;
KNJIŽNICA
CELJE
GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE „E L K R O J" MOZIRJE
Številka 5 Leto 1981
Glavni urednik: Vida Skok
Naklada: 650 izvodov
Tisk: Grafika Prevalje
S sklepom št. 421 — 1/72 z dne 13. 1. 1977
oproščeno plačila prometnega davka.
29. NOVEMBER - DAN REPUBLIKE
Pred 38. leti so se zbrali delegati iz vse naše domovine na zgodovinskem III. zasedanju AVNOJ-a v bosanskem mestu Jajcu. Na tem zasedanju so bili sprejeti pomembni sklepi, ki so imeli odločilen pomen za razvoj nove socialistične Jugoslavije.
Naša domovina je takrat bojevala težak boj z nemškimi in drugimi okupatorji ter domačimi izdajalci. Ta boj smo začeli sami sredi okupirane Evrope, končali pa smo ga zmagovito, skupno z ostalimi naprednimi silami sveta in pod vodstvom komunistične partije in tovariša Tita.
Osemintrideset let je dolga doba v življenju človeka. Za razvoj družbe, za korenito spremembo družbenih odnosov in razmer pa to ni dolga doba. Kljub razmeroma kratkemu času smo korenito spremenili družbene odnose. Zgradili smo mnogo novih tovarn, cest, stanovanj, bolnišnic, šol. To so na zunaj vidne stvari. Spremenili pa smo tudi družbenoekonomske odnose in zgradili demokratično družbo samoupravnega socializma, ki je lahko mnogim za vzgled. Ta družba ni družba brez težav in problemov. Dejstvo, da svojih problemov in težav ne skrivamo, pa je pokaza-
telj naše notranje moči in enotnosti.
Ob praznovanju 29. novembra se moramo v vsaki celici naše družbe vprašati, kaj smo in kaj še moramo narediti za našo skupno stvar, za stabilizacijo. Stabilizacije ne bo, če se v vseh njenih celicah ne bomo borili, če ne bomo delali drugače kot doslej. Glede na to, da se bo domače tržišče nekoliko skrčilo, predvsem pa zaradi družbenih potreb, bomo morali v bodoče tudi izvažati več, kot doslej. To kar velja za družbo kot celoto, velja tudi za DO El-kroj. Delati bolje, bolj disciplinirano kot doslej in izvažati več. Če bomo delali tako, bomo naredili tisto, kar nas tudi obvezuje 29. november in vse žrtve, ki so jih naši narodi dali za svobodo, za samoupravni socializem.
Brez dvoma smo praznovali že veliko ,,29. novembrov", ko smo bili soočeni tudi s težavami. Nikoli nam ni manjkalo optimizma in tudi to pot je tako. Razvitejša ekonomska osnova družbe nam daje večje možnosti za reševanje težav. Bogatejši pa nismo le za nove tovarne, ceste, šole, itd., pač pa tudi za nova spoznanja, ki bodo dala tako družbi kot tudi delavcem ELKROJ—a vzpodbude za nove delovne zmage in še boljše, na samoupravljanju zasnovane medčloveške odnose.
PO POMEMBNIH DELOVNIH ZMAGAH JE PRAZNOVANJE DNEVA REPUBLIKE ŠE PRIJETNEJŠE
IVAN KRAMER
BESEDA UREDNICE
Je že tako, da čas neusmiljeno hiti naprej, odnaša s sabo težave in skrbi, pa tudi stvari, ki smo jih imeli radi, in nas vedno bolj zasipa z novimi dejstvi in spoznanji. Tako smo bili v zadnji, četrti številki Kroja priča slovesu dolgoletne glavne in odgovorne urednice “KROJA“,Vere Pečnik, v tej, 5. številki, pa vas že kot nova urednica pozdravljam jaz, Vida Skok. Po prevzemu del in nalog vodje PAIS, mi je pripadlo tudi uredništvo glasila Kroj. Zavedam se, dragi sodelavci, daje težko nadomestiti človeka, ki je z vsemi številkami Kroja živel in rasel z vami, ki je poznal vaše lepe in težke trenutke, želje in hotenja in tako hitro našel stik z vami. Zato je prevzem naloge urednika zame, ki vas še bolj malo poznam, toliko težji. Kljub temu želim zastaviti vse sile, da bo Kroj še vedno glasilo, ki bo dober informator, glasilo, ob katerem se boste po napornem delu razvedrili, pozabavali, skratka glasilo, po katerem boste še vnaprej radi segali in za katerega boste lahko rekli: “Da, to je NAŠ Kroj !”
Dragi sodelavci, želim, da bi bil Kroj res NAŠ, kar pa bomo lahko dosegli le s čim večjim sodelovanjem, javljanjem, opozarjanjem na stvari in dogodke o katerih bi lahko pisali. Naj bo Kroj tribuna nas vseh, stična točka, kjer bi reševali probleme in težave, tudi kaj pokritizirali, dajali predloge za izboljšanje te ali one stvari, pa tudi skupaj slavili in se pozabavali.
Vse to, dragi sodelavci, pa bo možno samo, če nam boste pridno pomagali. Pišite, kaj ste doživeli na delovnem mestu, na poti domov, kako ste preživeli konec tedna .. . Verjetno je med na mo tudi kdo, ki se ukvarja s pisanjem črtic, pesmi, verzov, kdo, ki zbira staro ljudsko modrost.. . Prav bi nam prišel morda tudi dober kuharski nasvet, nov vzorec za pulover ... ?
Kot vidite, možnosti za sodelovanje so res velike. Pišite in sporočajte nam prav vse, kar se vam zdi, da bo zanimalo vaše sodelavce. Verjemite, prav vse prispevke bomo koristno uporabili. Pošljite ali prinesite jih meni ali pa komu od razširjenega uredniškega odbora.
V naslednjih številkah Kroja bi radi poleg aktualnih stvari prikazali tudi utrip posameznih delovnih sredin. Poleg tega bi želeli predstaviti ljudi, delavce El-kroja, ki se poleg svojih rednih delovnih dolžnosti aktivno vključujejo tudi na drugih področjih, bodisi političnem, kulturnem, športnem ... in ljudi, ki se ukvarjajo s kakršnim koli hobijem. Zato vas še enkrat vabim, da nas opozorite na sodelavko ali sodelavca, ki bi ga z njegovo aktivnostjo oziroma konjičkom lahko predstavili v našem glasilu.
Dajmo, povežimo se preko Kroja v popolno celoto, da bo tudi navzven čutiti, kako marljivi, delavni, aktivni, zabavni in kako zavedni smo.
urednica
Kako smo gospodarili v preteklem obračunskem obdobju
Devetmesečno obračunsko obdobje letošnjega leta je za nami. Doseženi poslovni rezultat gledan iz količinskega in vrednostnega vidika, je zadovoljiv.
V Primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta smo povečali količinsko proizvodnjo za 8 %. Medtem ko smo kooperacijsko proizvodnjo nekoliko znižali (indeks 88), smo v TOZD konfekcija Šoštanj proizvedli 112.981 izdelkov, kar bistveno vpliva na število skupno proizvedenih količin. V TOZD konfekcija Mozirje smo proizvedli letos v tem obdobju za 4 % manj kot lani, kar je posledica izrazito povečanega izvoza (indeks 216). Ugotavljamo, da je bila letos struktura izdelkov za izvoz zahtev-
nejša od lanske, kar zmanjšuje količinski obseg proizvodnje.
Proizvodnja v TOZD konfekcija Šoštanj ni dosegla zlasti v prvi polovici letošnjega leta pričakovanih rezultatov, kljub temu pa ocenjujemo uspeh kot zadovoljitev, saj so se skozi vse leto srečevali predvsem s tehnološkimi problemi, pa tudi s prostorskimi in organizacijskimi. Strojni park je pri marsikateri fazi proizvodnje zastarel, obnoviti pa ga je skorajda nemogoče zaradi znanih uvoznih omejitev opreme.
Proizvodnja za izvoz je bila v celoti opravljena v TOZD konfekcija Mozirje.
Od skupno proizvedene količine smo
za izvoz namenili okoli 20 % od tega 95 % na zahodno konvertibilno tržišče (zahodna Nemčija) in le okoli 5 % na vzhodno klirinško tržišče (ČSSR). Možnosti za izvoz na zahodno konvertibilno tržišče so večje od razpoložljivih proizvodnih kapacitet, zato bo DO El-kroj tudi v bodoče iskal dodatne proizvodne kapacitete preko kooperacijske proizvodnje. Seveda pa izvažamo na konvertibilno tržišče le delo oziroma storitev, saj za klasični izvoz v tem hipu še nismo sposobni zaradi nekonkurenčne cene osnovne in pomožne surovine.
Rast celotnega prihodka (indeks 147) je nad planirano. Tu se čuti vpliv cen, nekaj pa je k tej rasti pripomogel tudi povečan količinski obseg proizvodnje. Povečan izvoz nam znižuje rast celotnega prihodka, saj bi na domačem tržišču nedvomno dosegli višje cene.
Že nekaj časa opažamo, da nam porabljena sredstva, skratka materialni stroški in drugi stroški, naraščajo hitreje kot celotni prihodek. To seveda negativno vpliva na ekonomičnost poslovanja . Ugotavljamo, da cene materialu naraščajo hitreje kot cene gotovih izdelkov. Izhod iz takega gibanja vidimo v temeljitejšem iskanju notranjih rezerv predvsem pri porabi osnovnega in pomožnega materiala ter pri nekaterih fiksnih (stalnih) stroških.
Dohodek delovne organizacije je izpod predvidene letne dinamike in zaostaja za 5 %, medtem ko je lanski nivo presežen za 20 %. Predvidevamo, da bomo letni plan dosegli, saj je načrtovani promet v mesecih oktober, november in december znatno nad povprečjem ostalih mesecev. Predvidevanja so bila potrjena že v mesecu oktobru, ko je bila dosežena rekordna realizacija preko 100.000 tisoč din.
Sredstva za osebne dohodke se gibljejo v okviru resolucijskih načel. Akumulacijo, to je izločitev za poslovni sklad in amortizacije nad predpisano stopnjo, smo presegli v primerjavi z lanskim letom za 5 %, kar je nedvomno izreden uspeh glede na zaostrene pogoje gospodarjenja.
Peter Šl RKO
Kdor ni trpel, ne ve ničesar.
Ne pozna niti dobrega, niti zlega, ne pozna ljudi, ne pozna niti samega sebe
FENELON
IZVOZ V LETU 1981
Kot vam je znano, se mora naše gospodarstvo v večji meri vključevati v mednarodno delitev dela ter izvoz blaga. Tu-di naša OZD mora prispevati svoj delež k izboljšanju zunanjetrgovinske bilance. Zaradi tega smo se odločili, da bomo v letošnjem letu in tudi v naslednjih, prispevali k izboljšanju strukture izvoza največ, kar bo v naši moči.
Če primerjamo rezultate izvoza za deset mesecev letošnjega leta z enakim obdobjem lani, ugotovimo, da smo povečali vrednost izvoza od 9.187.789 din v letu 1980, na 19.902.000 din v letu 1981, kar pomeni indeks 216. Na klirinškem področju (ČSSR) smo se letos prvič pojavili in dosegli vrednost izvoza 3.435.000 din. Žal na konvertibilno področje vršimo izvoz samo v obliki predelave, ker je konkurenčnost v pogledu klasičnega izvoza za nas bolj neugodna. Za leto 1982 smo dali precej ponudb na tržišča, na katera doslej nismo vršili izvoza. Pričakujemo, da bomo poleg obstoječih poslovnih partnerjev vzpostavili stike s še vsaj dvema kvalitetnima partnerjema, kar se bo odražalo v povečanju izvoza in v večjem deviznem prilivu.
Pridobljena devizna sredstva bomo porabili za uvoz rezervnih delov in najnujnejšega pomožnega materiala, za združevanje z dobavitelji blaga in v kolikor bodo možnosti dopuščale, za uvoz novih strojev ter blaga za smučarske hlače. Da bi bil naš rezultat in tudi možnosti za nadalnjo vključitev v izvoz večje, moramo storiti vse, kar je v naši moči, da se izboljša organizacija dela in s tem dvigne produktivnost.
Stane Debevc
Zaključena prodaja
..pomlad -
poletje 82”
Bliža se konec sezone jesen — zima 81, zaključili pa smo tudi že s prodajo za sezono pomlad — poletje 82. Skupno je prodano 457.434 komadov hlač, od tega 219.288 kom moških, 58.873 ženskih, 65.813 fantovskih, 42.394 dekliških in 71.066 kom otroških hlač. Rezultati kažejo, da smo malo zaostali za okvirnim planom, ki znaša 480.000 kom hlač.
Povedati moram, da je že sedaj precej težav z nabavo surovin in pomožnega materiala in da so se tudi cene občutno povečale, kar veliko vpliva na cene prodanih artiklov. Kljub temu upamo, da nam surovin ne bo primanjkovalo in da
bosta tako proizvodnja kot prodaja nemoteno stekli.
Zavedati pa se moramo, da je cilj proizvesti dobro in kvalitetno blago in čimbolj zadovoljiti potrošnike oziroma
kupce.	„ ,
Slavka Planovsek
DELO V NASI OOZK
TEMA JE BILA ZANIMIVA IN JE PRITEGNILA VSE NAVZOČE
Minili sta dve leti, odkar smo na volilni konferenci naše osnovne organizacije izvolili novo vodstvo. Tudi letos je volilna konferenca za nami. Odslej bodo v naši OZD tri osnovne organizacije ZK in sicer v obeh TOZD in v DSSS. V TOZD Konfekcija Mozirje je izvoljena za sekretarja tovarišica Marija Mavrič, v TOZD Konfekcija Šoštanj tovarišica Erika Ferenčak, v DSSS pa tovarišica DragaPuncer.
Še nekaj o mšem delu v preteklem obdobju:
Člani ZK v naši delovni organizaciji so si prizadevali m vseh področjih dela in so sodelovali pri razreševanju vseh pomembnih vprašanj v našem kolektivu. Seveda pa se pri tem niso vsi člani dovolj angažirali. Nekateri bolj, drugi manj. Obravnavali smo pomembnejše splošne akte, dali dobre predloge, ki so jih strokovne službe upoštevale.
V tem obdobju je prišlo do združitve TOZD Toper Šoštanj in OZD Elkroj.
Ta združitev pa ni bila lahka, saj so se delavci v Mozirju prvič, ko so se odločili proti. Ko je ZK analizirala vzroke, smo ugotovili, da se je to zgodilo zato, ker so bili delavci premalo informirani. Po temeljiti družbeno - politični aktivnosti je drugi referendum uspel.
Naše delo bi se moralo odražati tudi v borbi za stabilizacijo. V OOZK menimo, da bi pri ms lahko še marsikaj prihranili, pa se naša stališča oziroma mnenja ne upoštevajo vedno.
Premalo pa smo prav gotovo naredili v zvezi s sprejemanjem novih članov.
Prav bi bilo, da bi se naše vrste pomladile, a pri tem nismo vedno uspešni.
ZK je avantgarda delovnih ljudi, zato bi bilo prav, da bi se mši delavci, zlasti mladi, vključevali v vrste zveze komunistov.	Drago Puncer
PREVIDNOST
IZSILJEVANJE
-	Odkar me je zapustila žena, sem kot izgubljen. Na nič drugega ne morem misliti...
-	To je pa res preprosto. Obuj dve številki manjše čevlje!
-	Očka, če mi daš denar za kino, ti povem, kaj je sosed naredil mami.
-	Niti dinarja, mule....No, prav,
tu imaš denar. Zdaj pa povej!
-	Po stopnicah ji je nesel tisto težko torbo, ki je sama ni mogla ...
O DELU SAMOUPRAVNIH ORGANOV
Dne 18. maja 1981 smo izvolili nove samoupravne organe. Izvolili smo delavski svet na nivoju delovne organizacije, delavski svet TOZD Konfekcija Mozirje, delavski svet TOZD Konfekcija Šoštanj in delavski svet Delovne skupnosti skupnih služb, samoupravne delavske kontrole in skupno disciplinsko komisijo.
1.	Delavski svet DO seje sestal na 6 sejah. Vedno, kadar je bil sklican, je bil sklepčen. Delavski svet DO je pristojen, da obravnava predvsem tiste zadeve, ki se nanašajo na celotno delovno organizacijo. Med pomembnejše točke dnevnega reda, ki jih je obravnaval, štejemo samoupravni sporazum o temeljih plana za obdobje 1981—1985, samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za delitev osebnih dohodkov, osebnih prejemkov in sredstev sklada skupne porabe, razvid del in delovnih nalog za celotno delovno organizacijo in plan kadrov za leto 1981. Delavski svet je pooblastil tovariša Janeza Kolarja, stroj, ing., da opravlja zadeve s področja varstva pri delu, ki so skupne za celotno delovno organizacijo, za glavnega in odgovornega urednika glasila KROJ je imenoval tovarišico Vido Skok, ker tovarišica Vera Pečnik odšla iz delovne organizacije. Na zadnji seji DS je DS imenoval tovariša Ivana Kramerja, direktorja DO za mandatno dobo 4 let, komisijo za izbor najugodnejšega ponudnika za izdelavo projektne dokumentacije za gradnjo nove tovarne v Šoštanju, v kateri so: Ivan Kramer, Debevc Stane, Širko Peter, Presker Martin in Zavo-lovšek Anton, nadalje tovarišico Vido Skok v odbor za gospodarjenje na nivoju DO. DS je obravnaval tudi poročilo o problematiki invalidnih oseb, vendar kakšnega konkretnega sklepa v zvezi s tem ni sprejel.
2.	DS TOZD Konfekcija Mozirje se je od imenovanja dalje sestal na petih sejah. Tudi te seje so bile vse sklepčne. Na zadnji seji je obravnaval kar 15 točk dnevnega reda. Obravnaval je periodični obračun za čas od 1/1 — 30/9—1981 in v zvezi s tem zadolžil finančno-računovodski sektor, da do 15/11—1981 izdela analizo o porabljenih sredstvih. Nadalje je obravnaval poročilo o poslovanju občinske zdravstvene skupnosti Mozirje, iz katerega je razvidno, da imajo v času od 1/1 do 30/6—1981 preko
700 milj. S din primanjkljaja. Na seji sta bila prisotna tudi dva predstavnika ZC Velenje, ki sta obrazložila vzroke za primanjkljaj in samoupravni sporazum o neposredni menjavi dela z ZC — TOZD Splošno zdravstvo Mozirje. Po tem sporazumu predlagajo, da bi ustanovili obratne ambulante. Določili bi pristojnega zdravnika, ki bi prvenstveno zdravil delavce Elkroja v določenem času in obravnaval bolniško. Pri tem je delavce najbolj zanimalo, ali v takem primeru lahko gredo tudi k zdravniku v domačem kraju. Pojasnjeno je bilo, da lahko, vendar se mora zdravnik povezati s pristojnim zdravnikom. Pristojni zdravnik v obratni ambulanti se lahko bolje posveti preventivnemu zdravljenju delavcev. Za več dela pa je treba prispevati določena sredstva, vendar koliko v din, še ni bilo pojasnjeno.
Obratne ambulante so uvedli že v mnogih delovnih organizacijah in po zatrjevanju predstavnikov zdravstvenega doma so se le-te obnesle.
DS je na tej seji sprejel razvid del in nalog za TOZD Konfekcija Mozirje obravnaval spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o ustanovitvi izobraževalne skupnosti za tekstilne usmeritve v SR Sloveniji, nadalje priznal reklamacijo v višini 8.430.20 din za hlače, ki smo jih izvozili na Češko, firmi Centrotekstil Praga preko izvoznika Jugotekstil v Ljubljani.
Delavski svet je na tej seji imenoval tovariša Milana Gaberca za vodjo TOZD Konfekcija Mozirje in potrdil inventurne komisije.
3.	Tudi DS TOZD Konfekcija Šoštanj seje sestal 6 krat. Poleg tekočih zadev je na zadnji seji sprejel razvid del in nalog za TOZD Konfekcija Šoštanj in plan kadrov za leto 1981 in obravnaval razpis stanovanjskih posojil v letu 1981.
4.	Delavski svet Delovne skupnosti skupnih služb se je sestal že 6 krat. Tudi te seje so bile vedno sklepčne. Polega ostalih tekočih nalog je ta delavski svet odločal o sprejemu, razporejanju in prenehanju dela delavcev v Delovni skupnosti skupnih služb, ker v DSSS ni komisije za delovna razmerja.
Poleg delavskih svetov je bila zelo aktivna komisija za delovna razmerja v TOZD Konfekcija Mozirje, ki seje se-
stala 8 krat in odbor za gospodarjenje na nivoju DO, ki se je sestal 4 krat.
Organi samoupravne delavske kontrole so se sestali dvakrat, disciplinska komisija pa enkrat.
Iz gornjega prikaza je razvidno, da je bila samoupravna aktivnost zelo velika v času od izvolitve novih samoupravnih organov pa do danes.
Marija Miklavc
DELOVNA
DISCIPLINA
Novi glavni in odgovorni urednik KROJA mi je naložil nalogo, da moram napisati nekaj besed o delovni disciplini.
Ta tema je vedno aktualna. Nikoli ni delovna disciplina takšna, da ne bi mogla biti še boljša. Kaj vse pa spada v delovno disciplino ? V pravilniku o disciplinski in materialni odgovornosti so navedeni primeri lažjih in hujših kršitev delovnih obveznosti. Teh primerov je kar 59. Zaradi navedenega ne bom naštevala vseh primerov, ampak le nekatere, ki se mi zdijo pomembni:
1.	Zamujanje na delo:
Teh primerov ni zelo veliko, nekaj pa jih je vendarle:
—	v avgustu je zamudilo na delo 50 x 1240 min
—	v septembru je zamudilo na delo
55 x 949 min
—	v oktobru je zamudilo na delo 59 x 1211 min
Iz pregleda, kateri delavci so zamudili, je razvidno, da so le redki delavci iz neposredne proizvodnje, ki se jim zgodi, da zamudijo, glede na to, daje večina delavcev v proizvodnji. Poseben problem pri tem so delavci v komercialnem sektorju, ki so popoldne in zvečer s strankami in se jih zaradi tega ne preganja, če zamujajo na delo. Ostajanje s strankami preko rednega delovnega časa namreč ni plačano.
Največ zamudnikov je poleg že omenjenih takih, ki se večkrat pojavljajo in zamudijo 5 ali 10 min.
2.	Zelo važno je, kako se dela med delovnim časom
O tem največ vedo oziroma bi morali vedeti vodje del in delovnih nalog, ali delavci kvalitetno in v roku izpolnjujejo delovne obveznosti. Tudi malomarno, neredno in nepravočasno izvrševanje del in delovnih nalog predstavlja kršitev delovnih obveznosti.
3. Nadalje je zelo pomembno ravnanje z družbenimi sredstvi ?
BOLNIŠKI IZOSTANKI
Ali ravnamo s sredstvi, kijih imamo v upravljanju kot dobri gospodarji ali nam je vseeno, kakšna so, kje so in kako se z njimi ravna ?
Marsikdaj se ne zavedamo, da vsaka stvar, če prav je družbena, stane in se mora plačati.
Če se ne varujejo družbena sredstva proti škodljivim posledicam in če se ne poskrbi za odpravljanje napak in o njih ne obvešča odgovornih oseb v delovni organizaciji, predstavlja to hujšo kršitev delovnih obveznosti.
Disciplinska komisija je v letošnjem letu obravnavala 6 primerov. V treh primerih je izrekla ukrep opomin. Vsi trije primeri se nanašajo na neopravičen izostanek z dela. Ena delavka je samovoljno zapustila delo in ji je bil izrečen ukrep prenehanja delovnega razmerja. Dvema delavkama je bil izrečen ukrep javni opomin. Vsi ti delavci, ki so bili v disciplinskem postopku, so iz neposredne proizvodnje, vprašamo pa se lahko, če si tudi kakšen drug delavec ne zasluži, da bi njegovo ravnanje obravnavala disciplinska komisija.
In še, kako steče disciplinski postopek? Vsak delavec, ki zve za kršitev delovne obveznosti, ima pravico dati pobudo za uvedbo disciplinskega postopka. Pobuda mora biti pismena, s kratko obrazložitvijo. Pobuda se vroči enemu izmed organov, kije upravičen podati zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka. Le-ti so:
—	delavski svet
—	individualni poslovodni organ
—	organ samoupravne delavske kontrole
—	zbor delovne enote
—	družbeni pravobranilec samoupravljanja
—	sindikat
—	organ družbeno-politične skupnosti
Disciplinska komisija obravnava le tiste zahteve, kijih prejme od upravičenih predlagateljev. Komisija ima nalogo, da ugotovi, ali je delavec kršil delovno obveznost ali ne in v primerih, ko ugotovi, da jo je, izreče enega izmed ukrepov, ki so predpisani s pravilnikom.
Iz navedenega je razvidno, da za disciplino v delovni organizaciji, ni pristojna in odgovorna le disciplinska komisija, ampak je pobuda na strani vseh delavcev, največ pa bi morali k temu prispevati vodje del in delovnih nalog.
Marija Miklavc
V letu 1979 smo pri nagrajevanju delavcev uvedli dodatek za stalnost —
Sb, ki je znašal 5 % od bruto osebnega dohodka. Po nekaj mesecih smo pri analiziranju bolniških izostankov ugotovili, da delavke, ki so bile skoraj vsak mesec v staležu bolnih naenkrat niso bile več odsotne zaradi bolezni. Ugotovili
smo torej, da se je odstotek bolniških izostankov bistveno zmanjšal.
Vendar pa pri analizi bolniških izostankov v letu 1981 lahko ugotovimo, da je bila tudi to le kratkoročna rešitev, saj se je v letu 1981 % bolniških izostankov spet povečal.
	Št. odsot. del. — B	Št. dni odsot	% B do 30 dni	% B skupaj
januar	84	568	5,0	5,4
februar	73	669	5,5	6,4
marec	94	751	5,7	7,2
april	80	640	5,4	6,1
maj	55	482	3,7	4,5
junij	69	499	3,9	4,7
julij	56	387	3,1	3,7
avgust	65	522	4,4	5,5
september	61	501	3,2	4,7
SKUPAJ:	637	5019	4,0	5,0
Značilno je, da se vedno odstotek bolniških izostankov poveča spomladi, ko so pogosteje gripe in angine. Če pogledamo zgornjo tabelo nam to trditev tudi potrdi, saj vidimo, da je odsotnost zaradi bolezni v prvih štirih mesecih kar več kot za en odstotek večja kot v kasnejših mesecih.
Veliko je tudi odsotnosti zaradi nege otroka, kajti še vedno najbrž velja, da če je bolan otrok, mora ostati doma mamica; da bi ostal zaradi bolezni otroka doma očka, je prava izjema. Vendar le-to pomeni za našo delovno organizacijo precejšnjo obremenitev, ker smo izrazito ženski kolektiv.
Iz zgornje tabele je tudi razvidno, da je odstotek bolniških izostankov do 30 dni od meseca maja dalje zadovoljiv, saj je manj kot 4 %, precejšen pa je odstotek bolniških izostankov nad 30 dni.
To so bili oziroma so lahko delavci-ke z dolgotrajnimi boleznimi in so odsotni že po več mesecev.
Zaključimo torej tako, da so bolniški izostanki v naši delovni organizaciji v mejah normale in da smo lahko, v kolikor bodo le-ti ostali v tolikšnem številu do konca leta, kar zadovoljni.
Čeprav odstotek bolniških izostankov ni tako visok, pa ni majhen podatek, da je bilo v letošnjem letu zaradi bolezni in nege otroka izgubljenih kar 5019 delovnih dni in da je bilo v tem času odsotnih 637 delavcev. V kolikor bi bili vsi ti delavci na delu, bi gotovo bil tudi dohodek delovne organizacije višju.
Naloga vseh nas je, da se trudimo, da bomo od dela izostajali čimmanj in nastopili bolniški stalež le, kadar bo to res potrebno, kajti tudi s tem bomo veliko prispevali k stabilizaciji.
Zora Štrucl, dipl. soc.
rvtcrjv yro^
nrt| 'Snrrr^
Ali hočete počakat
Obiskali so nas
Zadnjega septembra 1981 je imel v ELKROJ-u sejo izvršilni odbor Združenja tekstilcev Jugoslavije.
Dejstvo, da so si izbrali našo OZD za mesto sestanka, si štejemo v čast, saj je to istočasno priznanje našemu delu.
Člani izvršilnega odbora so si po končani seji ogledali naše proizvodne prostore in Savinjski gaj.
US
LEPOTE SAVINSKEGA GAJA PREVZEMAJO VSAKEGA OBISKOVALCA
UDELEŽBA JE BILA POLNOŠTEVILNA
\
V
ODLOČNO IN ZAVZETO
POVABILO NA REKREACIJO
V temeljih srednjeročnega plana 1981— 1985je posebno povdarjena skrb za rekreacijo delovnega človeka. Zavedati se je namreč treba, da redna telesna vadba omogoča boljše počutje in s tem večjo učinkovitost pri opravljanju del in delovnih nalog. Pa nikar ne recite, da imate dovolj rekreacije, ko doma z metlo tekate po stanovanju, pomivate, perete,
...hi e, drage sodelavke (predvsem vam
je namenjeno to povabilo na rekreacijo, moški so namreč že dojeli pomen in lepoto le-te), veliko namreč pomeni človeku to, da za hip zapusti stene domače hiše in naredi nekaj zase, popolnoma zase, pa čeprav morda na račun nepomitega kozarca. Poskusimo izkoreniniti stare navade in izkoristimo možnost enakopravnosti in emancipi-ranosti, ki nam jo ponuja sodobna družba. Ob takih skupnih akcijah se budi v človeku tovarištvo, želja po kolektivnosti, homogenosti kolektiva, kar ima vsekakor pozitivne posledice na samem delovnem mestu, kot tudi izven njega.
Odveč je tudi mišljenje, da smo za rekreacijo prestari, preokorni. . . Rekreacija je namenjena delovnemu človeku, ne glede na poklic in starost Poznam namreč ženo, mater odraslih otrok — delavko Marlesa iz Maribora —, ki kljub svojim štiriinpetdesetim letom aktivno igra odbojko v mariborski sindikalni
' 3
Perorisba Niko Mlakar
Perorisba Niko Mlakar
ligi in lahko vam rečem, da je vedno čila, zdrava, postavo pa bi ji zavidala tudi marsikatera veliko mlajša ženska.
Še letos se je udeležila turnirja ob Flo-sarskem balu na Ljubnem. Res si lahko take udeležbe pri nas samo želimo.
Tako, odvrgle smo vse predsodke in temne misli in upam, da bo to povabilo priletelo na plodna tla, da se boste v velikem številu odzvale telesni vadbi v telovadnicah, brž, ko bomo dobili zeleno luč za uporabo le-teh. Na naših sindikalnih in športnih delavcih pa je, da čim prej uredijo vse potrebno in nas pravočasno in popolno seznanijo s pričetkom organizirane rekreacije.
- PA ŠE SPECIA LNO POVABILO
Vabimo vsa dekleta in žene, ki imajo smisel in željo za igranje odbojke, da se javijo športnemu referentu, tovarišu Cirilu Zavolovšku ali mani osebno na interno št 15. Ustanoviti želimo namreč žensko odbojkarsko ekipo, ki bo zastopala barve "E/kroja" na raznih sindikalnih tekmovanjih. Prepričana sem, da lahko iz tako številnega ženskega kolektiva izluščimo dobro žensko odbojkarsko ekipo.
Vida Skok
Predstavljamo
vam
NAŠ NIKO
Vsak dan ga srečujemo, sploh ga prav vsi dobro poznate okoli 15. v mesecu. Verjetno pa vsi, ki ste zaposleni v EI-kroju ne poznate njegove velike strasti — slikarstva. Toda umetnost zahteva čas, čas, ki je po 8-urni redni dopoldanski zaposlitvi pri številkah, za delo in študij na področju umetnosti prekratek, saj tudi človek ni vedno razpoložen za umetniško delo.
Njegova velika strast je poslušanje glasbe in fotografiranje. Ima izredno veliko zbirko knjig s področja umetnosti, ki je verjetno največja v Savinjski dolini. Je lastnik velike diskoteke resne glasbe, ki obsega okoli 300 velikih long play plošč.
Ravno ta zvrst glasbe mu daje navdih za umetniško delo.
Verjetno pa se njegovih del dobro spominjate iz leta 1976, ki je imel samostojno razstavo med drugim tudi v naši delovni organizaciji.
O vrednosti njegovih del so dali pohvalno mnenje priznani slovenski likovniki: Božidar Jakac, bivši
Ko se dekle poroči, zamenja pozornost vseh drugih moških za nepozornost enega samega.
H.ROVVLAND
Žena nosi moža na obrazu, mož ženo na srajci.
Naš pregovor
rektor slikarske akademije Miroslav Šubic, naš znani umetnik Jaki, Maks Kavčič, Zavolovšek in drugi.
ZAHVALA
ZAHVALJUJEM SE SKUPINI B2 ZA IZKAZANO POMOČ OB SMRTI OČETA
Slavica Funtek
KRIŽANKA
NAŠ
31V5I
DIREKTOR.
TAJSKA
NADSTRO-
PJE
PLAČILNO
SREDSTVO
Sestavil
NIKO
STOLICA
NAS
DIREKTOR
&OHK EU
LIBANON
NAŠ
VODITELJ
DRŽAVA
V
AZIJI
RIBIŠKI
PRIBOR
ENAKI
CRIU
NO/ETOVA
BARKA
Ribiško
DRUŠTVO
NAJVEČJE
MESTO
V
NIRERIJI
KOVINA
igralec.
ULARA
JANEZ
POLMER
KRMILO
PRI
AVTOMOBILU
AŽUR-
NOST
MESTO
FRANtlJI
Celje - skladišče
D-Per
192/1981
5000001222,5
COBISS s
IVANKA
KEKA ZNANA IZ NO 6
Tov ARNA ŽIVIL V KA huiku
URŠKA
ČRKA
05USEN
LIBANON
DETE
DEU POLOTOKOV
0,0 KAV JULIJCIH
TONA
POSUŠENA TRAVA
STRUJ A
LUKNJICA
1NOJNICA
ROMUNIJA
MESTO V
SEV.
ITALIJI
ZNAN
RIMSKI
VODNJAK
PTIČJA
OKONČINA
REAUMUR
PRVI DIREKTOR ELKROJA
kazalni
ZAIMEK
ČEBELJI
SAMEC
Čudežna
PRIPOVED
ORODJE
OTOK V JADRANU
MERA ZA ZLATO
TEMPOS
RoRSKl REŠEVALNI ČOLN
TV
VODITELJ
OLIVER
MESTO V FRANCIJI
potočna
žival
veznik.
tovarna v KOČAH
VRSTA
satelita
VRATA V PLOTU
IMETJE
VI SOKA IRRALNA
karta
IVANA
KOBILICA:
KARLOVAC
Titograd
izmeček
ii
ORNjENIKA
RAZUM
PAMET
atlet
KOPITAR
DETERGENT
polmrak
PRIJETEN
VONJ
COZEVINA
AVSTRU.
predsednik
FRANZ
DRŽAVA IN PREKOP
SIT
Sodnik
zso».nase -up v sev.
ITALIJI
asvileia
NOROST
LOKAL V
LJUBLJANI
DESETA IN
OSEMNAJSTA
ČRKA
DEL SLAVE
IZRAEL
NAVOJNICA
Ata
kisik
IZRASTEK
NA
SLAVI
STAR ITAL-SLIKAR
E Sl P, BOŽANSTVA
G
PRITRDIL-
NICA
ORRAN
VIDA
AVSTRIJA
KOV. OBLO-SA LADIJ. BOKA
AR.ŽREIEC
ORANJE
AMPER
ILK.A
VAŠTE
RIM
ITAUANSKI
PESNIK
IN
PISATELJ
KEMIK
PETA
ČRKA
G,ORA
V
ŠVICI
VRBTA
ŽITA
ZNAK¥
sporočilo
NAZNANILO