Temeljni in posebni občinski prometni davek se odbije ob pogojih, ki jih določa zakon o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov za odbijanje posebnega republiškega prometnega davka.
4.	člen
Zasebnemu proizvajalcu se za potrebe članov gospodinjstva prizna 100 litrov vina in 10 litrov žganja na vsakega člana gospodinjstva, starega nad 18 let. Za kalo in razsip se prizna 6 °/o pri vinu in 2 °/o pri žganju.
5.	člen
Posebni občinski prometni davek se plačuje po stopnjah, določenih v tarifi, ki je sestavni del tega odloka.
6.	člen
Posebni občinski davek od plačil za storitve se plačuje od plačil za storitve, ki jih opravljajo družbene in zasebne pravne osebe ter občani zasebnim pravnim osebam ter občanom' po stopnjah, ki so navedene v tarifi, ki je sestavni del tega odloka.
7.	člen
Zavezancem, ki opravljajo obrtne storitve in plačujejo davek od osebnega dohodka iz obrtnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku, se odmerja v pavšalnem letnem znesku tudi posebni prometni davek.
Višino davka v pavšalnem letnem znesku določi uprava za družbene prihodke na podlagi zbranih' podatkov o obsegu in načinu poslovanja ter vrsti dejavnosti zavezanga in v primerjavi ter ocenitvi z zavezanci enake ali podobne dejavnosti, katerim se davek od obrti odmerja po dejanskem dohodku, kakor tudi na podlagi podatkov o višini doseženega prometnega davka v preteklem letu.
8.	člen
Izvršni svet skupščine občine je pooblaščen, da odloča o oprostitvi aii znižanju davčne stopnje za prodajo blaga na sejemskih prireditvah.
9.	člen
Za izvajanje tega odlpka je pristojna uprava za
družbene prihodke.
10.	«en
Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS.
Tarifa
A — PROIZVODI
Tar. It 1
Od prodaje rabljenih ali novih osebnih in tovornih avtomobilov, traktorjev ter motornih koles s prostornino nad 125 con, ki jih prodajajo občani, se plačuje posebni občinski davek:
—	po stopnji 15 °/o, če je vozilo prodano pred potekom 1 leta od nabave
—	po stopnji 10 1 2 3 * * 6/e, če je vozilo prodano po poteku 1 do 2 let od nabave.
Opomba: Posebni občinski davek po tej tarifni številki se ne plačuje od prodaje poškodovanih osebnih in tovornih avtomobilov, traktorjev ter motornih koles, če škoda presega 50 % vrednosti vozila. Oprostitev se uveljavlja s predložitvijo ustreznih dokumentov, ki dokazujejo višino nastale škode.
Davčna osnovi je kupnina, če ta odgovarja prometni vrednosti. Če kupnina ne odgovarja prometni vrednosti, ugotovi prometno vrednost uprava za družbene prihodke.
Davčni zavezanec je prodajalec vozila.
Posebni občinski davek od rabljenih motornih vozil in motornih koles, ki so stara nad deset let, se ne plačuje. Čas desetletne starosti vozila se šteje od dne-.
va prve registracije dalje.
'	Tar. št. 2
Od alkoholnih pijač se plačuje posebni občinski prometni davek:
—	od naravnega vina, penečega vina in
vtaako sadnih pijač ter medice	6
—	od piva	30
—	od naravnega žganja in vinjaka	40
—	od drugih alkoholnih pijač	60
Opomba:
1.	Davčna osnova za alkoholne pijače je:
—	za samostojne gostince — prodajna cena, od katere se obračunava davek po stopnjah v višini 30 •/» od stopenj, predpisanih v tej tarifni številki,
—	za proizvajalce, uvoznike in proizvajalce, ki so sami potrošniki teh proizvodov ali jih prodajajo neposredno končnim potrošnikom — prodajna cena, ki ne vsebuje prometnega davka.
2.	Z vinsko sadnimi pijačami so mišljene alkoholne pijače, proizvedene iz naravnega \rina, naravnih sadnih sokov =>ii ni ho vi h koncentratov, sladkorja, naravne arome in vode.
3.	Posebni občinski prometni davek se ne plačuje
od jabolčnika in medicinskih vin, če so ti proizvodi
pridobljeni z naravnim alkoholnim vrenjem brez do-
datka drugih snovi in primesi.
Tar. št 1
Od alkohola (etanola) — I dinar
Opomba:
Davčna osnava je hektotitnskn stopaj* čistega
alkohola.
Tar. it 4
Od knjig, bročur, časopisov hi drugih publikacij,
od katerih se plačuje temeljni davek od prometa proizvodov — 20 'Ve.
B — OBRTNE STORITVE Tor. št 5
1.	Kovinska stroka:
•h
!. popravljanje strojev in naprav	15
2.	popravljanje izdelkov precizne mehanike	10
3.	popravljanje motornih vozil	10
4.	popravljanje drugih kovinskih izdelkov
in strojev obrtne predelave kovin	10
II.	Elektro stroka:
5.	popravljanje električnih strojev, aparatov in. naprav (popravljanje transformatorjev, električnih peči, razdelilnih naprav in podobno) 10
6.	popravljanje električnih in drugih telekomunikacijskih naprav in delov	10
7.	popravljanje drugih električnih aparatov
in pribora ter ostale storitve te stroke	10
III.	Ostale stroke:
8.	projektiranje in popravljanje plaščev
(vulkaniziranje)	5
9.	knjigoveštvo	5
10.	gradbene in montažne storitve, ki jih
opravljajo občani in zasebne pravne osebe	10
11.	osebne in druge obrtne storitve	10
Opomba:
1.	Davek po tej tarifni številki se ne plačuje od
plačil za storitve: krojačev, šivilj, klobučarjev, modi-stinj, vezilj, čevljarjev, od popravljanja ortopedskih pripomočkov, izdelovalcev copat, brivcev, frizerjev, pedikiranja, dimnikarjev, za predtiskanje tkanin, krpanje perila, nogavic in vreč, popravila dežnikov, ugla-ševanja glasbil, brušenje nožev in britvic, kovačev od podkovanja konj in živine, kolarjev, urarjev, popravila dvokoles in otroških vozičkov, preoblačenje gumbov, barvanje in čiščenje usnjenih predmetov, barvanje in kemično čiščenje vseh vrst tkanin, polnjenja in obnova rabljenih kemičnih svinčnikov, popravljanje preprog, plakatiranje, čiščenje in pranje ter likanje oblek in perila, čiščenje obutve, snaženje oken, čuvanje lokalov in stanovanj, shranjevanje koles, prtljage in obleke (garberobe), storitve postreščkov, žaganje drv, storitve fotografov, nege obraza in telesa, popravljanje gospodinjskih strojev in naprav ter popravljanje medicinskih aparatov.
2.	Davčna osnova je skupen znesek plačil po odbitku vrednosti materiala, ki ga je dal izvrševalec storitve, če je material v računu posebej izkazan.
C — PROIZVODNE STORITVE Tar. št. 6
Od proizvodnih storitev se plačuje posebni občinski davek od plačil za storitve po stopnji 10 °/e.
Opombe:
1.	Posebni občinski davek od plačil za proizvodne
storitve se plačuje od plačil za proizvodne storitve, ki jih opravljajo družbene in zasebne pravne osebe ter občani zasebnopravnim osebam ter občanom.
2.	Proizvodna storitev je takrat, kadar proizvajalec izdeluje izdelke po naročilu iz naročnikovega materiala v skladu z 41. členom pravilnika o uporabi davčnih stopenj ter o načinu vodenja evidence o obračunavanju in plačevanju davka od • prometa proizvo-plačil za proizvodno storitev je opredeljena v 19. čle-dov in storitev.
3.	Davčna osnova za posebni občinski davek od nu zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v
prometu.
D — DRUGE STORITVE
Tar. št. 7
Od vstopnic za prireditve se plača davek po stopnji 10%.
Opomba:
1.	Lastniki prostorov, v katerih je prireditev, so odgovorni za plačilo davka po tej tarifni številki.
2.	Davek od vstopnic za prireditve je treba plačati ob predložitvi vstopnic v žigosanje in to najpozneje pet dni pred prireditvijo.
3.	Davek po tej tarifni številki se ne plača za kinopredstave ter kulturnoumetniške in telesnovzgcj-ne (športne in telovadne nastope) prireditve, kolikor se ra njih ne točijo alkoholne pijače. V primeru spora glede značaja kulturnoumetniške ali telesnovzgojne prireditve, odloča za ustrezno področje pristojni upravni organ občine.
4.	Za prirejanje plesnih vaj in podobnih prireditev lahko uprava za družbene prihodke določi davek v pavšalnem znesku za celotno sezono prireditve.
Tar. št. 8.
Od vrednosti prodanih srečk za loterijo in druge igre na srečo ter na vloge za javne stave, razen za igre na srečo ter na vloge za javne stave, ki jih prireja Jugoslovanska loterija, se plača davek po stopnji
10 %.
Opomba:
1.	Davčni zavezanec je prireditelj loterije oziroma javne stave ali dni ge igre na srečo.
2.	Prireditelj mora najmanj 15 dni pred žrebanjem sporočiti upravi za družbene prihodke dan in kraj žrebanja.
3.	Obračun srečk za ugotovitev skupne vrednosti se naredi v 15 dneh po žrebanju. Davek je treba plačati v 5 dneh po obračunu na račun občine, v kateri je bila igra na srečo.
Tar. št. 8
Od plačil za prevoz potnikov in blaga, ki ga opravljajo občani ali zasebne pravne osebe z motornimi vozili in plovnimi objekti — 10 •/«.
Opomba:
Davek po tej tarifni številki se plača tudi od plačil za nakladanje in razkladanje, če te storitve opravlja prevoznik skupaj s prevozom.
Tar. št 10
Od plačil (provizij) za posredniške, agencijske in
komisijske storitve — 15 %.
Opomba:
Davčni zavezanec po tej tarifni številki je organizacija združenega dela, občan ali zasebna pravna oseba, ki prejme plačilo za posredniške, agencijske in komisijske storitve. Ce občan ali zasebna pravna oseba prejme plačilo za te storitve od družbeno pravne osebe, je izplačevalec dolžan obračunati in vplačati davek po tej tarifni številki.
LJUBLJANA MOSTE-POLJE
571.
Na podlagi 71. in 72. člena zakona o. volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77, 22/81 in 30/85), 153. in 196. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 16/82) je zbor združenega dela Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na seji dne 26. februarja 1986 sprejel
O D I, O K
o konferencah delegacij in delegiranju delegatov v zbor združenega dela Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
1.	člen
S tem odlokom zbor združenega dela Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje ureja združevanje delegacij temeljnih in drugih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti v konference delegacij ter delegiranje, delegatov v zbor združenega dela skupščine občine na način, ki ga določa ta zakon.
rrosMi
2.	člen
V zbor združenega dela, ki ima 37 delegatskih mest, delegirajo:
—	30 delegatov konference delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti , s področja gospodarstva,
—	2 delegata konference delegacij temeljnih in drugih organizacij združenega dela s področja prosvete- in kulture,
—	2 delegata delegacije delovnih ljudi kmetov, ki združujejo svoje delo in delovna sredstva v zadrugah in kmetov-kooperantov, ki delajo z delovnimi sredstvi v zasebni lasti,
—	1 delegata konference delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti s področja zdravstva in socialnega varstva,
—	1 delegata konference delegacij delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organov in organizacij ter društev ter drugih skupnosti, Iti niso organizirane kot organizacije združenega dela ter aktivnih vojaških in civilnih oseb v službi oboroženih sil SFRJ,
—	1 delegata konference delegacij delovnih ljudi, ki delajo v obrtnih in drugih podobnih dejavnostih
z delovnimi sredstvi v zasebni lasti skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva.
3.	člen
Število delegatov, ki jih konference delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti pošiljajo v zbor občinske skupščine je določeno sorazmerno s številom delavcev in delovnih ljudi v teh organizacijah in skupnostih, vendar tako, da je zagotovljena ustrezna zastopanost posameznih področij združenega dela.
4.	člen
Konference delegacij oblikujejo temeljne samoupravne organizacije in skupnosti s samoupravnimi sporazumi ob upoštevanju meril 2. in 3. člena tega odloka, in sicer:
I.	konferenca delegacij — 1 delegatsko mesto
1.	Saturnus — DSSŠ, Ob železnici 16
2.	Saturnus — TOZD orodjarna In vzdrževanje. Ob železnici 16
3.	Saturnus — TOZD tovarna embalaže. Ob železnici 16
4.	Saturnus — TOZD avtooprema, Ob železnici 16
II.	konferenca delegacij — 1 delegatsko mesto
1.	HP Kolinska — DSSS, Šmartinska 30
2.	HP Kolinska — Tovarna hranil, Šmartinska 30
III.	konferenca delegacij — 1 delegatsko mesto
1.	Z K Žito — DSSS, Šmartinska 154
2.	ŽK Žito — TOZD Mlini, Šmartinska 154
3.	ŽK Žito — TOZD Pekarstvo in testeninarstvo, Šmartinska 154
4.	ŽK Žito — TOZD Šumi, Šmartinska 154
5.	ŽK Žito — TOZD Tehnični obrati, Šmartinska
154
6.	ŽK Žito — TOZM Maloprodaja, Gradišče 9
7.	ŽK Žito — TOZD Blagovni promet, Šmartinska 154
8.	Tališ Maribor — skladišče, Stepanjska 11
P
IV.	konferenca delegacij — Z delegatsko mesto
1.	Indos' Industrijska 3
2.	Steklarna — Sijaj, TOZD proizvodnja svetil, PE Ellux, Litijska 31
3.	Scena, Kavčičeva 64
4.	Kovinotehna Celje, TOZD Opremotehna, Smar-tinska 152
5.	Avtocomerce, TOZD Trgovina — PE, Trdinova 4
V.	konferenca delegacij — Z delegatsko mesto
1.	Julon, Letališka 15
2.	Teol, Zaloška 54
3.	Tovarna kemičnih izdelkov Arbo, Podgrajska 15
4.	Cetra Zagreb, Poslovalnica Ljubljana, Kavčičeva 64
5.	Papirografika, Skladišče, Šmartinska 106
6.	Slovenijašport, Skladišče, Šmartinska 152 VI.
VI.	konferenca delegacij — Z delegatsko mesto
1.	Termoelektrarna — Toplarna Ljubljana, To-plarniška 19
2.	Petrol, TOZD Delavnice, Flajšmanova 2
3.	Petrol, TOZD Avtopark, Flajšmanova 2
4.	Petrol, TOZD Trgovina Ljubljana, Titova 66
5.	OLma, Pokopališka 5
6.	Energetika Ljubljana, TOZD Plinarna, Ljubljana — obrat Zalog, Verovškova 70
VIL konferenca delegacij — 1 delegatsko mesto
1.	Velana, Šmartinska 52
2.	Pletenina Ljubljana, Delovna *natta Bizovik,
Bizoviška 6
3.	Pletenina Ljubljana, Leskovškova II
4.	Veletekstii, TOZD Trgovina na deetoee — poslovalnica, Zaloška 59 in Zaloška 218
5.	Trgovsko podjetje Tkanina — poslovalnica. Zaloška 40 in Jana Husa 3
VIII.	konferenca delegacij — Z delegatsko mesto
1.	Papirnica Vevče — DSSS, Vevška 52
2.	Papirnica Vevče — Tehnični papir, Vevška 52
3.	Papirnica Vevče — Grafični papir. Vevška 52
4.	Papirnica Vevče — Veta, Vevška 52
5.	Papirnica Vevče — Družbeni standard, Vevška 52
6.	Papirnica Vevče — Blagovni promet. Vevška 52
IX.	konferenca delegacij — Z delegatsko mesto
1.	DO Elona — MIZ Zalog, Agrokombinatska 194
2.	Emona, TOZD Poljedelstvo in živinoreja — kmetijski obrati v občini, Sneherska 111
3.	Veterinarski zavod Ljubljana-Polje, Polje 350
4.	Emona — MIZ Zalog, maloprodajna enota. Pelje 128
5 Emona — MIZ Zalog, maloprodajna enota, tržnica Moste
6.	Emona — MIZ Zalog, maloprodajna enota, Jana
Husa 3
7.	Zavod SR Slovenije za rezerve, delovna enota Zalog *
X.	konferenca delegacij — I delegatsko mesto
1.	SOZD Hmezad DO Jata — DSSS, Agrokombinatska 84
2.	SOZD Hmezad DO Jata — TOZD Reja, Sneber-ska 111
8.	SOZD Hmezad DO Jata — TOZD Meso, Hla-
dilniška pot 38
4.	Koteks Tobus — TOZD Koprod, Agrokombinatska 80
XI.	konferenca delegacij — Z delegatsko mesto
1.	ŽG ŽTO TOZD za transport, Kajuhova 51
2.	ŽG ŽTO TOZD za upravljanje in vzdrževanje prog Ljubljana — nadzorništvo Ljubljana, Kriva pot 40
3.	ŽG ŽTO TOZD Kontejnerski terminal, Letališka 1.4
XII.	konferenca delegacij — Z delegatsko mesto
1.	ŽG Centralne "delavnice — TOZD za vzdrževanje lokomotiv, Moste, Zaloška 217
2.	ŽG Centralne delavnice — DSSS, Zaloška 217/11
3.	ŽG ŽTO TOZD za promet Zalog, Zaloška 214/b
4.	ŽG ŽTO TOZD za promet Ljubljana, Postaja Laze
5.	ŽG Centralne delavnice — TOZD za vzdrževanje voz in strojev Čiška, delovišče Zalog (pri silosu v Zalogu)
6.	ŽG ŽTO TOZD vzdrževanje prog Ljubljana,
nadzorništvo Zalog, Kriva pot 40
7.	ŽG Nabavni servis Ljubljana, Centralno skladišče Zalog, Kriva pot 40
8.	2G ŽTO TOZD Ljubljana — tehnično vozovna služba. Zaloška 214/b
9.	ŽG TTG Samski dom, Zalog, HladiIniška pot 28
XIII.	konferenca delegacij — 1 delegatsko mesto
1.	ŽG Gradbeno podjetje Ljubljana, Ob zeleni jami 2
2.	Feršped — izpostava Moste, Smartinska 152
3.	Avtonabava, Zvezna 2
4.	Avtoprevozništvo, Poslovna skupnost, Zvezna 2/a
Xrv.	— 1 dtetegMttsfce essste
1.	Integral DO SAP — TOZD Servo, Središka 4
2.	Integral, Medkrajevni potniški promet SAP — D6SS, Središka 4
3.	Integral, Medkrajevni potniški promet SAP — TOZD Turbus, Središka 4
4.	Integral, DO Tovorni promet Viator — TOZD Ceprom, Savska 2
5.	DO Vektor — TOZD Izredni prevozi, Tovarniška 18
6.	Alpetour Eurošped, poslovalnica Ljubljana, Smartinska 152
7.	Avtoprevoz Ivančna Gorica, poslovalnica, 8mar-tinska 59
8.	Integral tovorni promet — TOŽB Ljubljana (kosovno skladišče), Smartinska 106
XV.	konferenca delegacij — 1 delegatsko mesto
1.	BTC — DSSS, Smartinska 152
2.	BTC — TOZD Javna skladišči, Smartinska 152
3.	BTC — TOZD Pretovor, Smartinska 152
4.	BTC — TOZD Restavracija, Smartinska 152
5.	Intereuropa Ljubljana, TOZD Kontinentalna špedicija in TOZD Transport, Filiala Ljubljana, Šmar-tinska 134/b
6.	Astra — Skladišče, Smartinska 152
7.	Metalka — Skladišče, Smartinska 152
8.	Agrotehnika — Skladišče, Smartinska 152
9.	Hermes — Konsignacijsko skladišče, Šmartin-
sks 152
10.	Mavrica — Skladišče, Smartinska 104
11.	Chemo — Skladišče, Smartinska 152
12.	Elektrotehna, DO Jugotehnika, TOZD Blagovni promet, Smartinska 152/a
13.	Industrija usnja Vrhnika, TOZD Usnjeplast, Smartinska 152
14.	Proizvodno in trgovsko podjetje za domačo in umetno obrt DOM — notranja in zunanja trgovina, skladišče, Smartinska 152
15.	Lesnina, Skladišče, Smartinska 152
16.	Iskra — TOZD Tovarna naprav za energetiko in teleinformatiko, skladišče v BTC, Smartinska 152
XVI.	konferenca delegacij — 1 delegatsko mesto
1.	Mercator Rožnik, TOZD Golovec, Leninov trg 4
2.	Mercator, TOZD Tovarna mesnih izdelkov — PE, Mesarska 1
3.	Mercator, DO Sadje zelenjava. Poljanska 46/a
4.	Tobačna tovarna Ljubljana, TOZD Tobak — PE, Tobačna 5
5.	Mercator, Slovenija sadje, TOZD Hladilnica Zalog, Hladilniška pot 38
XVII.	konferenca delegacij — 1 delegatsko mesto
1.	Gradis — TOZD Gradbena operativa Ljubljana, UL Gradnikove brigade 11
2.	Gradis — DSSS, Smartinska 134/a
3.	Gradis — TOZD Strojno prometni obrat, Čmar-tinska 32
4.	Gradis — TOZD Obrat gradbenih polizdelkov, Industrijska 2
5.	Gradis — TOZD Kovinski obrati, Letališka 33
6.	Gradis — TOZD Biro za projektiranje. Ul. Gradnikove brigade 11
7.	Gradis — DS Interna banka, Smartinska 134/a
8.	Gradis — TOZD Inženiring, Smartinska 134
9.	Gradis — DS Uprava delavskih domov, Bavd-k&va 1
XVIII. konferenca delegacij — 1 delegatsko mesto
1.	SCT — TOZD Strojni inženiring, Kavčičeva 66
2.	SCT — TOZD Mehanični obrati, Kavčičeva 66
3.	SCT — TOZD Elektroobnova, Kavčičeva 66
4.	SCT — TOZD Industrija betonskih konstrukcij — delavnice, Rožičeva
XIX.	konferenca delegacij — 1 delegatsko mesto
1.	SCT — TOZD Tesarska dejavnost, Kajuhova 35
2.	SCT — TO ŽID Železokrivniea, Kajuhova 35
3.	SCT — TOZD Mehanizacija, Kajuhova 35
4.	SGP Pionir — TOZD Ljubljana, Partizanska 19
5.	Ingrad — TOZD Prevozi, Smartinska 64/a
6.	Ingrad — TOZD Gradbena operativa, DE Tesarstvo, Smartinska 65
XX.	konferenca delegacij — 1 delegatsko mesto
1.	Izoiirka — DSSS, Ob železnici 13
2.	Izoiirka — TOZD Izolacijski material, Ob železnici 18
3.	Izoiirka — TOZD Tectum, Pod ježami 5
4.	Mineral, Letališka 5
5.	Surovina — TOZD Papir servis, Pod ježami 3
XXI.	konferenca delegacij — 1 delegatsko mesto
1.	Jugotekstil Ona-On, Proletarska 4	.
2.	IBT Trbovlje' — TOZD Projektivni biro, Proletarska 4
3.	Inženiring Kranj, Projektivni biro Ljubljana, Koblarjeva 34
4.	Specializirano podjetje za industrijsko opremo — TOZD Klepar, Projektivni biro, Koblarjeva 34
5.	Jugotehnika — DO SET, poslovalnica, Rojčeva 24
6.	ABC Pomurka, Drogerija Sanja, Rojčeva 18
7.	Cvetličarna Ljubljana, Poslovalnica Rožmarin, Rojčeva 22
8.	Semenarna Ljubljana, Prodajalna. Rojčeva 24
9.	Mercator-Tehna — TOZD Cibes, Rojčeva 26
10.	Ferromoto — TOZD Kolesar, Prodajalna, Rojčeva 20
11.	ABC Pomurka, Delikatesa. Rojčeva 20
12.	ABC Pomurka, KK Gornja Radgona, Mesnica, Zadobrovška 29
13.	KŽKG — TOZD Trgovina na drobno Kranj, tržnica Moste, Zaloška 55
XXII.	konferenca delegacij — 1 delegatsko mesto
I.	Intertrade — TOZD Obdelava podatkov, Letališka 10
trnom vtsr srs
Ura« «M
st i* — *t. m. ttm
2.	Geološki' zavod — TOZD Strojna proizvodnja
in vzdrževanje, Letališka 27
3.	Geološki zavod — TOZD Komercialne dejavnosti, Letališka 27
4.	Rog — TOZD Sestava dvokoles, Letališka 29
5.	Radenska Radenci, Skladišče, Letališka 2
XXIII. konferenca delegacij — 1 delegatsko mesto
1.	DO Emona Commerce — DSSS, Šmartinska 130
2.	DO Emona ERC, Žmartinska 130
3.	DO Emona Blagovni center — DSSS, Smartin-ska 130
4.	DO Emona Blagovni center — TOZD Transport,
Čmartinska 102
5.	DO Emona Blagovni center — TOZD Prehrana, Šmartinska 130
6.	DO Emona Blagovni center — TOZD Centro-metkur, Šmartinska 130
7.	DO Emona, DO Inženiring, Šmartinska 130
8.	DO Emona, DO Tovarna močnih krmil, Kavčičeva 72
9.	DO Emona Merkur — TOZD Maloprodaja, Šmartinska 130
10.	DO Emona Merkur — DSSS, Šmartinska 130
11.	DO Emona Commerce — TOZD Globus, Šmar-tanska 130
12.	DO Emona Globtur, Šmartinska 130
13.	SOZD Emona — DSSS, Šmartinska 130
14.	Emona — Interna banka, Šmartinska 130
15.	Emona — DS Poslovne stavbe, Šmartinska, 130
16.	Emona Ribarstvo Ljubljana, Kardeljeva 2, Tržnica Moste, Zaloška 55
XXIV.	konferenca delegacij — 1 delegatsko mesto
1.	ABC Pomurka, GP Slavij a Moste, Polje 343
2.	GP Figovec, Koblarjeva 34
3.	Jadranturist, Partizanska 27
4.	HP Droga Portorož — Odpremno skladišče Ljubljana, Letališka cesta
5.	Slovin Ljubljana — TOZD Ljutomerčan, PE Mesnica, Središka 10
6.	KIT Ljubljanske mlekarne — Trgovine v občini Moste-Polje, Cesta v Loko 4
7.	Cankarjeva založba — TOZD Trgovina, Zaloška 35
8.	KZ Postojna — TOZD Blagovni promet — Mesnica, Povšetova 88
9.	KGG Kočevje — Prodajalna, Zaloška 111
10.	Slovin — TOZD V2K Ljutomer, Mesnica, Zaloška 2«
XXV.	konferenca delegacij — 1 delegatsko mesto
1.	Tiskarna Jože Moškrič, Kajuhova 55
2.	Obloga — Sli kopi as tika Polje, Polje W1
3.	Nama — TOZD Veleblagovnica, Blagovna hiše z živili, VTahovlčeva 41
4.	mc Tatovo, SHadlitSe, Litijska m
5.	Mtasratvo tn tesarstvo Zadobrova, Sneberska 138/b
6.	Pohištveno mizarstvo, Litijska 67 i 7. Mizarstvo Moste, Studenec 3/a
8.	Brivnice in česalnice, Pokopališka 11
9.	Vesna film, Tehnični sektor, Kvedrova 9
16. Kino Triglav, Ob Ljubljanici 36
XXVI.	konferenca delegacij — 1 delegatsko mesto
1.	Totra — DSSS, Trpinčeva .39
2.	Totra — Izdelki Iz plastičnih mas, Trpinčeva 36
3.	Totra — Pozamenterijski izdelki, Trpinčeva 36
4.	Zima, Trpinčeva 108
XXVII. konferenca delegacij — 1 delegatsko mesto
1.	KTM Protektor — DSSS, Ob železnici 14
2.	KTM Protektor — TOZD Gumeno tehnični izdelki, Ob železnici 14
3.	KTM Protektor — TOZD Protektiranje, Šmartinska 64
4.	KTM Protektor — TOZD Al-sulfat, Ob železnici 14
XXVIII. konferenca delegacij — 1 delegatsko mesto
1.	Kurivoprodaja, Letališka 1
2.	GIVO, Zaloška 69
3.	Riko Ribnica — TOZD Komunalna oprema, Litijska 261
4.	KPL — TOZD Javna razsvetljava, Litijska 263
5.	KPL — Samski dom. Poljanska 66
6.	Planika Kranj, PE Ljubljana, Zaloška 18
7.	Samski dom, Zakotnikova 1
XXIX.	konferenca delegacij — 2 delegatski mesti
1.	KID KZ Ljubljana, TZO Dobrunje, Cesta II. grupe odredov 43, kmetje — kooperanti
2.	Cvetličarna Ljubljana, Vrtnarija Sostro, Pot v Podgorje 27
3.	Kmetijski *zavod Ljubljana, Drevesnica Studenec
4.	Mesarija in prekajevalnica Litija, PE Vevče
5.	Agrotehnika Gruda — TOZD Indov, Poljanska 95
6.	KPL — TOZD Rast, Drevesnica, Litijska 76
XXX.	konferenca delegacij — 1 delegatsko mesto
1.	Osnovna šola Kette Murn, Koširjeva 2
2.	Osnovna šola Vide Pregare, Bazoviška 1
3.	Osnovna šola Karel Destovnik-Kajuh, Vlaho-vičeva 42
4.	Osnovna šola Jože Moškrič, Jarška 34
5.	VVO Angele Ocepek, Zvezna 24
6.	VVO Jarše, Rožičeva 10
7.	VVO Oton Zupančič, Na peči 20
XXXI.	konferenca delegacij — 1 delegatsko mesto
1.	Fakulteta za telesno kulturo, Gortanova 22
2.	Srednja šola za elektroenergetiko. Zaloška 49
3.	Srednja šola tiska in papirja. Pokopališka 33
4.	Glasbena šola Ljubljana Moste-Polje, Ob Ljubljanici 36
5.	Knjižnica Jožeta Masoven, Zaloška 61
6.	Kulturni dom Španski berd. Zatoka 61
7.	Vzgojni zavod Janeza Levca, Seaiartinska 96
6.	Športno društvo Slovan, Koblarjaem 34
XXXII. konferenca delegacij — 1 delegatsko mesto
1.	Osnovna šola Edvarda Kardelja, Polje 358
2.	Osnovna šola Toneta Trtnika-Toendta, Cesta
II.	grupe odredov 47
3.	Osnovna šola Leopolda Mačka Boruta, Zado-btov&kft Sl
4.	Osnovna lota A doda J a trhla, Cerntov* 1
5.	Osnovna šola n. grupe odredov Nove Fužine, Gašperšičev« 10
6.	VVO PeAmjped, Cenitev* 6
XXXIII. konferenca delegacij — 1 delegatsko mesto
1.	Zdravstveni dom Moste, Prvomajska 5
2.	Klinični center — TOZD Klinična bolnica za psihiatrijo, Studenec 48
3.	Prehodni mladinski dom, Jarška 36
4.	Center za socialno delo Ljubljana Moste-Polje, Ob Ljubljanici 36/a
5.	Lekarna Moste, liojčeva 22
6.	Lekarna Polje, Vevče 11
7.	Dom starejših občanov, Oto Sotočju 9
XXXIV. konferenca delegacij — 1 delegatsko mesto
1.	Ljubljanska banka — Gospodarska banka, Smartinska 132
2.	Ljubljanska banka — Združena banka, Smartinska 132
3.	Ljubljanska banka — Ekspozitura Moste, Proletarska 2
4.	SDK, Podružnica 501, Zaloška 59
5.	Državna založba Slovenije — Glavna skladišča, Smartinska 152
XXXV. konferenca delegacij — 1 delegatsko mesto
1.	Delavci DS upravnih organov SO Ljubljana Moste-Polje, Občinskega komiteja ZKS, Občinskega odbora ZZB NOV, OO ZRVS, Občinskega sveta ZS Ljubljana Moste-Polje, Občinske konference ZSMS, Občinske konference SZDL, Zveze prijateljev mladine. Zveze kulturnih organizacij. Občinskega odbora RKS, strokovnih služb za samoupravno stanovanjsko skupnost občine, Kmetijsko zemljiške skupnosti, delavci zaposleni v krajevnih skupnostih. Proletarska 1
2.	Avto moto društvo, Jana Husa l/a
3.	Carinarnica Ljubljana, Smartinska 152/a
4.	Postaja milice. Moste in oddelek milice Polje, Zaloška 65
5.	Aktivne vojaške in civilne osebe v službi oboroženih Bil SFRJ
6.	PTT Ljubljana, enote v občini Ljubljana Moste-Polje, Zaloška 57
7.	Skupnost jugoslovanskih železnic, oddelek za
mednarodni blagovni promet — kontrola podatkov, Smartinska 152	^
8.	Varnost — TOZD Varovanje premoženja
XXXVI. konferenca delegacij — 1 delegatsko mesto
1.	Delovni ljudje, ki delajo v obrti in drugih podobnih dejavnostih, z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico,1 skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva
2.	Gikos, Zaloška 51
3.	POZD Etiketa, Mugerle Franc, Ob Ljubljanici 56
4.	POSOD L4©r, Aisaeg: Hugo, Cest® v Prod 9.
5.	člen
S sporazumem o oblikovanj« konfsrenc dekčgaeij
se ureja način in postopek oblikovanja konference, koliko delegatov pošiljajo temeljne delegacije na seje konference, pravice in dolžnosti konference, pošiljanje delegata v zbor, način sprejemanja stališč in smernic za delegate, razmerje med konferenco in delegacijami, materialnimi pogoji za delo konference, izvrševanje
strokovnih in administrativnih nalog za konference, sedež konference in druga vprašanja, pomembna za delo konference.
6.	člen
Delovni ljudje, ki z osebnim delom kot poklic opravljajo umetniško ali drugo kulturno dejavnost, oblikujejo svojo skupnost za volitve delegacij za delegiranje delegata v konferenco delegacij za zbor združenega dela.	,
Delovni ljudje iz prejšnjega odstavka oblikujejo skupnost za volitve s samoupravnim sporazumom, s katerim določijo način oblikovanja delegacij, sestavo, število članov ter način dela delegacije.
7.	člen
Z dnem uveljavitve tega odtoka prenehajo veljati določbe odloka o spremembah odloka o konferencah delegacij in delegiranju delegatov v zbor združenega dela Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 9/82) z dne 25. februarja 1982.
8.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 010-10/80-01
Ljubljana, dne 14. marca 1988.
Predsednik
Zbora združenega dela Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
Bojan Kovačič L r.
LOGATEC
572.
Na podlagi 126. in 275. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78 in 0,82) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne
5.	marca 1986 sprejela
STATUTARNI SKLEP o spremembi statuta občine Logatec
1.	člen
Spremeni se 128. člen statuta občine Logatec tako, da se v prečiščenem besedilu glasi:
»Zbor združenega dela ima 27. delegatskih mest:
Sestavljajo ga delegati iz naslednjih področij:
—	19 delegatov iz organizacij združenega dela iz
področja gospodarstva
—	3 delegata iz prosvetno-kultumega področja
—	2 delegata iz vzgojnovarstvenega področja
—	1 delegat iz področja zdravstva
—	1 delegat Iz področja dejavnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij skupnih strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti in milice
—	1 delegat s področja oboroženih sil
—	1 delegat iz področja drobnega gospodarstva«
2.	člen
Ta statutarni sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem Listu SRS.
St. 011-1/78
Logatec, dne 6. marca 1986.
Predsednik
Skupščine občine Logatec Rudi Lipovec 1. r.
riino/bfoq <• /v
oj 573.
Na podlagi 72. člena zakona d volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24177, 22/81 in 36/85), 132. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78 in 5/82) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 5. marca 1986 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o številu delegatskih mest v zborih občinske skupščine
1.	člen
S tem odlokom se spremeni odlok o številu delegatskih mest v zborih občinske skupščine, (Uradni list SRS, št 7/82).
2.	člen
V	prvem odstavku 2. člena se število 24 nadomesti s številom 27.
V	četrti alinei 2. odstavka 2. člena odloka se črta besedilo »in oboroženih sil«.
Za četrto alineo se doda nova alinea, ki se glasi:
»Oborožene sile JLA imajo eno delegatsko mesto«.
3.	člen
3.	člen se spremeni tako, da se glasi:
Z gospodarskega področja delegirajo:
Delegacije organizacij združenega dela, temeljnih organizacij združenega dela, delovnih skupnosti in konferenca delegacij naslednje število delegatov:
—	19 delegatov iz organizacij združenega dela, temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti iz področja gospodarstva,
—	2 delegata iz delovnih skupnosti, ki delujejo na prosvetnokulturnem področju,
—	1 delegata iz temeljne organizacije združenega dela iz področja zdravstva,
—	1 delegata iz delovnih skupnosti iz področja državnih organov, družbenopolitičnih organizacij, skupnih strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti in postaje milice,
—	1 delegat s področja oboroženih sil JLA,
—	2 delegata iz delovnih skupnosti s področja vzgojnovarstvene dejavnosti,
—	1 delegata delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi v lasti občanov, skupaj z delavci s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva.«
4.	člen
4.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Na podlagi meril iz 2. člena delegirajo v zbor združenega dela:
Število
pelovne organizacije	delegatskih
mest
1.	KLI	—	TOZD	Drobno pohištvo	1
2.	KLI	—	TOZD	Stavbno pohištvo	1
3.	KLI	—	TOZD	Žaga	1
4.	KLI	—	TOZD	ESC	1
5.	KLI	—	DSSS	1
G. KTL	—	TOZD	Valkarton	1
7.	DO Gradnik TOZD Gradnje
DO Gradnik DSSS	1
8.	DO Gradnik TOZD Komunala
Cestno podjetje Ljubljana — delovodstvo Blekova vas	1
9.	Konfekcija	1
10.	M — Kmetijska zadruga Logatec —
kmetje kooperanti — Biotehnična fakuleta Ljubljana — VTOZD za živinorejo	1
11.	GG — TOZD Gozdarstvo Logatec	1
12.	GG — TOK Gozdarstvo Logatec —
kmetje kooperanti (Lastniki gozdov)	1
13.	Integral Ljubljana — TOZD
Gostinstvo	1
14.	Mercator — TOZD Dolomiti,
De Logatet?	1
15.	Ljubljanska banka. Gospodarska banka ekspozitura Logatec
— PTT Logatec
— Slovenijaavto, DO Avtomerkur,
TOZD Servis Vrhnika, DE Logatec
— Eiektro Ljubljana, RTP Logatec — KGZ Žiri, odkupna postaja Rovte — Zavarovalna skupnost Triglav,
Območna skupnost Ljubljana, predstavništvo Logatec
— Petrol — bencinski servisi — Borovo, prodajalna Logatec — Pivovarna Union Ljubljana, distribucijski center Logatec
— Emona — Mesna industrija Zalog DO, prodajalna Logatec
— Trgoavto Koper — prodajalna Logatec — Tekstil Ljubljana, TOZD Maloprodaja, prodajalna Pepelka Logatec
— Alpina, prodajalna obutve Logatec — Tobačna tovarna Ljubljana — TOZD Tobak, prodajalna Logatec	*
— Žito Ljubljana, TOZD Pekama Vrhnika, prodajalna Logatec
— Žito Ljubljana, TOZD M hiti.
Silos Logatec	1
16.	ŽTO — TOZD za transport Postojne TE Logatec
— PET TOZD Pivka enota Logatec — TOZD OVP Postojna, nadzorništvo proge Logatec
— TOZD za promet Postojna, železniška postaja Logatec	1
17.	PETROL Motel	LOM	I
18.	Delovna skupnost upravnih organov občine Logatec
— DPO
— Skupne službe SIS
— Postaja milice	1
19.	OS »8. talcev«	Logatec	1
Število
Delovne organizacije	delegatskih
mest
20.	OS »Edvard Kardelj«	1
21.	VVZ Kurirček	1
22.	Vzgojni zavod Logatec	1
23.	TOZD Zdravstvo Logatec •	1
— Lekarna
24.	Obrtno združenje	1
25.	Alpina obrat Rovte	1
26.	Iskra obrat Hotedršica	1
27.	Garnizon JLA	1
Skupaj	27
5.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 013/1/81
Logatec, dne 6. marca 1986. v
Predsednik
Skupščine občine Logatec
Rudi Lipovec 1. r.
SEVNICA
574.
Na podlagi 617., 622. in 631. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76) in 176., 178., ter 248. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 6/78, 25/80 in 8/82) je Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 18. februarja 1986 sprejela
SKLEP
o začasnem ukrepu družbenega varstva v delovni organizaciji »Slovenijales« Tovarna stilnega pohištva in notranje opreme STILLES Sevnica; v delovni organizaciji Stilles Sevnica delovni skupnosti skupnih služb; v delovni organizaciji Stilles Sevnica TOZD Stilno pohištvo in v delovni organizaciji Stilles Sevnica TOZD Notranja oprema, vsi s sedežem v Sevnici, Savska cesta 15 1
1
Ugotovi se, da so:
a)	v delovni organizaciji »Slovenijales« Tovarna stilnega pohištva in notranje opreme Stilles Sevnica (v nadaljnjem besedilu »DO Stilles Sevnica«) nastale bistvene motnje v samoupravnih odnosih iz člena
619.	točke 9. in 10. zakona o združenem delu v zvezi s členom 1. druge aiinee zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine (Uradni list SRS, št. 32/80) in da so huje oškodovani družbeni interesi po členu
620.	točke 1., 3. in 9. zakona o združenem delu v zvezi s členom 21 zakona o sanaciji in prenehanju organizacij združenega dela (Uradni list SFRJ, št. 41/80, 25/81, 66/81, 28/83 in 20/84).
b)	v delovni organizaciji Stilles Sevnica TOZD Stilno pohištvo nastale bistvene motnje v samoupravnih odnosih iz člena 619. toč. 9. in 10. zakona o zdru-
ženem delu v zvezi s členom 1 druge aiinee zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine (Uradni list SRS, št. 32/80) in da so huje oškodovani družbeni interesi po členu 620 točke L, 3. in 9. zakona o združenem delu v zvezi s členom 21. zakona o sanaciji in prenehanju organizacij združenega dela (Uradni list SFRJ, št. 41/80, 25/81, 66/81, 28/83 in 20/84).
c)	v delovni organizaciji Stilles Sevnica TOZD Notranja oprema nastale bistvene motnje v samoupravnih odnosih iz 152. in 619. člena točke 10 zakona o združenem delu v zvezi s členom 1 druge aiinee zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva, samoupravnih pravic in družbene lastnine (Uradni list SRS, št. 32/80).
2
V	DO Stilles Sevnica in delovni skupnosti skupnih služb se odredijo naslednji začasni ukrepi družbenega varstva:
a)	Odstavita se:
individualni poslovodni organ Jože Peternel
vodja delovne skupnosti skupnih služb in splošno kadrovskega sektorja Silvo Volčanšek
b)	začasno se omeji uresničevanje naslednjih samoupravnih pravic:
—	odločanje o poslovni politiki in ukrepih za njeno izvajanje;
—	odločanje o sprejemanju in izvrševanju letnih planskih aktov;
—	odločanje o sprejemanju delavcev na delo in sklenitev delovnega razmerja, prenehanje delovnega razmerja ter razporejanje delavcev k delu in nalogam;
—	odločanje o disciplinskih zadevah na I. stopnji;
—	odločanje o razporejanju delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi;
—	določitev osnutka in predloga samoupravnih splošnih aktov;
—	odločanje o razporeditvi in izrabi delovnega časa;
—	odločanje o kadrovskem načrtu in programu izobraževanja delavcev;
c)	imenuje se začasni kolegijski poslovodni organ.
3
V	delovni organizaciji Stilles TOZD Stilno pohištvo se odredijo naslednji začasni ukrepi:
a)	odstavi se individualni poslovodni organ Oto Šket
b)	začasno se omeji uresničevanje naslednjih samoupravnih pravic:
—	odločanje o poslovni politiki in ukrepih za njeno izvajanje;
—	odločanje o sprejemanju in izvrševanju letnih planskih aktov;
—	odločanje o sprejemanju delavcev na delo in sklenitev delovnega razmerja, prenehanje delovnega razmerja ter razporejanje delavcev k delu in nalogam;
—	odločanje' o disciplinskih zadevah na prvi stopnji;
—	odločanje o razporejanju delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi;
—	določitev osnutka in predloga samoupravnih splošnih aktov;
st 1» — 21. m. 1988
UBAQNI LIST SRS
§F
—	odločanje o razporeditvi in izrabi delovnega
česa;
—	odločanje o kadrovskem načrtu in programu izobraževanja delavcev.
c)	imenuje se začasni individualni poslovodni organ.
i
V	delovni organizaciji Stilles Sevnica TOZD Notranja oprema se odredijo naslednji začasni ukrepi
družbenega varstva:
, j;l
Začasno se omeji uresničevanje naslednjih samoupravnih pravic:
1 ■'	• rirngsoK" utnairreLeiga o anoxr
—	odločanje o poslovni politiki in ukrepi za njeno
izvajanje;
—	odločanje o sprejemanju in izvrševanju letnih planskih aktov;
—	določitev osnutka in predloga samoupravnih splošnih aktov;
—	odločanje o razporeditvi in izrabi delovnega časa;
—	odločanje p kadrovskem načrtu in programu izobraževanja.
5
Ukrepi iz 2., 3. in 4. točke tega sklepa se izrekajo za dobo enega leta od uveljavitve tega sklepa.
6
V	začasni kolegijski poslovodni organ v DO Stilles Sevnica se imenujejo:
1.	Milinovič Drago
2.	Harlander Dušan
3.	Groboljšek Zdravko
Za začasnega individualnega poslovodnega organa delovne organizacije Stilles Sevnica, TOZD Stilno pohištvo se imenuje Stibelj Niko.
7
Začasni kolegijski poslovodni organ iz 6. točke tega sklepa prevzame vse pravice, dolžnosti in odgovornosti individualnega poslovodnega organa DO Stilles Sevnica in vodje delovne skupnosti skupnih služb, ki jih imajo po ustavi, zakonskih in drugih predpisih ter samoupravnih splošnih aktih ter začasno prevzame funkcije upravljanja, ki jo opravljajo delavci ko odločajo o vprašanjih iz 2/b točke tega sklepa.
Začasni individualni poslovodni organ iz S. točke tega sklepa prevzame vse pravice, dolžnosti in odgovornosti individualnega poslovodnega organa delovne organizacije Stilles Sevnica, TOZD Stilno pohištvo- ki ■ih ima po ustavi, zakonskih in drugih predpisih in samoupravnih splošnih aktih ter začasno prevzete funkcije upravljanja, ki jo opravljajo delavci, ko odločajo c vprašanjih iz 3/b točke tega sklepa.
Individualni poslovodni organ delovne organizacije STILLES Sevnica TOZD Notranja oprema začasno prevzame funkcije upravljanja, bi i<? opravljajo delavci, ko odločajo o vprašanjih iz 4/a točke tega sklepa.
8
Začasni kolegijski org^n DQ Stilles je dojžan zagotoviti predvsem:
1.	razrešitev ppkrjyanja izgube;
2.	zagotovitev tekočo proizvodnjo in rentabilno poslovanje;
3.	optimalno razrešiti in vzpostaviti organizacijsko shemo DO Stilles Sevnica in TOZD Stilno pohištvo ter TOZD Notranja oprema predvsem v pogledu razmejitve funkcij med DO in TOZD ter temu primemo predlagati spremembe, dopolnitve in vskladitve samoupravnih splošnih aktov;
4.	zagotoviti ustrezne strokovne kadre na področju vodenja in neposrednega dela;
5.	poskrbeti za optimalno razporeditev delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi;
6.	Izdelati kratkoročni in dolgoročni sanacijski program;
7.	izdelati program začasnih ukrepov v roku 15 dni od uveljavitve ukrepa družbenega varstva.
9
Začasni kolegijski poslovodni in individualni poslovodni organ iz 6. točke tega sklepa ter individualni poslovodni organ delovne organizacije Stilles Sevnica TOZD Notranja oprema so dolžni sproti, najmanj pa vsak mesec obveščati izvršni svet o svojih ugotovitvah in rezultatih pri odpravi posledic za katere je bil uveden ukrep družbenega varstva, na vsake tri mesece pa zbor združenega dela.
10
Začasni kolegijski poslovodni organ iz 6. točke tega sklepa je dolžan razpisati dela in naloge individualnih poslovodnih organov DO Stilles Sevnica in delovne organizacije Stilles Sevnica TOZD Stilno pohištvo 3 mesece pred iztekom trajanja začasnih ukrepov družbenega varstva.
Izbor novih poslovodnih organov se opravi do izteka trajanja začasnih ukrepov družbenega varstva.
11
Komisijo za volitve in imenovanje Skupščine občine Sevnica se pooblašča, da odloči o višini nadomestila osebnega dohodka začasnih poslovodnih organov iz 6. točke tega sklepa.
12
Stroški, ki Rodp nastali zaradi uvedbe ukrepov družbenega varstva po tem sklepu trpi DO Stilles Sevnica, TOZD Stilno pohjštvp in TOZD Notranja oprema.
13
Sklep velja takoj in se pj^avj y Uradnem listu SRS. Zoper sklep o zagrnem ukrepu družbenega varstva imajo ppzadeti, zoper katere je izrečen začasni ukrep, sindikat in družbeni pravobranilec samoupravljanja pravico, dg y roku 15 dni vložijo zahtevo na sodišče združenega dela SR Slovenije, da odloči o zakonitosti tega sklepa.
Zahteva za preizkus zakonitosti sklepa ne odloči njegove izvršitve.
St. 428-1/86-1
Sevnica, dne 18. februarja 1986.
Predsednik
Skppščipe občine Sevnica
J»*P Pavee L F:
SLOVENSKE KONJICE
515.
Na podlagi tretjega odstavka 46. člena zakona o zdravstvenem varstvu živali (Uradni list SRS, št. 37/85) in drugega odstavka 2. člena odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1985 (Uradni Hst SRS, št. 43/85) ter 184. člena statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 23/82) izdaja Izvršni svet Skupščine občine Stoveosfee Konjice
ODREDBO
• preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah na območju občine Slovenske Konjice v letu 1986
1.	člen
Da se preprečijo, oziroma ugotovijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni, morata veterinarski organizaciji Zavod za živinorejo in veterinarstvo Celje — PE Slovenske Konjice m Obratna veterinarska ambulanta Perutnina Ptuj TOZD Kooperacija, opraviti v letu 1986 ukrepe zaradi ugotavljanja, odkrivanja in zatiranja kužnih bolezni.
Veterinarski zavod in obratna ambulanta sta dolžna pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe o tem obvestiti občinski organ veterinarske inšpekcije. O opravljenem delu morajo poročati na predpisanih obrazcih.
Imetniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe.
2.	člen
Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kolikorkrat je potrebno, da so živali stalno zaščitene.
Veterinarski zavod in obratna ambulanta, ki opravljata preventivna cepljenja ali diagnostične preiskave morata voditi evidenco o datumu cepljenja, oziroma preiskave, naslovu imetnika živali, o opisu živali, o proizvajalcu, o serijski in kontrolni številki cepiva ter rezultatu cepljenja in preiskave. Prav tako morata spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in o tem obveščati pristojni občinski organ veterinarske inšpekcije.
3.	člen
Preventivno cepljenje kopitarjev, goved in ovac proti vraničnemu prisadu se mora opraviti v naselju Brdo do 30. aprila 1986.
Cepljenje opravi Zavod za živinorejo in veterinarstvo Celje — Poslovna enota Slovenske Konjice.
4.	člen
Splošno preventivno cepljenje psov proti steklini se mora opraviti do 1. maja 1986.
Zaščitno cepljenje mladih psov proti steklini se mora opraviti takoj, ko dopolnijo štiri mesece starosti.
Pred odhodom na pašo morajo biti cepljena tudi goveda, ki se brez nadzorstva pasejo na pobočjih Pohorja.
Za pravočasno cepljenje mladih psov morajo poskrbeti lastniki sami. Cepljenje opravi Zavod za živinorejo in veterinarstvo Celje — Poslovna enota Slovenske Konjice s Ftacy vakcino.
5.	člen
Preventivno 'cepljenje kokoši, piščancev in broj-lerjev proti atipični kokošji kugi se mora opraviti:
—v obratih individualnih proizvajalcev, Iti proizvajajo v kooperaciji z OZD
— v naseljih, kjer so perutninski obrati OZD ali večje reje individualnih proizvajalcev (Tepanje, Draža vas in Bukovje) cepljenje se opravi v mesecu novembru in decembru 1986.
Cepljenje iz prejšnjega odstavka se opravi z živo ali mrtvo vakcino po programu imunoprofilakse. Cepljenje opravi Zavod za živinorejo in veterinarstvo Celje — Poslovna enota Slovenske Konjice in obratna veterinarska ambulanta Perutnine Ptuj — TOZD Kooperacija.
Cepljenje se opravi na način, ki ga za posamezno vakcino določi proizvajalec.
6.	člen
V valilnici Winter Ane, Zg. Pristava 12 in Marguč Lotke, Zg. Pristava 4, se lahko valijo samo jajca, ki izvirajo iz perutninskih jat, katere so bile zaščitno cepljene proti atipični kokošji kugi, kužnemu tre-morju, Marekovi bolezni, Gumboro bolezni, infek-cioznemu bronhitisu in so bile pregledane na kokošji tifus po metodi hitre aglutinacije z negativnim rezultatom ter po 14. tednu starosti niso dobivale nitro-furanskih pripravkov.
Cepljenje in pregled na kokošji tifus opravi Zavod za živinorejo in veterinarstvo Celje — Poslovna enota Slovenske Konjice.
7.	člen
Proti prašičji kugi je treba preventivno cepiti prašiče v gospodarstvih, ki imajo 10 in več plemenskih svinj, oziroma najmanj 50 pitancev. Proti tej bolezni je treba cepiti tudi prašiče, ki se hranijo s pomijami ati z odpadki živalskega izvora, ne glede na njihovo število v gospodarstvu.
Cepljenje iz prejšnjega odstavka se opravi s sevom »K« lapiniziranega virusa. Cepljenje opravi Zavod za živinorejo in veterinarstvo Celje — Poslovna enota Slovenske Konjice.
8.	člen
Zavod za živinorejo in veterinarstvo Celje — Poslovna enota Slovenske Konjice mora v letu 1986 in-tradermalno tuberkulinizirati 30 0/o vseh govedi v občini Slovenske Konjice in sicer v naseljih: Padeški vrh, Planina, Resnik, Koroška vas, Zreče, Križevec, Konjiška vas. Zg. Pristava, Preloge, Polene, Zece, Radana vas, Gračič, Brezje, Perovec, Kolačno, Koble, Podob, Sp. Pristava, Loče, Mati Breg, Zg. Laže, Špitalič, Tolsti vrh, St. Slemene, Kraberk, Suhadol, Klokočovnik in Ostrožno.
Tuberkulinizirati je treba tudi kokoši v naselju Draža vas in sicer v dvorišču Zofije Črešnar, Draža vas 4.
9.	člen
Na brucelozo je treba preiskati krave v hlevih individualnih proizvajalcev mleka z mlečno prstana-stim preizkusom do 31. 5. 1986, V primeru sumljive reakcije se mora opraviti seruloški pregled krvi.
Vzorčenje in preiskavo opravi Zavod za živinorejo in veterinarstvo Celje — Poslovna enota Slovenske Konjice.
10.	člen
Plemenske bike v prirodnem pripustu je treba
preiskati na meburčasti izpuščaj pri govedu (IBR/ IPV) v mesecu aprilu.
Vzorce krvi vzame Zavod za živinorejo in veterinarstvo Celje — Poslovna enota Slovenske Konjice,
preiskavo vzorcev opravi VTOZD za veterinarstvo v Ljubljani.
11.	Sen
Na kužno malokrvnost kopitarjev je treba preiskati plemenskega žrebca last Sovine Albina, Brdo.
Vzorce krvi vzame Zavod za živinorejo in veterinarstvo Celje — Poslovna enota Slovenske Konjice, seruloški pregled krvi — Coggins, test pa .opravi VTOZD za veterinarstvo Ljubljana.
12.	člen
Na vrtoglavost postrvi je treba 1 X letno pregledati postrvi v Ribogojnici Agrokombinata Maribor v Bukovljah. Na virusno hemoragično septikemijo postrvi je treba preiskati plemensko jato v Ribogojnici Agrokombinata Maribor v Bukovljah do 15. februarja 1986.
Vzorce rib za preiskavo vzame Zavod za živinorejo in veterinarstvo Celje — Poslovna enota Slovenske Konjice in jih dostavi VTOZD za veterinarstvo v Ljubljani.
13.	člen
Na hudo gnilobo čebelje zalege je treba pregledati čebelarstva.
Pregled opravi Zavod za živinorejo in veterinarstvo Celje — Poslovna enota Slovenske Konjice s pomočjo čebelarskih preglednikov.
14.	člen
Odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 322-8/85-5
Slovenske Konjice, dne 5. marca 1986.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Slovenske Konjice
Janko Kovač L r.
ŠENTJUR PRI CELJU
sie.
Skupščina občine Šentjur pri Celju je na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) in 175. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 19/82) na seji družbenopolitičnega zbora 7. marca 1986 ter na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 10. marca 1986 sprejela
ODLOK
o proračunu občine Šentjur pri Celju za leto 1986
1.	člen
S proračunom za leto 1986 (v nadaljevanju besedila: občinski proračun) se zagotavljajo sredstva za financiranje splošnih družbenih potreb v občini Šentjur pri Celju v letu 1986.
2.	Sen
Skupni prihodki občinskega proračuna znašajo 386^274.678 din in se razporedijo:
din
—	za občinske potrebe	391,178.378
—	za tekočo proračunsko rezervo	233.300
—	za izločanje v rezervni sklad	3,863.000
Pregled prihodkov občinskega proračuna in njihova razporeditev sta prikazani v bilanci, ki je sestavni del splošnega dela občinskega proračuna.
3.	člen
V sredstva rezerve občine Šentjur pri Celju se izloča 1 odstotek od skupno doseženih prihodkov proračuna.
4.	člen
Sredstva občinskega proračuna se delijo med letom enakomerno med vse nosilce oziroma uporabnike v okviru doseženih prihodkov, če z odlokom ati s posebnim odlokom Skupščine občine Šentjur pri Celju ali njenega izvršnega sveta oziroma v pogodbi med Skupščino občine Šentjur pri Celju in nosilcem oziroma uporabnikom sredstev ni drugače določeno.
5.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Šentjur pri Cetju lahko začasno zmanjša zneske sredstev, ki so v posebnem delu proračuna razporejena za posamezne namene ali začasno zadrži uporabo teh sredstev, če prihodki občinskega proračuna med letom niso doseženi v predvideni višini oziroma, če so merila priznana v manjšem obsegu kot je s tem odlokom predvideno.
O ukrepih iz prejšnjega odstavka mora izvršni svet obvestiti Skupščino občine Šentjur pri Celju in predlagati ustrezne ukrepe oziroma spremembo občinskega proračuna.
6.	člen
Izvršni svet lahko med letom spremeni namen in višino sredstev za delo občinskih organov v okviru razporejenih sredstev v skladu z nalogami posameznih organov. Če se med letom ugotovi, da sredstva, razporejena za posamezne namene, ne bodo porabljena ali ne bodo porabljena v celoti, lahko izvršni svet prenese neuporabljena sredstva v tekočo proračunsko rezervo.
7.	člen
Organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna morajo izvrševati svoje naloge v mejah sredstev, ki so jim odobrena z občinskim proračunom.
Organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna ne smejo prevzemati na račun občinskega proračuna obveznosti, ki bi presegle v občinskem proračunu določena sredstva.
Organi, ki se financirajo iz občinskega proračuna oziroma delovne skupnosti teh organov, ne smejo prevzemati obveznosti po samoupravnih sporazumih in pogodbah v breme sredstev občinskega proračuna, če jim za te namene niso posebej zagotovljena sred-
stva v okviru sredstev za delo. Delavci delovnih skupnosti teh organov pa lahko prevzamejo s samoupravnimi sporazumi ih pogodbami obveznosti v breme osebnih dohodkov oziroma sklada škiipite porabe.
8.	člen
Za zakonito izvrševanje proračuna je odgovoren Izvršni svet SO Šentjur. Za zakonito in smotrno uporabo sredstev upravnih organov SO Šentjur pa predsednik IS ali drug od njega pooblaščen funkcionar ih vodja računovodstva.
9.	čieri
Nosilec oziroma uporabniki sredstev občinskega proračuna morajo uporabljati sredstva'za namene, za katere so jim bila dana skladno s predpisi, dogovori in sporazumi o njihovi uporabi.
10.	člen
Sredstva, ki so predvidena za dejavnost krajevnih skupnosti, se bodo razpbffedila po že uveljavljenem kljtiču.
11.	člen
Organi in organizacije, ki se financirajo iz občinskega proračuna v letu 1986, obračunavajo obseg amortizacije v višini sredstev, ki so jim za ta namen
zagotovljena v posebnem delu odloka o občinskem proračunu za leto 1986.
12.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Šentjur pri Celju je pooblaščen, da odloča
—	o Uporabi tbkbče proračunske režerve
—	o uporabi sredstev rezerv za namene iz i. tOčkb 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb do 500.000 din
—	o uporabi sredstev pbsebrie partije žird računa proračuna
—	o spfemehibi! harngna in višihe sredstev v okviru proračunskih namenov.
13.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986 dalje.
Št. 400-3/86-1
Šentjur pri Celju, dne 10. marca 1986.
Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju
Peter Knez L r.
\
Zap. št.	Vrsta prihodkov	Skupaj din
i.	Davek od dohodka OZD	550 000
2.	Prihodki od davkov od	osebnih
	dohodkov	140,078.500
3.	Prihodki od davka od	prometa
	proizvodov in storitev ter	od pro-
	meta	nepremičnin	in	pravic
	(vključno z odstoplj. rep. prom.	
	davkom)	158,114.000
4.	Prihodki od davka ha prihodek od premoženja in premož. pravic ter	
	prihodek od drugih davkov	8,970.000
5.	Prihodki od taks	20,276 700
6.	Prihodki po posebnih predpisih	7,389.000	
7.	Prihodki brganbv DPS	17.516 000
8.	Dhigi prihodki	351.262
6.	Del presežka,drehešeri iz	prejšrij.
	leta	10 014 216
10.	Dopolnilna sredstva	23.015 000
Skupej prihodki	afifi.274 678
zap.
št.
Vrsta odhodkov
Skupaj
din
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8. 9.
10.
11.
12.
Dejavnost organov DPS Dejavnost LO Dejavnost DPO Negospodarske investicje Socialno skrbstvo Zdravstveno varstvo Komunalna dejavnost Dejavnost krajevnih skupnosti Intervencije v gospodarstvo Tekoča prorač. rezerva in obvezn. iz pret. let Sredstva rezerv
Odstopljeni prihodki — takse na promet parklj. in kopitarjev, turistične takse
281,673.900 5,553 000 19,272.600 2,615.378 48,633 800 379 200 7.450 500 6.627 000 1,640 000
233 300 . 3,863.000
8,329.000
Skupaj odhodki
386,274.678
577.
Skupščina občine Šentjur pri Celju je na podlagi 58. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS. št: 18/84) in 176. člena statuta občine Šentjur pri Celju na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnotsi dne 10. marca 1986 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča
1. člen
V odloku b haddmeštilu ža uporabo stavbnega zemljišča (Uradni list SRS. št. 22/77) se spremeni
6.	člen ih se glasi:
Nadomeetiio ža uporabo stavbnega zemljišča »e določi od mž zazidalnega in riezazidalhega stavbnega zemljišča in sicer:
1. nadomestilo od zazidalnega stavbnega zemljišča se določi od m2 tlorisne površine proizvodnih, poslovnih in stanovanjskih prostorov, in sicer 20 din od m2;
2.	nadomestilo od m2 nezazidanega stavbnega zemljišča se določi v višini 20 din za m1 2 3 4 5.
Višina nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča iz 1. in 2. točke velja za leto 1986 in se valorizira letno v skladu s splošnim gibanjem cen.
Sedmi člen se črta.
2.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 402-76/85-1
Šentjur pri Celju, dne 10. marca 1986.
Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju
Veter Knez 1. r.
578.
Skupščina občine Šentjur pri Celju je na podlagi 309. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list . RS, št. 19/82) na seji družbenopolitičnega zbera dne 7. marca 1986 ter na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 10. marca 1986 sprejela
STATUTARNI SKLEP o spremembi statuta občine Šentjur pri Celju
1. člen
V statut občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS. št. 19i’32) se spremeni 169 člen tako, da se glasi: Zbor krajevnih skupnosti šteje 17 delegatov. Delegacije krajevnih skupnosti pošiljajo na zasedanje zbora toliko delga*ov, kot je za posamezno krajevno skupnost določeno z odlokom občinske skupščine.
1.	člen
Ta odlok določa število delegacij, ki jih oblikujejo delavci in delovni ljudje ter število delegatov, ki jih delegačije delavcev in delovnih ljudi delegirajo v zbor združenega dela Skupščine občine Šentjur pri Celju ter število delegacij, ki jih oblikujejo občani v krajevnih skupnostih in število delegatov, ki jih delegacije krajevnih skupnosti delegirajo v zbor krajevnih skupnosti Skupščipe občine Šentjur pri Celju.
2.	člen
Zbor združenega dela Skupščine občine Šentjur pri Celju šteje 30 delegatov.
Posamezna področja dejavnosti delegirajo v zbor združenega dela naslednje število delegatov:
Področje dejavnosti
Število
delegatov
—	delovni ljudje v temeljnih organiza-
cijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah s področja gospodarstva	17
/ — delovni ljudje v organizacijah združenega dela prosvete in kulture	5
—	delovni ljudje v organizacijah združenega dela sociale in zdravstva	» 1*
—	delavci v delovnih skupnostih držav-
nih organov, družbenopolitičnih organizacijah, postaje milice, strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti in drugih družbenih organizacij	3
—	delovni ljudje, ki delajo v obrti in
drugih . podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi, nad katerimi ima kdo lastninsko pravico skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in	delovna sredstva	1
—	delovni ljudje s področja kmetijstva in
gozdarstva	3
3.	člen
2. člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 011-2/86-1
Šentjur pri Celju, dne 10. marce 1986.
.	Predsednik
Skupščine občine Sentlur pri Celju
Peter Knez 1. r.
579.
Skupščina občine Šentjur pri Celju je na podlagi 72 člena zakona o volitvah in delegiranju delegatov v skupščine (Uradni list SRS. št. 24<77 in 22'81). 168. in 169. člena statuta občine Šentjur pri Celju 'Uradni list SRS, št. 19'82), na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 10. marca 1986 sprejela
ODLOK
o delegiranju delegatov v zbor združenega dela In zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Šentjur pri Celja
Na podlagi s statutom občine opredeljenih kriterijev se določa število delegatskih mest, ki jih imajo delegacije oziroma konferenca delegacij v zboru združenega dela, kot sledi:
Število
delegat.
mest
1.	DO	Alpos	3
—	TOZD Oprema
—	TOZD Cevame
—	DSSS
2.	DO	LI Bohor	1
—	TOZD Žaga in furnirnica
—	DSSS
3.	DO	Kmetijski	kombinat	3
—	TOZD Transport
—	TOZD Trgovina
—	TOZD Klavnica
—	TOZD Lastna proiznrodnja
—	DSSS
4.	KK — Temeljni obrat kooperacije	1
—	kmetje-kooperanti
—	veterinarska postaja Šentjur
5.	Gozdno gospodarstvo	— TOK Šentjur	1
—	kmetje-kooperanti
Število
delegat.
(nest
6.	DO Potrošnik — TOZD Prodaja Šentjur,
v Motel Šentjur	1
7.	GP Ingrad — TOZD Šentjur	1
8.	OZD Tajfun — Planina pri Sevnici	1
9.	TOLO Šentjur	1
10.	Toper — TOZD Moda Šentjur	1
11.	Toper — TOZD Elegant Šentjur	1
12.	Obrtno združenje Šentjur	1
— delavci zaposleni pri obrtnikih
13.	Upravni organi SO, Postaja milice,
Temeljno sodišče — enota Šentjur	1
14..	Komunalno obrtno podjetje Šentjur, Cestno podjetje Celje — baza Šentjur	1
15.	EMO — TOZD Kotli Šentjur	1
16.	Aurea — obrat Loka pri Zusmu,
Aero" — obrat Gorica pri Slivnici	1
17.	DO VIZ Šentjur, Glasbena šola
Šentjur OŠ -Franja Malgaja« Šentjur	1
18.	OŠ »Blaža Kocena« Ponikva
OŠ »Milana Zidanška« Dramlje	1
19.	OŠ »Kozjanski odred« Planina pri Sevnici, OŠ »Franja Vrunča« Gorica
pri Slivnici	1
20.	Vzgojnovarstvena organizacija
Šentjur	1
21.	Srednje kmetijsko živilski šolski
center Celje — enota Šentjur	1
22.	ŽTP Nadzornišxtvo Ponikva, 2TP Postaja Ponikva ŽTP Postaja Grobelno,
ŽTP Postaja Šentjur	1
23.	POZD Orodje — oprema, Žična —
obrat Šentjur, Veplas — obrat	Sele	1
24.	Elektro Celje — Nadzorništvo Šentjur,
Dimnikarsko podjetje Celje — obrat Šentjur, Petrol — Bencinski servis Šentjur	1
25.	Ljubljanska banka — enota Šentjur,
SDK — Ekspozitura Šentjur, PTT —
Pošta Šentjur	1
26.	ZC Celje — TOZD Zdravstveni dom
Šentjur, Lekarna Šentjur	1
27.	DO-ZA Opravljanje poslovnih storitev, Delovna skupnost DPO, Center za socialno
delo	1
4.	člen
Za delegiranje skupnega delegata v zbor združenega dela. se oblikuje šestnajst. (16) konferenc delegacij In sicer:
1.	konferenca: Alpos — DSSS, TOZD Oprema, TOZD Cevaroa, nosilec: Alpos — DSSS
2.	konferenca: DO LI »Bohor« — DSSS, TOZD Žaga in furnirnica, nosilec: DO LI »Bohor« — DSSS
3.	konferenca: DO Kmetijski korribinat — DSSS, TOZD Transport, TOZD Trgovina, TOZD Klavnica, TOZD Lastna P., nosilec: Kmetijski kombinat — DSSS
4.	konferenc*: Kmetijski korofaivart — TOK Šentjur, kmetje-kooperati, Veterinarska poeta ja Šentjur, nosilec: KK — Temeljni obrat kooperacije
5.	konferenca: Uprtmti organi SO, TS Celje — enota Šentjur, Postaja milice Šentjur, nosilec Upravni organi SO
6.	konferenca: Komunalno obrtno podjetje, Cestno podjetje Celje — baza Šentjur, nosilec: KOP Šentjur
7.	konferenca: Aurea — obrat Gorica pri Slivnici, Aero X obrat Loka pri Zusmu, nosilec: Aero — obrat Loka pri Žusmu
8.	konferenca: DO VIZ — DSSS, Glasbena šola in OŠ »Franja Malgaja« Šentjur, nosilec: DO VIZ Šentjur -- DSSS
9.	konferenca: OS »Blaža Kocena« Ponikva, OS »Miloša Zidanška« Dramlje, nosilec: OS »Miloša Zidanška« Dramlje
10.	konferenca: OS »Franca Vrunča« Gorica pri Slivnici, OŠ »Kozjanski odred« Planina pri Sevnici, nosilec: OŠ »Kozjanski odred« Planina
11.	konferenca: ŽTO itadzorništvo, 2TO Železniške postaje: Ponikva, Grobelno in Šentjur, nosilec: ZTO — Železniška postaja Šentjur
12.	konferenca: POZD Orodje — oprema, Žična — obrat Šentjur, Veplas — obrat Sele, nosilec: Veplas — obrat Sele
13.	konferenca:	Elektro Celje — Nadzorništvo
Šentjur, Dimnikarstvo — obrat Šentjur, Petrol — Bencinski servis Šentjur, nosilec: Elektro Celje — Nadzorništvo Šentjur
14.	konferenca: Ljubljanska banka — Ekspozitura Šentjur, SDK — Ekspozitura Šentjur, PTT — Pošte Šentjur, nosilec: LB — Ekspozitura Šentjur
15.	konferenca: DO — za opravljanje poslovnih storitev, DPO — DSSS, Center za socialno delo, nosilec: DO — za opravljanje poslovnih storitev
16.	konferenca: DO Potrošnik — TOZD Prodaja Šentjur. Motel Šentjur, nosilec: DO Potrošnik — TOZD Prodaja Šentjur
5.	člen
Zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Šentjur pri Celju šteje sedemnajst. (17) delegatov.
V zboru imajo krajevne skupnosti naslednje število delegatskih mest:
Število
delegat.
mest 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11
1.	Krajevna	skupnost	Blagovna	1
2.	Krajevna	skupnost	Dobje	1
3.	Krajevna skupnost Dramlje	♦ 2
4.	Krajevna	skupnost Kalobje	1
5.	Krajevna	skupnost Loka pri	Žusmu	1
6.	Krajevna	skupnost Planina pri	Sevnici 2
7.	Kajevna	skupnost Ponikva	2
8.	Krajevna,	skupnost	Prevorje	1
9.	Krajevna	skupnost	Slivnica	2
pri Celju	2
10.	Krajevna skupnost Šentjur —
center	2
11.	Krajevna skupnost Šentjur —
osofira
6.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o delegiranju delegatov v zbore Skupščine občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 11/82).
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-1/86-1
Šentjur pri Celju, dne 10. marca 1986.
Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Peter Knez L r.
ŽALEC
580.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 58. do 61. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 13/841, 3. in 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS. št. 25/83'in 36 83), ter 174. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78, 34/79, 9/80, 14/80, 16/80 in 1/82) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 5. marca 1986 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča
1.	člen
V odloku o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 21/81 in 36/83) se spremeni drugi odstavek 1. člena tako, da se glasi:
»Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se plačuje od zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča znotraj mej veljavnih urbanističnih zasnov, na območju naselij, ki so z dolgoročnim planom občine Žalec določeni kot industrijska, oskrbovalna in turistična središča, na območju, ki je določeno za stanovanjsko in kompleksno graditev in na območju, kjer je bil sprejet prostorski izvedbeni načrt.»
2.	člen
Spremeni se prvi odstavek 2. člena tako, da se glasi:
»Nadomestilo se ne plačuje za stavbno zemljišče v primerih, ki so predpisani v prvem in drugem odstavku 59. člena zakona o stavbnih zemljiščih.»
Spremeni se besedilo četrtega odstavka, ki se v prečiščenem besedilu glasi:
»Za oprostitev plačila nadomestila mora zavezanec vložiti vlogo pri občinski upravi za družbene prihodke do 31. januarja za tekoče leto.«
3.	člen
Spremeni se besedilo 3. člena tako, da se glasi:
»Nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od površine nezazidanega stavbnega zemljišča, ki je po prostorskem izvedbenem načrtu določeno za gradnjo oziroma za katero je pristojni organ izdal lokacijsko dovoljenje. Nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od stanovanjske oziroma poslovne površine stavbe.«
4.	člen
Spremeni se drugi odstavek 4. člena tako, da se glasi:
»Stanovanjska površina je čista tlorisna površina sob, predsobe, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov stanovanja ter čista tlorisna površina garaže za osebne avtomobile.
Poslovna površina je čista tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom.«
5.	člen
Spremeni se 17. člen tako, da se znesek »0,005 din« nadomesti z zneskom »0,007 din«.
6.	člen
Spremeni se 19. člen tako, da se glasi:
»Nadomestilo določi zavezancu iz 18. člena tega odloka občinska uprava za družbene prihodke.
Odločba o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča je stalna in se spremeni, le če se spremeni vrednost točke oziroma' če se spremenijo predpisi.«
7.	člen
Spremeni se 20. člen tako, da se glasi:
»Nadomestilo se zbira na računu pri Skladu stavbnih zemljišč občine Žalec in se odmerja po merilih, plačuje pa se trimesečno za nazaj.«
8.	člen
Črta se drugi odstavek 22. člena.
Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Ce nastane sprememba med letom,, se ta upošteva od prvega dne v naslednjem mesecu po preteku meseca v katerem je sprememba nastala.«
9.	člen
Spremeni se 23. člen tako, da se glasi:
»Nadomestilo se sme uporabljati samo za namene, ki jih določa prvi odstavek 42. člena zakona o stavbnih zemljiščih.«
10.	člen
Spremeni se 24. člen tako, da se glasi:
»Sklad stavbnih zemljišč občine Žalec in krajevne skupnosti v občini lahko skladno s srednjeročnim planom in letnim programom določijo del sredstev nadomestila za krajevne skupnosti, kolikor te same urejajo stavbna zemljišča na območjih, za katera je predpisano plačevanje nadomestila.«
11.	člen
Črtata se 25. in 26. člen.
12.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-4/85-6
Žalec, dne 5. marca 1986.
Predsednik Skupščine občine Žalec
Vitjem Petek 1. r.
58L
Skupščina občine Žalec je na podlagi 83. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SRS (Uradni list SRS, št. 1/80, 33/80 in 2/81) in 173. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78, 34/79, 9/80, 14/80, 16/80, 1/82 in 42/85) na ločenih sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne
5.	marea 1986 sprejela
SKLEP
o sprejemu družbenega plana občine Žalec za obdobje 1986—1990
I
Skupščina občine Žalec sprejema odgovore na pripombe iz javne razprave o osnutku družbenega plana občine Žalec za obdobje 1986—1990.
II
Skupščina občine Žalec sprejema družbeni plan občine Žalec za obdobje 1986—1990.
III
Skupščina občine Žalec predlaga, da se v sKladu z republiškimi izhodišči izdelajo programske zasnove, ki so sestavni del družbenega plana do konca leta •1987 in se po delih v dvofaznem postopku predložijo v sprejem zborom občinske skupščine.
IV
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-1/86/1
Žalec, dne 5. marca 1986.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Viljem Petek 1. r.
582.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 156. člena zakona o'sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80, 33'80 in 2'81) in 173: člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78, 34/79, 9/80, 14/80, 16/80, 1/82 in 42/85 na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 5. marca 1986 sprejela
SKLEP
o sprejetju resolucije o izvajanju družbenega plana občine Žalec za obdobje 1986—1990 v letu 1986
I
Skupščina občine Žalec sprejme odgovore na pripombe iz javne razprave o osnutku resolucije o izvajanju družbenega plana občine Žalec za obdobje
1986—1990 v letu 1986.
II
Skupščina občine Žalec sprejme resolucijo o izvajanju družbenega plana občine Žalec za obdobje 1986—1990 v letu 1986.
IH
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 010-1/85-1
Želeč, dne 5. marca 1986.
Predsednik Skupščine občine Žalec
Viljem Petek 1. r.
POPRAVEK
Pri odloku o oblikovanju konferenc delegacij in oblikovanju skupne delegacije, določitev števila delegatskih mest, zaradi delegiranja delegatov v zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Sevnica, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 8-486/86 z dne 7. III. 1986 se besedilo v 2. členu pri VII. konferenci delegacij pod št. 3 pravilno glasi:
3.	GG Brežice TOK Gozdarstvo Sevnica.
Uredništvo
VSEBINA
Stran
SKUPŠČINA SR SLOVENIJE
534.	Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zago-
tavljanju sredstev In izpolnicvanju obveznosti SR Slovenije za pospeševanje razvoja gospodarsko manj razvitih republik in SAP Kosovo	761
535.	Odlok o potrditvi statutarnega sklepa o spremembah
in dopolnitvah statuta Skupnosti pokojninskega in Invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji	7C?
536.	Odlok o soglasju k statutom visokošolskih organizacij združenega dela	762
537.	Odlok o dopolnitvah odloka o prenosu denarnih sred-
stev družbenopolitičnih skupnosti v depozit pri Narodni banki Slovenite	„ 762
538.	Odlok o izvolitvi treh članov Odbora za nagrado
Edvard Kardelj	763
539.	Odlok o izvolitvi treh članov in njihovih namest-
nikov v Odbor 1 za nagrado Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije	673
540.	Odlok o delegiranju delegata v skupščino Sklada fe-
deracije za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko manj razvitih republik in	avtonomnih pokrajin 763
541.	Odlok o imenovanju predsednika in članov loterijskega sveta Loterije Slovenije	764
542.	Odlok o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji med SFR Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj (Prvi projekt za področje nafte in p.ina — * Energoinvest«, Rafinerija
Bosanski Brod, YU 2597 )	764
543.	Odlok o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji
sporazuma o garanciji med SFR Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj (prvi projekt za področje nafte in plina — ‘»"Naftagas*«, YU 2596)	764
REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI
544.	Spremembe in dopolnitve pregleda predloga stopenj
davkov iz osebnega dohodka, stopenj prispevkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1986	765
USTAVNO SODISCE SR SLOVENIJE
545.	Odločba o razveljavitvi nekaterih določb samouprav-
nega sporazuma q skupnih osnovah za urejanje stanovanjskih vprašanj delavcev s področja družbenih dejavnosti	v občini Radovljica	765
546.	Odločbo o razveljavitvi 9 aiinee 11 člena statuta
Društva novinarjev Slovenije m 26. člena pravilnika o delu Častnega razsodišča Društva novinarjev Sloveniji	766
REPUBLIŠKE INTERESNE SAMOUPRAVNE SKUPNOSTI
559.	Odlok o uvedbi uličnega sistema in imenovanja ulic
v naselju Lož (Cerknica)	795
560.	Odlok o uvedbi uličnega sistema in imenovanju ulic
v naselju Stari trg (Cerknica)	796
561.	Odlok o imenovanju naselja Klanec	(Cerknica)	796
562.	Sklep o valorizaciji preživnin v	letu	1986	(Grosuplje) 797
563.	Sklep o valorizaciji družbenih pomoči otrokom v občini Idrija	797
564.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Godič (Kamnik) 797
565.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Tunjice (Kamnik) 798
566.	Poročilo o izidu referenduma	v	KS	Primskovo	(Litija)	799
567.	Odlok o proračunu občine Ljubljana Bežigrad za leto
1986	go#
568.	Odlok o oblikovanju konferenc delegacij za zbor
združenega dela Skupščine občine	Ljubljana	Bežigrad	802
569.	Odlok o davkih občanov (prečiščeno besedilo) (Ljubljana Bežigrad)	809
570.	Odlok o posebne n občinskem davku od prometa
proizvodov in od plačil za storitve (prečiščeno besedilo) (Ljubljana Bežigrad/	818
547.	Dolgoročni plan zdravstvenega varstva SR Slovenije
za obdobje 1986—2000	767
518. Dolgoročni plan razvoja socialnega skrbstva za obdobje od l**ta 1986 do leta 2000	777
549.	Dolgoročni plan razvoja družbenega varstva otrok v
SR Sloveniji za obdobje od leta 1988 do leta 2000	782
550.	Statutarni sklep o spremembah in dopolnitvah sta-
tuta Skupnosti poko minskega in invalidskega zavarovanja v SR Slovani ji	785
)
551.	Navodilo o načinu obračunavanja in vplačevanja ob-
veznosti za združevanje dela sredstev družbene reprodukcije za potrebe ptt prometa v letu 1986	79j
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
552.	Sklep o zaključnem računu Medobčinske zdravstvene
skupnosti Ljubljana za leto 1985	792
553.	Sklep o spremembi sklepa o začasnih ukrepih druž-
benega varstva v Zdravstvenem centru, TOZD Zdravstveni dom Biežice	792
554.	Sklep v volilno komisijo za izvolitev delegacij skup-
nosti delovnih ljudi, ki delajo v obrtni in drugi podobni dejavnosti v občini Brežice	792
555.	Odlok o proračunu občine Cerknica za leto 1986	792
556.	Odlok o spremembi odloka o komunalnih dejavnostih
v občini Cerknica	793
557.	Odlok o peprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških
komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Cerknica v le*u 1996	(	794
558.	Odlok o izvedbi melioracijskega postopka in rabi
kmetijskih zemljišč po izvedbenih melioracijskih delih na območju Farovščice	(Cerknica)	794
571.	Odlok o konferencah delegacij in delegiranju dele-
gatov v zbor združenega dela Skupščine Ljubljana Moste-Polje	820
572.	Statutarni sklep o spremembi statuta občine Logatec 824
573.	Odlok o spremembi odloka o številu delegatskih mest
v zborih občinske skupščin' (Logatec)	825
571.# Sklep o začasnih ukrepih družbenega varstva v delovni organizaciji -Slovenijalcs^-Stilles,	Sevnica	826
575.	Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih
ter drugih preiskavah na območju občine Slovenske Konjice v letu 1986	828
576.	Odlok o proračunu občine Šentjur pri Celju za leto
1986	829
577.	Odlok o spremembi odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Šentjur pri Celju)	836
578.	Statutarni sklep o spremembi statuta občine Šentjur
pri Celju	831
579.	Odlok o delegiranju delegatov v zbor združenega dela
in zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Šentjur pri Celju	831
580.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča	(Žalec)	833
581.	Sklep o sprejemu družbenega plana občine Žalec za
obdobje 1986—1990	m
582.	Sklep o sprejetju resolucije o izvajanju družbenega
plana občine Žalec za obdobje 1986—1990	▼	letu	1986	S86
— Popravek odloka o oblikovanju konferane delagaelj tn oblikovanju skupne delegacije, določitev števila delegatskih mest. zaradi delegiranja delegatov v zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Sevnica	S*
— veliki komentar k zakonu o obligacijskih razmerjih, I. in II. knjiga (1984), III. knjiga (1986)
To je pravzaprav močno razširjena izdaja knjige -Obligacijska razmerja- — komentar k zakonu o obligacijskih razmerjih iz leta 1978. V novem Velikem komentarju so sedaj vsebinsko združene poprej tri samostojne publikacije (Obligacijska razmerja iz 1 1978, Obligacije iz 1. 1976 in Kontrakti in reparacije iz 1. 1973) in take obdelan celotni razvoj teorije in judikature. kolikor na njiju temelji tudi novi zakon o obligacijskih razmerjih. V tem novem komentarju je avtor prof. dr. Stojan Cigoj predvsem želel dati prerez današnjega stanja jugoslovanskega obligacijsko-pravnega sistema, kakor tudi prikazati nadaljnji razvoj in današnje stanje primerjalnega prava. Vsaka pomembnejša obligacijskopravna institucija je prikazana tudi glede na posebnosti, ki se kažejo v primerjalnem pravu, in tudi posebnosti našega pravnega sistema v primerjavi z drugimi, ki se kažejo na mejnih področjih, kjer se stikata pravo obligacijskih razmerjih in pravo združenega dela.
V velikem komentarju je avtor najprej skušal osvetliti smisel vsakega pravila, ki je bilo sprejeto v našem zakonu, nato sledi takoj prikaz misli pravila z razlago. ki jc dajeta domača in tuja teorija, s prikazom predvsem domače judi-kature, skratka čimbolj jasen pogled v teorijo doma in po svetu ter kako se razvija domača in primerjalna sodna praksa.
Komentar je razdeljen na štiri knjige, prvi dve obsegata splošni del zakona, nadaljnji dve pa posebni del zakona. Stvarno kazalo bc za vse štiri knjige na koncu četrte knjige. Tamkaj bo tudi popis literature Za lažjo orientacijo pa ima vsaka knjiga vsebinsko kazalo tiste snovi, ki se obravnava v njej.
Prve tri knjige, ki obsegajo 2.112 strani so že izšle, zadnja pa izide spomladi 1986. Knjige so trdo vezane.
Cena je za sedaj določena le za prve tri knjige in kolikor jih boste naročili, vas bomo uvrstili med naročnike celotne izdaje.
Delo je bilo leta 1985 nagrajeno z Nagrado Uradnega lista SFRJ za najboljše delo s področja pravnih znanosti.
— prva knjiga:	2.500 din •	012467
— druga knjiga:	2.2.00 din	012475
— tretje knjige:	5.500 dm	813005
CZ URADNI LISI SRS
]■<*•)> Časopisni uvod Uradni Ust asa - Direktor in odgovorni urednik Peter J uren — riška tiskarna Tone Tomšič, vsi v fetub; 1*0: — Meroferina ta k*o IMS tatt dto, laotaeiatvo MN din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dal po itidii vssiee JtevtUt* — Ehredotetvo Sa oprava DuBljuna Kardeljeva 11 — Postni predal Sta-Vil - Telefon direktor uredništvo sekretar, Sef računovodstva M4 $21. prodaja SMS«, računovodstvo naročnine Sil <14 — 21 ro račun 50100-603-40323 — Oproščene prometnega davka po mnenju Republiškega komiteja ra Informiranje St. 23-85