S konoplan induplati glasilo delovne organizacije ™ LETO XXXIII. induplati jarše FEBRUAR 1985 Spremembe samoupravnih splošnih aktov TOZD in DO V kadrovsko organizacijskem sektorju smo v preteklem letu začeli s pregledom veljavnih samoupravnih splošnih aktov DO Induplati in TOZD ter DSSS v njeni sestavi. Ugotovljeno je bilo, da je potrebno zaradi sprememb zakonodaje, nekaterih organizacijskih sprememb in pa rešitve problemov, ki so se pojavili pri delovanju samoupravnih organov, večino aktov spremeniti oziroma dopolniti, nekatere pa zaradi večjega števila potrebnih sprememb najbolj smiselno napisati na novo. Novejša zakonodaja narekuje največ sprememb v samoupravnem sporazumu o združevanju TOZD v DO in samoupravnih sporazumih o združevanju dela delavcev v TOZD oziroma DSSS. Te akte je potrebno uskladiti zlasti z zakonom o sistemu družbenega planiranja in družbenem planu SR Slovenije (Ur. list SFRJ, št. 21/82, 32/82), zakonom o delovnih razmerjih (čistopis; Ur. list SRS, št. 24/83), zakonom o zaščiti izumov, tehničnih izboljšav in znakov razlikovanja (Ur. list SFRJ, št. 34/81), zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. list SRS, št. 27/83) in zakonom o splošni obrambi in družbeni samozaščiti (Ur. list SRS, št. 35/82). Navedeni samoupravni sporazumi urejajo tudi temelje samoupravljanja. Te določbe veljavnih sporazumov se v praksi niso v celoti uveljavile, nekatere pa so se izkazale kot neracionalne, zato jih je pcf-trebno ustrezno spremeniti. Večje število sprememb je potrebno tudi v statutu DO in statutih TOZD oziroma DSSS. Statuti poleg statusnih določb, ki morajo biti usklajene s sporazumi o združevanju TOZD v DO oziroma delavcev v TOZD oziroma DSSS, predvsem podrobno urejajo oblike samoupravnega odločanja, pristojnost in odgovornost samoupravnih organov, obveščanja delavcev, varovanje poslovne tajnosti in tajnosti splošne ljudske obrambe ter postopke oziroma način sprejemanja samoupravnih splošnih aktov in posamičnih sklepov. Tako bo do sprememb v statutih prišlo zaradi uskladitve z navedenimi sporazumi in pa že povedanega razloga, čim učinkovitejše racionalnejše organizacije samoupravnih organov in samoupravnih postopkov. Samoupravni sporazum o združitvi TOZD v DO in statut DO sta v obliki delovnega gradiva že pripravljena, odprtih je še nekaj vprašanj statusnega in organizacijskega značaja. Oba akta sta na novo napisana v celotnem besedilu, prav tako bodo v celoti na novo pripravljeni samoupravni sporazumi o združevanju dela delavcev v TOZD oziroma DSSS in statuti TOZD oziroma DSSS. Pri ostalih samoupravnih splošnih aktih, kjer so potrebne manjše spremembe, bodo priprav- ljene spremembe in dopolnitve in po potrebi čistopis. Navedeni akti bodo v obliki osnutka posredovani delavskim svetom predvidoma do konca meseca februarja. Sprejemajo se z referendumom, zato bodo razprave v vseh TOZD in DSSS tekle istočasno in bo tudi referendum na isti dan. Vzporedno s temi akti bodo pripravljene tudi spremembe in do- polnitve samoupravnih sporazumov o reševanju stanovanjskih potreb delavcev INDUPLATI — TOZD ozi- roma DSSS in se bodo tudi skupaj z njimi sprejemale. Spremembe ostalih aktov bodo tekle postopoma v rokih, kot jih bomo določili v samoupravnih sporazumih o združevanju in statutih. Alenka Kovačič 8. februar, slovenski kulturni praznik ---------------SLOVO OD MLADOSTI —^ Dni mojih lepša polovica kmalo, Dr. France Prešeren (3. 12. 1800 — 8. 2. 1849) »Prešernovo osebno in pesniško življenje je borba prvega slovenskega genija z družbenim in političnim suženjstvom ter s kulturno zaostalostjo.« V njegovih pesmih je odsev želje po osebni sreči, čisti in popolni ljubezni in hrepenenje, dvigniti naše prezirano in zasužnjeno ljudstvo v krog svobodnih.« Kljub nenehnim razočaranjem, bolečih izgub prijateljev in spoznanj o pokvarjenosti družbe je njegov pesniški dar ostal nezlomljen ... Dr. France Prešeren je pesmi, utrinke svoje ustvarjalne moči, ki so bile objavljene v raznih časnikih in zbornikih, zbral in uredil v enotni knjigi POEZIJE, ki so bile natisnjene sredi decembra leta 1846. mladosti leta; kmalo ste minule; rodile ve ste meni cvetja malo, še tega rož’ce so se koj osule, le redko upa sonce je sijalo, viharjev jeze so pogosto rjule; mladost, vendar po tvoji temni zarji srce bridko zdihuje, Bog te obvarji! Okusil zgodaj sem tvoj sad, spoznanje! Veselja dokaj strup njegov je vmoril: sem zvedel, da vest čisto, dobro d'janje svet zanič’vati se je zagovoril, ljubezen zvesto najti, kratke sanje! Zbežale ste, ko se je dan zazoril. Modrost, pravičnost, učenost, device brez dot žaVvati videl sem samice. Sem videl, da svoj čoln po sapi sreče; komur sovražna je, zastonj obrača, kak’ veter nje nasproti temu vleče, kogar v zibeli vid’la je berača, da le petica da ime sloveče, da človek toliko velja, kar plača. Sem videl čislati le to med nami, kar um slepi z golj’fijami, težami. Te videt’, gr j e videti napake, je srcu rane vsekalo krvave; mladosti jasnost vendar misli take si kmalu iz srca spodi in glave, gradove svetle zida si v oblake, zelene trate stavi si v puščave, povsod vesele lučice prižiga ji up golj'jivi, k njim iz stisk ji miga. Ne zmisli, da dih prve sap’ce bode odnesel to, kar misli so stvarile, pozabi koj nesreč prestanih škode in ran, ko so se komaj zacelile, dokler, da smo brez dna polnili sode, ’zuče nas v starjih letih časov sile. Zato, mladost, po tvoji temni zarji srce zdih’valo bo mi, Bog te obvarji! Vsaka sedma tekstilna delavka bo delala ponoči Do 15. januarja so organizacije združenega dela tekstilne industrije v Sloveniji zaprosile za soglasje za nočno delo okrog 6000 delavk. To je približno 640 več kot lani. Povečanje nočnega dela utemeljujejo z zapletenim gospodarskim položajem, z zahtevami za večji izvoz, z nujnostjo, da zmanjšujejo stroške proizvodnje, opravičujejo pa se tudi, da nimajo deviz za vlaganje v programe za izboljšanje delovnih pogojev. Na republiškem komiteju za delo ugotavljajo, da se je število delavk, ki so delale tudi ponoči, nekaj let zmanjševalo, lani pa se je spet povečalo in se povečuje tudi letos. Številke opozarjajo, da mora že približno vsaka sedma delavka v tekstilni industriji delati ponoči. Če pa upoštevamo, da je tudi v tekstilni industriji precej tovarn, kjer nočnega dela nimajo, pogostnost nočnega dela v drugih še toliko bolj zbuja skrb. Glede na prejšnja leta so letos najbolj povečali zahteve po soglasjih za nočno delo v Mariborski tekstilni tovarni (za 1749 delavk stalno in 70 občasno), v kranjskem Tekstilindusu bo letos ponoči 266 delavk, v litijski predilnici 477, v tovarni BTP Tržič 206, v Svili Maribor 131, itd. Letos se povečuje tudi število soglasij za občasno nočno delo, kar kaže, da v delovnih organizacijah predvidevajo stisko s pogosto zelo kratkimi roki pri izvoznih poslih in si žele za vsak primer pravočasno zagotoviti dovoljenje tudi za delo ponoči. — povzetek — KAJ PA V NAŠI DO? Izvršni odbori osnovnih organizacij sindikata predilnica, tkalnica in oplemenitilnica so v prvi polovici januarja razpravljali o tem — ali tudi v letu 1985 dati soglasje o začasni uvedbi nočnega dela žena? Ugotovili so, da so v navedenih organizacijskih enotah še vedno prisotni razlogi za podaljšanje nočnega dela žena, katerega uvedba je bila dovoljena s soglasjem Republiškega komiteja za delo dne 5. 3. 1984 do 31. 12. 1984. Podaljšanje nočnega dela žena v letu 1985 je potrebno glede na to, da se pojavljajo težave v dobavi reprodukcijskega materiala, zaradi česar dela ni mogoče organizirati tako, da bi samo v dnevnem času zagotovili nemoteno oz. pravočasno izdelavo in dobavo potrebnih izdelkov za potrebe JLA in še zlasti zaradi izpolnitve izvoznih obveznosti! Tako naj bi se občasno nočno delo žena podaljšalo pri naslednjih delih oz. nalogah za naslednje število žena: predilnica: previjanje sukanje tkalnica: previjanje preje navijanje votka tkanje pletenje zaves oplemenitilnica: impreg., apret. sušenje na ŠRS mehčanje vode adjustiranje klasiranje kar znese skupaj 38 < 4 delavke 10 delavk 2 delavki 2 delavki 9 delavk 2 delavki 2 delavki 1 delavka 3 delavke 3 delavke oz. 114 v treh izmenah. PREVENTIVNI ZDRAVSTVENI PREGLED! LETA 1984 V NAŠI DO Delovno organizacijo zavezuje pravilnik o načinu in postopku za opravljanje preventivnih zdravstvenih pregledov delavcev (Ur. list SRS št. 33/71) in sicer: L za novosprejete delavce — pred nastopom dela*, katerih namen je, da pride res pravi človek na pravo delovno mesto in da se odkrije obolenja ter defekte, ki lahko privedejo do nesreč pri delu. 2. za delavce, ki opravljajo dela in naloge: — na delovnih mestih, kjer je večja nevarnost za zdravstvene okvare in poškodbe, — za delavce z zmanjšano delovno sposobnostjo — invalidi II., III. kat., — za delavce, od katerih zavisi varnost drugih, — za delavce, ki so v neposrednem stiku z živili. Namen slednjih (obdobnih, periodičnih zdrav. pregl.) je, da se ugotovi zdravstveno stanje delavcev ter omogoči pravočasne ukrepe — premestitve na drugo delo, takojšen pričetek zdravljenja, zboljšanje higienske zaščite, predno bi se mogle razviti bolezni do hujših stopenj v poklicno obolenje. V dispanzerju za medicino dela in športa ZD Domžale je bilo izvršenih za novosprejete delavce 81 zdr. pregledov. Od planiranih 247 obdobnih oz. periodičnih zdravstvenih pregledov pa 225. Razlika je nastala zaradi izstopov, odhodov v JNA, upokojitev in staleža delavcev. Iz evidence zdravniških poročil je razvidno zdravstveno stanje delavcev. Rezultati preiskav so pokazali pri nekaterih delavcih zdravstvene spremembe, vendar so vsi pregledani lahko nadalje opravljali svoje delo. Zdravstvene spremembe so bile sledeče: — zvišan krvni sladkor pri 5 delavcih, — motnje v presnovi pri 3 delavcih, — pokazatelji funkcij ledvic pri 21 delavcih, — zvišan krvni pritisk pri 8 delavcih, — EKG patološki pri 11 delavcih, — zvišana SR pri 5 delavcih, — slabokrvnost pri 1 delavcu, — slabovidnost pri 3 delavcih, — okvare dihalnih funkcij pri 1 delavcu, — okvare sluha pri 11 delavcih: začetne stopnje pri 3 delavcih, blage stopnje pri 4 delavcih, lahke stopnje pri 1 delavcu, srednje stopnje pri 2 delavcih, lažje, srednje stopnje pri 1 delavcu. Stalna evidenca o gibanju bolezni v DO in proučevanje delovnih razmer, je ena izmed oblik najuspešnejše borbe v prizadevanju za čimbolj še zdravstveno stanje zaposlenih. Majda Škrinjar Prvo Samsonovo pokrivalo v Jaršah je bila snežna odeja Nabava na domačem in tujem tržišču v preteklem letu Leto 1984 ni prineslo na področju preskrbe s surovinami in reproma-terialom pravzaprav nobenih bistvenih sprememb v primerjavi s preteklimi leti. Preskrbljenost tržišča z določenimi repromateriali se je sicer izboljšala, pri nekaterih, za nas izredno pomembnih, pa je bila celo bolj kritična kot leto poprej. Pri uvozu s konvertibilnega področja je bil, tako kot že nekaj let, neprestano prisoten problem pomanjkanja deviznih sredstev. Procent deviznih sredstev, ki smo jih od prilivov, prejetih za realiziran izvoz na konvertibilno področje, lahko uporabili za lasten uvoz in združevanje z dobavitelji, je bil namreč le 45,9 °/o. Pri uvozu zaradi tega večjih zastojev sicer ni bilo, močno pa so se povečali naši devizni dolgovi do dobaviteljev. Le-te smo kasneje reševali z dinarskimi doplačili, oziroma pri dobaviteljih preje z odstopom bombaža iz SSSR, ki nam je bil dodeljen kot konfek-cionarjem. Barvil smo za lastne potrebe uvozili manj kot v letu 1983, uvoz kemikalij pa se je, predvsem zaradi kemikalij, ki smo jih prejeli v mesecu decembru na podlagi blagovnega kredita, močno povečal. Povečal se je tudi uvoz akrilnih vlaken, poliester filamenta pa smo uvozili manj kot v preteklem letu. Zelo močan porast je opazen tudi pri uvozu tkanin iz klirinškega področja. Poleg plastificiranih tkanin, ki smo jih uvozili že v letu 1983, smo v letu 1984 brez posebnih težav kupili za dinarje še bombažne tkanine in tkanino v mešanici poli-ester-bombaž. Za 45 °/o se je povečal tudi uvoz rezervnih delov. Kljub temu je zaradi pomanjkanja rezervnih delov med letom prihajalo do zastojev. Zaradi manjšega uvoza v preteklih letih je namreč preskrbljenost z rezervnimi deli dosegla že kritično mejo. Pri nabavah na domačem tržišču so se pojavljali problemi predvsem zaradi pomanjkanja osnovnih surovin pri dobaviteljih, izrazite izvozne usmerjenosti in pa cen, ki so jih naši dobavitelji povečevali skoraj vsako četrtletje. Kljub izredno visokim cenam pa dobavitelji naj- večkrat niso zagotavljali stalnih dobav surovin in repromaterialov. Čeprav smo Malon vlakna kupili toliko kot v letu 1983, smo imeli predvsem v zadnjih mesecih, zaradi pomanjkanja le-tega precej težav. Težave so se pojavljale tudi zaradi pomanjkanja kardiranih bombažnih prej in preje poliester-bombaž. Kar-dirane bombažne preje smo sicer kupili 15 %, preje poliester-bombaž pa 4 % več kot v letu 1983, vendar pa kupljene količine navedenih prej niso zadostovale za povečane potrebe naše proizvodnje. Izredno velike težave so se pojavljale tudi pri preskrbi z Al izdelki. Posebno v drugem polletju kljub naporom nikakor nismo uspeli zagotoviti določenih dimenzij Al cevi v količinah, ki bi jih potrebovala naša konfekcija. Kljub združevanju sredstev za razvoj železarn je bila vse leto problematična tudi nabava vseh vrst jeklenih polizdelkov, medtem ko pri nabavi večine pomožnih materialov posebnih težav ni bilo. Breda Kurzweil Bomo mladi v tem letu bolj aktivni? — O TEM — novoizvoljeni predsednik — DARJA PLEŠE Kot novoizvoljeni predsednici OO ZSM v DO Induplati Darji najprej iskreno čestitamo. Njena naloga ni lahka, saj bo potrebno veliko razmišljanja in vloženega truda zato, da se vnese vsaj malo življenja v vrste mladih. Mimogrede, kar 280 nas je. Pa tega ni nikjer opaziti. Pred »mnogimi« leti je imela mladina »svoj kotiček« v Konoplanu. Redno so pisali o aktivnostih, izletih v hribe, športnih tekmovanjih, delovnih akcijah, proslavah, ki so jih organizirali in podobno. Danes je vsa aktivnost mladih — nekaj suhoparnih sestankov, kjer vztrajno prevladuje molk, ali včasih kakšen plakat, ki vabi k sodelovanju, vendar po odzivu nanj lahko ugotovimo, da je ostal skoraj neopazen. Edino pohvalno je le, da mladinci ob pomoči članov sindikata in ZK uspejo organizirati že tradicionalno smučarsko tekmovanje »Zlata nit« na Mali planini. Na vprašanje, s kakšnim načinom dela, idejami in programom namerava prebuditi, vzpodbuditi oziroma pritegniti mlade k sodelovanju, je Darja odgovorila: »tudi v drugih družbenopolitičnih organizacijah je v zadnjem času opaziti mrtvilo. Pravzaprav je v mladinski organizaciji nekaj podobnega. Že v prejšnjem obdobju smo se v predsedstvu trudili organizirati nekatere akcije, ki so propadle zaradi nezanimanja. Prav čudno je, da mlade v zadnjem času ne zanimajo niti plesi, niti družabna srečanja. Celo na izlete, ki so bili včasih zelo popularni, hodi v zadnjem času vse manj mladincev. Seveda, da o kakšni delovni akciji sploh ne govorimo. Zbereta se dva ali trije, tako da je izvedba akcije vedno skoraj neizvedljiva. V vodstvu mladinske organizacije si že dalj časa razbijamo glave, kako mladince vsaj malo zbuditi. Zadnje čase se vedno bolj uveljavlja prepričanje, da bi pobude za delo in akcije Mladinske organizacije morale prihajati od mladincev samih — to je od večine, ki bo na koncu v teh akcijah tudi sodelovala. Pravzaprav nima pomena organizirati proslav, družabnih srečanj, če hočete tudi delovnih akcij, če odziva nanje ni. Vsaka organizacija še tako majhne akcije zahteva kar dosti časa in napora. In predstavljajte si, kakšno je zadd-voljstvo organizatorja, ko vidi, da je njegovo delo brezplodno. Naj izkoristim to priložnost in pozovem vse mladince naše DO, naj se s kakršnimi koli predlogi obrnejo na svoje predstavnike v Darja Pleše obratih, na Natašo ali name in tako pomagajo oživiti delo Mladinske organizacije, saj sedmim ali osmim, ki so pripravljeni delati, to prav gotovo ne bo uspelo.« -urednica- Novi zakon — stara miselnost POVZETEK POROČILA O GOSPODARSKIH GIBANJIH V OBČINI DOMŽALE V LETU 1984 Z resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana občine Domžale za obdobje 1981—1985 v letu 1984, je bila predvidena 3 °/o rast družbenega proizvoda. Načrtovano rast smo v tem letu dosegli oziroma celo nekoliko presegli. K temu je največ prispevala rast industrijske proizvodnje, ki je bila v primerjavi s 1983 letom za 9 % večja. Na področju kmetijske proizvodnje pa beležimo v 1984 letu manjše poraste kot veljajo za ostalo gospodarstvo. Prodaja kmetijskih proizvodov družbenega sektorja je bila redno za 4 % večja, odkup od zasebnega sektorja pa za 2 % manjši, od doseženega v 1983 letu. Zelo ugodni rezultati so bili doseženi na področju ekonomskih odnosov s tujino. Skupen izvoz je bil za 22 % večji kot v predhodnem letu. Najbolj se je povečal izvoz v razvite zahodne države in sicer za 38 °/o, medtem ko se je izvoz v socialistične države povečal za 20 %. Izvoz v države v razvoju pa je bil za 11 % manjši. Na področju družbenih dejavnosti so v 1984 letu vse samoupravne interesne skupnosti, izkazovale pozitiven finančni rezultat, razen občinske zdravstvene skupnosti, ki je že ob devetmesečju izkazovala primanjkljaj v višini 41 milijonov dinarjev. NOVO VODSTVO ZSMS INDUPLATI JARŠE Dne 16. 1. 1985 smo se zbrali mladinci na programsko volilni konferenci OO ZSMS. Najprej nam je tov. Kožar Boris podal poročilo o delu OO ZSMS INDUPLATI Jarše za leto 1984, tov. Barle Anica pa nam je podala blagajniško poročilo. Predsedstvo je zbralo predloge za nove člane in po hitrem postopku, z večino glasov, smo izvolili novo predsedstvo: — predsednik: Pleše Darja — tajnik: Pavlin Nataša — blagajnik: Barle Anica — člani predsedstva: Kožar Boris — tkalnica Šnajder Zlata — predilnica Jemec Betka — oplemenitilnica Perič Nedeljko — vzdrževanje Kordež Dušan — TOZD Restavracija Prebil Štefan — TOZD Konfekcija Radomlje Rokavec Jelka — Konfekcija Mengeš Oštir Ivi — DSSS Pričakujemo, da bo z novim vodstvom zaživela naša mladinska organizacija, da bo predsedstvo čimbolj e delovalo in povezalo mladince med seboj. Nataša V poplavi novih zakonov lin drugih predpisov, ki urejajo naš vsakdan, res ni čudno, če jim še poklicani za to ne morejo slediti. Sploh pa je nemogoče, da bi jim sledili tisti, ki iz teh ali onih razlogov le občasno prelistajo kakšen predpis ali pa so iz drugih virov informacij seznanjeni z njegovo vsebino. Za to, kako ravnati, in pri tem ne postati »žrtev« nekega predpisa, pravzaprav ni enotnega recepta. Še najboljše se »znajdejo« tisti, ki ravnajo v skladu s priznanimi družbenimi normami, običaji in navadami, poleg tega pa še prisluhnejo napotkom ali odreditvam pristojnih organov. Hiter razvoj odnosov v naši družbi, za katero je značilno prenašanje oblasti na organe, v katerih pride do izraza najširši interes delovnega človeka in občana, ima za posledico tudi utrjevanje in zaščito takšnega reda z zakoni, zaradi česar se le-ti pogosto menjajo in dopolnjujejo. Značilnost naših zakonov je tudi v tem, da je za njihovo izvajanje potrebna visoka stopnja zavesti, solidarnosti, medsebojne pomoči in sodelovanja, čuta solidarnosti ter lastne pobude. Na ta način prihajajo do izraza nekatere osnovne vrednote, ki so značilne za humanistično pot izgradnje socializma. V primeru, da to odpove, še vedno obstajajo mehanizmi, s katerimi se doseganje ciljev zagotavlja s sredstvi prisile. Vzrok za nekatere težave je pogosto tudi stara miselnost, ki pa je z zakoni v večjem številu primerov že presežena in kot takšna predstavlja zavoro v uresničevanju zastavljenih ciljev. Tudi obramba in varnost kot najbolj klasična funkcija države, je pri nas v procesu podružblja-nja, kar pomeni, da imajo vse večji vpliv na obrambno-vamostno in zaščitno organiziranje delovni ljudje in občani, njihova združenja ter organi. Ko omenjamo organe, ne mislimo samo na samoupravne, ampak tudi na posebno ustanovljene v te namene kot so komiteji (odbori) za SLO in DS in štabi civilne zaščite, ki imajo z zakonom določene pristojnosti. V skladu z zakonom se le ti morajo podrejati odreditvam višjih organov (komitejem, štabom CZ), njihovim odločitvam pa vsi tisti, ki so jih ustanovili. Zadnja zaščitna akcija, ki je bila izvedena v DO zaradi snežnih razmer, je pokazala, da posameznikom takšna vloga štaba CZ ni povsem jasna. V skladu z zakonom štab CZ vodi zaščitne akcije, v katerih so dolžni razen pripadnikov CZ sode- lovati tudi drugi delavci, dokler niso pozvani k nalogam po razporedu. Kot smo v našem glasilu že pisali (Konoplan april 1983), pomeni zakon o SLO in DS razdelavo načela, da je potrebno za odvračanje in preseganje vseh vrst nevarnosti angažirati vse človeške in materialne zmogljivosti. Delovni ljudje in občani, ki so razporejeni na opravljanje določenih dolžnosti (delovna dolžnost, v oborožene sile ipd.) morajo namreč v primeru potrebe in v skladu z nastalimi razmerami opravljati tudi druge naloge obrambe in zaščite, bodisi na lastno pobudo ali po odločitvi pristojnega organa, dokler niso poklicani k opravljanju nalog h katerim so razporejeni (25. čl. zakona o SLO lin DS). To ravno tako velja za sodelovanje v narodni zaščiti, le na delovno dolžnost se delavec lahko razporedi samo po sklepu pristojnega organa skupščine občine. V skladu s 190. čl. ZSLO, civilno zaščito v organizaciji združenega dela aktivira poslovodni organ, lahko pa se aktivira tudi na podlagi sklepa komiteja za SLO in DS. Narodno zaščito v OZD pa lahko aktivira komite za SLO in DS, praviloma v soglasju z občinskim komitejem za SLO in DS. Izjemoma v nujnih primerih lahko narodno zaščito aktivira načelnik NZ v soglasju s predsednikom komiteja za SLO in DS ali predsednikom delavskega sveta. Ob zadnji zaščitni akciji v naši DO je civilno zaščito aktiviral poslovodni organ, akcijo pa je vodil štab za civilno zaščito. Podobne akcije so bile izvedene tudi v nekaterih drugih organizacijah združenega dela v obsegu, ki ga je narekovala stopnja ogroženosti glede na strukturo objektov, transportne poti in podobno. Na splošno lahko odziv klicanih ocenimo kot dober, le trije se akcije niso udeležili. Odzivnost klicanih, ki jo narekuje ogroženost ali potrebe izobraževanja in urjenja (vaje), se jemlje kot pokazatelj pripravljenosti posameznika pri sodelovanju v raznih oblikah organiziranosti SLO in DS. Temu primerno so z zakonom določene tudi sankcije. V naših samoupravnih aktih pa predstavljajo hujšo kršitev delovne discipline, za katero se lahko izreče ukrep izključitve iz delovne organizacije. 296. čl. ZSLO za neodzivanje grozi z denarno kaznijo od 2.000 do 20.000 ali z zaporno kaznijo do 60 dni. Razen tega pa takšni posamezniki postavljajo v zelo neugoden položaj svoje sodelavce, posamezne samoupravne organe in strokovne službe, ki se s tem ukvarjajo. Ivan Kamenšek Iz proizvodnih obratov PREDILNICA IN SUKALNICA Po planu bi morali v poslovnem letu izdelati 700.500 kg preje, izdelano pa je bilo 590.289 kg. Plan je bil dosežen 84,27 %. Povprečna Nm je bila planirana 15,3, izdelana Nm 14,6. Vzrokov za nedoseganje plana je več. Glavni med njimi je pomanjkanje surovin, le-to se je občutno poslabšalo proti koncu leta. Zaloge surovin na koncu leta so bile minimalne in še te namenjene za posebne vrste preje. Drugi objektivni vzroki so še izrabljenost strojnega parka, pomanjkanje rezervnih delov iz uvoza. Pri strojih Kami ti ni mogoče več uvoziti rezervnih delov, ker tovarna, ki je stroje dobavila, ne obstoja več. Kvaliteta preje ni bila vedno zadovoljiva, kar je v veliki meri krivo nekvalitetno vlakno in zgoraj navedenih vzrokov. V letu 1984 je bilo v predilnici zaposlenih 77 delavcev, povprečno na delu pa 62. Občutno se je zmanjšal odstotek bolniških izostankov. Sukalnica je letni plan presegla z 8 %. Izdelane je bilo 429.363 kg sukancev, plan 397.000 kg. V sukal-nici večjih zastojev ni bilo, razen pomanjkanja polyestra Nm 50/2 in 60/2 za efektivne sukance. Občasno smo delali v treh izmenah na Savio sukalnih strojih, zaradi potrebe po Nm 40/5. Število zaposlenih je bilo 29 delavcev, povprečno na delu pa 25 delavcev dnevno. Nekaj napotkov za boljše delo v letu 1985: Pni vedno bolj zahtevnih artiklih za izvoz se tudi v predilnici zavedamo, da z bolj odgovornim delom in večjo disciplino na vseh delovnih mestih lahko izboljšamo kvaliteto preje. V našem obratu se zaradi tekočega medfaznega dela težje odkrivajo napake na posameznih fazah dela. Zato bi opozoril na napake, ki bi se lahko bistveno zmanjšale in se pogosto pojavljajo: odebeljena mesta, t