Malakološke značilnosti Planinskega polja in okolice Malacological Characteristics of the Planinsko polje (Slovenia, Yugoslavia) and its Surroundings Jože BOLE UDK 594(497.12) »Planinsko polje« Prispelo 22. mar. 1979 IZVLEČEK ABSTRACT Planinsko polje je občasno poplavi je- The Planinsko polje is a periodically no kraško polje v zahodni Sloveniji. Na inundated karstic polje in western Slo- polju, v podzemlju in v okolici je bilo venia. In the polje, underground and in najdenih 110 vrst mehkužcev. V pod- the neighbourhood there have been found zemeljskih vodah in izvirih živi 11 vrst 110 species of mollusks. In the un- vodnih polžev, na polju pa 6 vrst. V derground waters and sources there live okolici polja živi 90 vrst kopenskih 11 species of water snails and in the polžev. Največ je široko razprostranje- field 6 species thereof. In the polje's nih, druge vrste pa so alpske, dinarske neighbourhood there live 90 species of in endemne. Območje Planinskega polja land snails. Most of them are the wide- je primerno za kraški rezervat ali park spread ones, and the other species are s posebnim varstvenim režimom. the Alpine, Dinaric and the endemic ones. The area of the Planinsko polje is suitable for a karstic reservation or for a park under a special conservation regime. 1. UVOD Kras in njegov živi svet sta nekaj edinstvenega in zato zaslužita veliko pozornost. Terjata stalno raziskovanje in tudi primerno varstvo, ker je vse na kraških tleh in v podzemlju dokaj nestabilno. Vsak večji poseg v kraško naravo lahko naredi nepopravljivo škodo. Zato je bila s prvimi zakoni in uredbami zavarovana tudi »jamska ali špiljska favna«. Kmalu pa sta se izoblikovali dve stališči o zavarovanju podzemeljskega živalstva. Prvi način je zavarovanje vrst. Že od prvih zasnov, ki so bile uveljavljene leta 1922 kot Uredba o varstvu red- kih ali za Slovenijo značilnih in za znanstvo pomembnih živali in rastlin in o varstvu špilj, do najnovejšega Odloka o zavarovanju redkih ali ogroženih živalskih vrst ter njihovih razvojnih oblik so zavarovane vse živalske vrste, ki stalno žive v podzemlju. Drugi način pa je, da zavarujemo večji kraški predel, k jer živi dosti pomembnih vrst. Za tak način se je zavzemal H a d ž i (1962: 39), ki je menil, da bi bila najboljša rešitev dobro izbran kraški narodni park večjega obsega. Predlog za zavarovanje po tem načelu je izdelal G o l o b (1967: 29—38) in predvidel dve kraški ozemlji. Eno na j bi bil Vzhodni kraški park, ki bi obsegal Planinsko polje, Postojno in Cerkniško jezero. P e t e r l i n (1976: 447—448) pa ga z majhnimi popravki označuje kot Notranjski krajinski park. V sklop tega parka sodi tudi Planinsko polje z okolico. Razmeroma veliko in ravno polje je že v prejšnjem stoletju pritegnilo pozornost. Takrat so ga želeli osušiti oziroma zmanjšati poplave na njem. Ob začetku tega stoletja pa so začeli raz- mišljati o energetski izrabi polja in do danes je bilo narejenih precej raziskav (prim.: B r e z n i k 1962). Glede na take namere pa je nujno, da spoznamo vse značilnosti obravnavanega območja. S tem namenom je bil napisan tudi prispe- vek k poznavanju mehkužcev na Planinskem polju in v njegovi okolici. Med njimi je nekaj zelo pomembnih vrst, za katere je tam center razširjenosti. 2. EKOLOŠKI ORIS PLANINSKEGA POLJA IN OKOLICE Za razumevanje malakoloških razmer moramo omeniti vsaj tiste ekološke dejavnike, ki bistveno vplivajo na razporeditev mehkužcev v posameznih bio- topih in tudi na zoogeografske razmere. Planinsko polje leži v osrčju Notranjske, k jer se iztekajo severozahodni obronki Dinarskega gorstva. Polje meri 11 km^ in ga štejemo med pretočna polja, ki so občasno poplavljena ( G a m s , 1974: 143). Dno polja je dokaj ravno in je na nadmiorski višini 447 metrov. Tudi obrobje polja ni posebno visoko. Na jugozahodu je planota Hrušica, ki je visoka približno 900 metrov. Severno in vzhodno stran zapira Logaška planota, ki se dviga približno 150 metrov nad poljem. Orografske razmere niso pomembne za razporeditev kopenskih polžev, ker je ozemlje v spodnjem montanskem pasu, največje višinske razlike pa so približno 500 metrov. Geološke razmere so za polže ugodne, ker je severni rob iz jurskega oolit- nega apnenca in zgornjekrednega rudistnega apnenca, ves severovzhodni rob je iz zgornjekrednega senonijskega apnenca, južno stran polja pa zapirata deloma spodnjejurski dolomit in zgornjetriadni glavni dolomit, iz katerega je tudi zahodni rob polja. Dno Planinskega polja je pokrito s 4 do 5 metrov debe- limi holocenskimi naplavinami na apnencu in dolomitu, le v odtočnem delu polja in v nekaterih vdolbinah so te plasti debelejše. Za razporeditev polžev je pomembno, da je rob polja iz karbonatnih kamnin, na katerih žive vse katego- rije polžev, posebno pa tiste, ki so obvezno vezane na karbonatno podlago. Na naplavinah na dnu polja pa žive le evritopne vrste, značilne za vlažne in poplavne travnike. Ob robu polja je dosti jam in podzemeljskih prostorov, v katerih živi mnogo podzemeljskih vodnih in kopenskih polžev. Klimatske razmere so pomemben dejavnik, posebno še temperaturne spre- membe in množina padavin. Povprečna letna temperatura v Planini je 9,1® C. Posebnost so hitre aperiodične temperaturne spremembe in pogostni padci temperatur v vegetacijski dobi, ki je razmeroma kratka, saj t ra ja od srede aprila do srede oktobra. Izjemno visoke temperature so redke. Na južnih, strmih in skalnih pobočjih pa vendar najdemo termofilne vrste, kar je v zvezi s poseb- nimi mikroklimatskimi razmerami. Padavin je obilo, saj je letno povprečje v Planini 1999 milimetrov. Razporejene so tako, da ni izrazito suhih mesecev. Hidrografske razmere so posebnost Planinskega polja in z njimi so povezane populacije podzemeljskih vodnih polžev. Glavna značilnost polja je, da ima na jugu dotočno stran, na severnem robu pa odtočno stran. Voda priteka na Pla- ninsko polje iz mnogih izvirov in jam. Glavni dotok je iz Planinske jame in iz izvirov Malenščice. Ob južnem in jugozahodnem robu je več manjših stalnih izvirov. Pod Grčarevcem pa je 23 vrel, ki le občasno bruhajo naraslo vodo Hotenke, in v nj ih najdemo dosti polžjih hišic. Obilica podzemeljskih votlin in vodnih tokov na vseh straneh polja omogoča ugodne življenjske razmere mnogim vrstam podzemeljskih vodnih polžev, ki žive mestoma v izredno velikih populacijah, in s tem so povezane obsežne tanatocenoze, ki so nastale na pri- mernih zaklon j enih mestih, k jer voda odlaga prazne polžje hišice v velikih množinah. Vegetacija okoli Planinslkega polja je razmeroima enotna, saj velik del vzhodnega, zahodnega in južnega roba pokriva strnjen dinarski jelovo-bukov gozd (Ahieti-Fagetum dinaricum), ki je tudi malakološko zelo enoten. Na jugovzhodni strani so pobočja porasla s predgorskim bukovim gozdom (Fagetum suhmontanum). Na dolomitu zahodno od Planine so manjši sestoji termiofilnega borovega gozda (Genisto-Pinetum) in termofilnega gozda bukev in gabrovca (Ostryo-Fagetum). Ta je razvit tudi v severnem kotu Planinskega polja na strmih jugozahodnih pobočjih. Dno polja pokrivajo vlažna in mokra travišča ob vodi in so od jeseni do pomladi pogosto poplavljena. 3. MEHKUŽCI PLANINSKEGA POLJA IN OKOLICE Mehkužce Planinskega polja in okolice lahko razdelimo po ekoloških zna- čilnostih na tri skupine. Prva skupina so podzemeljski vodni in izvirski polži, druga skupina so mehkužci stoječih vod in poplavnih travnikov na dnu polja, t re t ja skupina pa so kopenski polži okolice Planinskega polja in kopenski podzemeljski polži. 3. 1. Podzemeljski in izvirski vodni polži To je najzanimivejša in malakološko najpomembnejša skupina, ker je v n je j nekaj vrst, ki so endemične za porečje Ljubljanice oziroma za območje, ki je nekoč pripadalo pliocenski Ljubljanici. Največ vrst iz te skupine sodi v družino Orientalinidae, kamor spadajo naše vrste, ki so bile pred časom v družini Hydrobiidae. Iglica luxurians (Kuščer 1932) je razširjena v podzemeljskem toku Ljubl ja- nice od Loške doline do izvirov ob robu Ljubljanskega barja. Najdemo jo v tanatocenozah v jamah in izvirih ob robu Planinskega polja, nikjer pa ni posebno pogosta. To je endemna vrsta za porečje Ljubljanice. Rod Belgrandiella je dokaj pogosten, vendar taksonomsko še niso obdelane vse oblike. B. kusceri A. J. Wagner 1914 je endemna vrsta srednjega dela pod- zemeljskega toka Ljubljanice. Najpogostnejša je v Rakovem Škocjanu, zato jo najdemo tudi v Rakovem rokavu Planinske jame. Tej vrsti podobne hišice najdemo tudi v odtočnem delu v jamah ob severovzhodnem robu polja, vendar se nekoliko razlikujejo, ker imajo večinoma bolj stožčaste hišice, le malo upognjen zunanji ustni rob, manjka pa jim tudi nabreklina na tilniku. Ko bomo našli žive primerke, bomo lahko po anatomiji določili taksonomsko vred- nost teh oblik. B. schleschi (Kuščer 1932) je razmeroma redka in njene hišice najdemo v tanatocenozah v Planinski jami, kamor se naplavljajo iz zgornjega toka, kjer živi ta vrsta. B. fontinalis (Schmidt 1847) je sicer izvirska vrsta. Do R a d m a n o v e (1975) revizije so bile populacije te vrste še pod imenom Frauenfeldia lacheineri. Ko pa je R a d o m a n po anatomiji ugotovil, da je Fr. lacheineri drug rod (Graziana), so morale naše populacije dobiti drugo ime in to je bil mlajši sinonim B. fontinalis. Za to vrsto je značilno, da je prodrla tudi v podzemlje, in tako je v Planinski jami množična in vodilna vrsta v biocenozah in tanatocenozah. Populacije v podzemeljskih vodah so se tako prilagodile življe- nju v podzemlju, da so postale depigmentirane, nekatere pa so izgubile celo oči. Vrsta Sadleriana jiuminensis (Küster 1852) je izvirska vrsta, živi v zgornjem toku Unice in v stranskih stalnih izvirih. SI. 1 — Polži iz podzemeljskih voda Planinskega polja Abb. 1. — Die Schnecken aus den unterirdischen Gewässern des Planinsko polje 1 Iglica luxurians, 2 Belgrandiella kusceri, 3 B. fontinalis, 4 Hauffenia michlen, 5 H. sub- piscinalis, 6 Hadziella ephippiostoma, 7 Acroloxus tetensi Rod Hauffenia ima dve vrsti. V večini podzemeljskih vodnih tokov živi za Ljiubljanico endemna, komhološko zelo variabilna vrsta H. suhpiscinalis (Kuščer 1932). Večinoma ima stožčaste hišice, v občasnih izvirih pod Grčarevcem pa najdemo tudi sploščene hišice in vse prehodne oblike. Zelo variabilna je H. michleri (Kuščer 1932), ki je tudi značilna za podzemeljske vode Ljubljanice. Obe vrsti pa sta bili najdeni tudi v podzemeljskih vodah zgornjega dela porečja Idrijce, ki je bilo nekoč sestavni del porečja pliocenske Ljubljanice. Vrsti sta ostali tam, ko je erozijsko močnejša Idrijca pritegnila vode, ki so v pliocenu še tekle proti Logaški kotlini. Hadziella ephippiostma (Kuščer 1932) je endemična vrsta v porečju Ljublja- nice. Njene hišice najdemo v tanatocenozah velikih kraških izvirov v Loški do- lini, ob Cerkniškem jezeru in v izvirih ob robu Ljubljanskega barja. Dokaj red- ka pa je v srednjem toku Ljubljanice. Ob Planinskem polju je bila najdena v Planinski jami in v izvirih Rupe v severovzhodnem kotu Planinskega polja. Iz družine Bythinellidae je v izvirih vrsta Bythinella schmidti (Küster 1852), ki je v zahodni Sloveniji splošno razširjena. Med pl jučarj i (Pulmonata) je zanimiva vrsta Acroloxus tetensi (Kuščer 1932). Živi v vseh glavnih podzemeljskih vodnih tokovih od Rakovega Skocjana na- vzdol. Najdemo jo v Planinski jami, v izvirih Malenščice, v Škratovski in v ja- mah odtočnega dela, kot so Logairček, Vranja jama, Najdena jama in Gradiš- nica. Vrsta je bila sprva v rodu Ancylus kot podvrsta A. fluviatilis tetensi. Anatomska raziskava pa je pokazala, da je to samostojna troglobiontska vrsta ( B o l e , 1965) iz rodu Acroloxus in iz družine Acroloxidae. 3. 2. Mehkužci stoječih vod in poplavnih travnikov Ta skupina mehkužcev je ekološko in zoogeografsko malo pomembna, ker so v n je j le evritopne vrste z velikimi areali. Zaradi poplavljanja in presihanja vode na Planinskem polju žive tam le vrste, ki vzdrže tudi v skrajno neugodnih ekoloških razmerah. Ker žive na naplavinah, so tam samo za podlago indife- rentne vrste. Kadar je malo vode, ponikne Unica že po petih kilometrih površinskega toka, v strugi proti ponorom Pod stenami pa ostajajo le mlake, v katerih živi nekaj vodnih evritopnih vrst. Med kopenskimi vrstami pa so na polju, predvsem na manjših vzpetinah in ob robovih travnikov, grmovne in travniške vrste. Tam so navedene vrste, ki so bile najdene le na polju in v strugi Unice. Bithynia tentaculata Vertigo antivertigo Galha truncatula Succinea putris Planorhis carinatus Succinea oblonga Anisus septemgyratus Arion rufus Gyraulus albus Pisidium amnicum Bathyomphalus contortus Pisidium personatum Poleg omenjenih vrst živi na polju še 14 vrst, ki pa jih najdemo tudi v širši okolici polja in so zato omenjene v naslednji skupini. 3.3. Kopenski polži v okolici Planinskega polja Širše obrobje Planinskega polja je vegetacijsko dokaj enotno in je zato tudi sestava polžev na raznih mestih zelo podobna. Posebej moramo omeniti le juž- na in južnozahodna pobočja, na katerih najdemo nekaj več termofilnih vrst. V okolici Planinskega polja je tudi nekaj globokih udornih dolin, v katerih žive vrste, ki jih sicer poznamo iz zgodnjega montanskega ali celo alpinskega pasu ali pa so alpski elementi. Po zoogeografskih značilnostih jih lahko razdelimo na pet skupin. Vrste, ki imajo velike areale, so zlasti holarktične, palearktične, evropske, srednjeevropske, meridionalne s. lat. To je najobsežnejša skupina. Carychium minimum Eucohresia diaphana Carychium tridentatum Vitrinohrachium hreve Cochlicopa lubrica Aegopis verticillus Cochlicopa lubricella Aegopinella nitens Columella edentula TruncatelUna cylindrica Truncatellina claustralis Vertigo angustior Vertigo pusilla Vertigo pygmaea Vertigo alpestris Orcula doliolum Pupilla muscorum Vallonia pulchella Vallonia costata Acanthinula aculeata Planogyra sororcula Ena montana Ena ohscura Punctum pygmaeum Discus perspectivus Arion subfuscus Arion hortensis Vitrina pellucida Zonitoides nitidus Limax cinereoniger Limax tenellus Lehmannia marginata Deroceras agreste Euconulus fulvus Iphigena ventricosa Itala ornata Ruthenica filograna Bradyhaena jruticum Monachoides incarnata Trichia sericea Trichia Inispida Helicodonta ohvoluta Isognomostoma isognomostoma Isognomostoma holosericum Cepaea nemoralis Cepaea vindohonensis Helix pomatia Sl. 2 — Nekateri zanimivi kopenski polži iz okolice Planinskega polja Abb. 2. — Einige interessante Schnecken aus der Umgebung des Planinsko polje 1 Acicula stussineri, 2 Zospeum alpestre isselianum, 3 Z. frauenfeldi, 4 Z. kusceri, 5 Z. spe- laeum spelaeum, 6 Z. spelaeum schmidti, 7 Planogyra sororcula, 8 Vitrea hindert Druga skupina je iz vrst, ki so razširjene predvsem v jugovzhodnem delu Alp in severozahodnem delu Dinarskega gorstva. Te vrste so: Auritus waldemari Auritus gracilis stussineri Acicula stussineri Renea spectahilis Zospeum alpestre isselianum Zospeum kusceri Zospeum spelaeum schmidti Pagodulina sparsa Chondrina avenacea lepta Odontocyclas kokeili Agardhiella truncatella Carpathica stussineri Campylaea planospira illyrica Vzhodnoalpske in jugovzhodno alpske vrste so: Acicula gracilis Orcula conica Vitrea diaphana erjaveci Cochlodina fimhriata Cochlodina costata commutata Iphigena densestriata Iphigena plicatula Clausilia cruciata Trichia leucozona Chilostoma intermedia Severozahodno dinarske vrste so: Auritus tergestinus Zospeum frauenfeldi Zospeum spelaeum spelaeum Odontocyclas rossmaessleri Aegopis croaticus Dilataria pirostoma Cochlodina laminata inaequalis Trichia lurida Južne vrste v širšem pomenu pa so: Cocholostoma septemspirale Pomatias elegans Pyramidula repestris Granaria frumentum illyrica Chondrina clienta Cecilioides acicula Monacha carthusiana Med omenjenem! vrstami je nekaj posebno zanimivih, ker imajo posebne areale ali pa so drugače pomembne. Acicula stussineri Boettger 1884 je zelo drobna vrsta, ki je dolgo veljala za zelo redko. V e l k o v r h (1971) je opisal precej novih najdišč v osrednjem delu Slovenije. Nekaj najdišč je tudi v okolici Planinskega polja. V K u š č e r j e v i zbirki v Prirodoslovnem muzeju je material iz Laške kukave in z najdišča pri vhodu v Kališko jamo. V e l k o v r h jo je našel tudi v Unški koliševki južno od Planine. K omenjenim najdiščem, kjer sem jo našel tudi sam ( B o l e , 1976), do- dajam še novi najdišči v Planinski koliševki ob cesti Planina—Postojna in v majhni udorni dolini vzhodno od Ivanjega sela. Podzemeljski rod Zospeum je tu dobro zastopan. Podvrsta Zospeum alpestre isselianum in vrsta Z. kusceri sta na tem območju splošno razširjeni, vendar nista posebno pogostni. Zanimiva je vrsta Z. frauenfeldi, ki ima v jamah ob robu Planinskega polja zahodno mejo areala. Na območju Planinskega polja se stikata areala podvrst Z. spelaeum spelaeum in Z. spelaeum schmidti. Prva je na zahodni strani in južni strani, druga pa je na vzhodnem obrobju. V nekaterih populacijah pa najdemo precej oblik z znaki obeh podvrst. Vertigo alpestris (Aider 1838) je severnoalpska vrsta, ki pa doseže na jugu tudi Karavanke ( Z i l c h , J a e c k e l , 1962: 86). Ze prejšnje raziskave ( B o l e , 1976 a) so pokazale, da živi ta vrsta sporadiono tudi na dinarskem svetu, deloma v višjih legah in deloma v udornicah, ki imajo naravo mrazišč. Tako je bila ta vrsta najdena v Laški kukavi, nekaj najdišč pa je še bolj južno na Javorni- kih in na Snežniku. Planogyra sororcula (Benoit 1857) je vrsta, ki je v zadnjem desetletju veli- kokrat menjala svoje ime. Najprej je bila pri nas opisana kot Vallonia astoma z Durmitorja, nato jo je G i t t e n b e r g e r (1969, 1972) postavil v rod Spelaeo- discus in takoj potem v rod Planogyra, v katerem je še sedaj. Toda izkazalo se je, da je ta vrsta istovetna z vrsto Helix sororcula s Sicilije, opisana sredi prej- šnjega stoletja. Tako je nazadnje postala Planogyra sororcula in sodi v družino Valloniidae (prim. G i t t e n b e r g e r , 1977). Zanimivo je, da je vrsta pri nas razmeroma pogostna, da pa je bila prezrta ali pa napačno določena. Za okolico Planinskega polja je najdba znimiva predvsem zaradi nadmorske višine. Večina najdb je nad 1000 metrov nadmorske višine, kar je dolgo veljalo za spodnjo mejo vertikalne razširjenosti. To vrsto sem našel v Leskovi dolini v Snežniškem pogorju v višini 780 metrov ( B o l e , 1976: 60), zdaj pa v Laški kukavi v višini 460 metrov, kar je doslej najnižje znano najdišče ( B o l e , 1967 a: 170). Najdena je bila v predelu mrazišča. Vvtrea hindert Pinter 1972 je zanimiva vrsta, ker je endemna. V K u š č e r - j e v e m gradivu, ki je zdaj v E d l a u e r j e v i zbirki Naravoslovnega muzeja na Dunaju, so primerki iz Laške kukave, po katerih je P i n t e r (1972: 224—225) opisal to vrsto. Doslej je to tudi edino znano nahajališče. Treba pa bo natančneje preiskati širšo okolico in naj t i žive primerke za anatomsko obdelavo, kar bo dalo zanesljiv taksonomski položaj vrste in pojasnilo razmerja do drugih vrst tega rodu. Sinistrozna hišica podvrste Auritus gracilis stussineri je bila najdena pod skalami ob vhodu v Mrzlo jamo v severnem delu Planinskega polja.. To je že t ret ja vrsta tega rodu na tem območju, ki ima na levo zavito hišico. V Rakovem Škocjanu sem našel take hišice pri vrstah A. waldemari in A. tergestinus. K u š č e r (1928: 51) je opisal levo zavito hišico pri podvrsti Cochlostoma scala- rinum schmidti iz okolice Barkovelj pri Trstu. 4. ZOOGEOGRAFSKE RAZMERE Zoogeografsko analizo moramo narediti posebej za vodne in posebej za ko- penske vrste, ker je osnovna zoogeografska razdelitev za vodne vrste dokaj enostavnejša. Novejši poskus zoogeografske razdelitve za vodne mehkužce je naredil S t a r o b o g a t o v (1970). Po njegovi razdelitvi spada vsa favna vod, ki tečejo v Črno morje, v donavsko-donsko provinco. Porečje Ljubljanice je v tej provin- ci, toda meji na dinarsko provinco, v tej pa so porečja rek, ki se izlivajo na vzhodni obali Jadranskega morja. Med vodnimi mehkužci so iz okolice Planin- skega polja zanimive le podzemeljske vrste in delom.a tudi izvirske, druge pa so splošno razširjene in nimajo zoogeografskega pomena. Meja med dinarsko in donavsko-donsko provinco na obravnavanem območju ni ostra, ker se je raz- vodnica med črnomorskim in jadranskim porečjem spreminjala od pliocena dalje. Med Hotenskim podoljem in Planinskim poljem pa se še danes pretakajo vode v različnih smereh ob različnih vodnih nivojih. Zaradi tega najdemo zna- čilne elemente na obeh straneh v porečjih Ljubljanice in Idrijce. Kopenskih favnističnih elementov je med polži Planinskega polja in okolice 90 in smo jih razdelili po značilnih zoogeografskih lastnostih na 5 skupin. Naj- večja skupina so vrste z velikimi areali, teh je 51 ali 56,7 /̂o. Vrst, ki so razšir- jene v jugovzhodnih Alpah in severozahodnem delu Dinarskega gorstva, je 13 ali 14,4 Vo. Jugovzhodnoalpskih vrst je 10 ali 11,1 /̂o. Severozahodnodinarskih vrst je 8 ali 8,9 Vo. Južnih vrst v širšem pomenu je 7 ali 7,8 Vo. Ena vrsta je endemna. Razumljivo je, da je največ vrst z velikimi areali, ker je to območje razmeroma nizko in na vse strani dovolj odprto za različne favnistične vplive. Na širšem območju okoh Planinskega polja je opaziti alpski in dinarski vpliv in so zato na drugem mestu alpsko-dinarski elementi. Precej vrst je med južno- Sl. 3. — Zoogeografski položaj Planinskega polja 1 meja vodnih mehkužcev med dinarsko in donavsko-donsko provinco 2 prehajanje podzemeljskih vodnih mehkužcev prek meje provinc 3 območje mešanja alpskih in dinarskih vrst kopenskih polžev Abb. 3. — Zoogeographische Lage des Planinsko polje 1 Die Grenze der Wassermollusken zwischen der dinarischen und der Donau-Don Provinz 2 Die Übergangstelle der unterirdischen Wassermollusken 3 Das Gebiet der Mischung der alpinen und dinarischen Arten der Landschnecken ALP subprovincia alpina, DIN subprovincia dinarica, PANN subprovincia pannonica, er. trgl. craina triglavensis, er. slov. craina slovenica alpskimi elementi, prav malo pa zaostajajo severnodinarski elementi. Zaradi bližine subrnediteranskega območja je tam tudi nekaj južnih vrst v širšem pomenu. Pri zoogeografski opredelitvi obravnavanega območja se lahko opiramo na H a d ž i j e v o zoogeografsko karto (1931, 1935). Po tej razdelitvi sodi Planinsko polje z okolico v slovensko krajino (craina slovenica), ki je kraški del {pars car- sica) balkanske podprovince (suhprovincia halcanica), ta pa je sestavni del pro- vince Alp (provincia Alpae). Planinsko polje z okolico je v osrednjem delu dinarskega območja. Iz sestave malakofavne pa je razvidno, da je v okolici Pla- ninskega polja nekaj več alpskih kot dinarskih elementov. Raziskave na širšem območju so pokazale, da imajo tu skoraj vse dinarske vrste severne meje are- alov. Po sestavi malakofavne sodi okolica Planinskega polja bolj v triglavsko krajino {craina triglavensis), ki po H a d ž i j e v i razmejitvi leži severno od Selščice, Sore in Save. Meja med alpsko in dinarsko malakofavno ni ostra, potegniti pa jo moramo tam, k jer se mešajo favnistični elementi v razmerju 1 : 1, in to je v našem primeru nekje v južnem delu Snežniškega pogorja ( B o l e , 1976 b: 62). 5. VARSTVO Planinsko polje z okolico je favnistično zelo zanimivo območje, na katerem je na razmeroma majhnem prostoru zbranih dosti različnih kraških biotopov, v katerih najdemo obilico zanimivih in pomembnih favnističnih elementov. V veliki meri velja to tudi za mehkužce. Posebej je treba omeniti Planinsko jamo, ki je glede podzemeljske favne naša najbogatejša jama. V n je j žive tudi velike populacije podzemeljskih polžev, ki jih je toliko, da so na primernih, zaklonje- nih mestih nastale obsežne sipine praznih polžjih hišic, kar je postalo tudi bio- loška znamenitost (H. W a g n e r , 1935). Malakološko je podzemeljski svet okoli Planinskega polja najbogatejši predel v Sloveniji, zlasti po ogromnih po- pulacijah nekaterih za porečje Ljubljanice endemnih vrst. Močno razvit in razvejen sistem obsežnih podzemeljskih vodnih tokov omogoča ugodne raz- mere za bivanje podzemeljskih polžev v ponikalnem sistemu Ljubljanice. Po malakoloških posebnostih, kar pa velja tudi za druge favni stične znamenitosti, zasluži Planinsko polje z okolico, da ga ohranimo kot del najpomembnejše naravne dediščine Slovenije. 6. ZUSAMMENFASSUNG Die Malakologischen Eigenheiten des Planinsko polje (Slowenien, Jugoslawien) und der Umgebung Planinsko polje (Karstfeld von Planina) liegt im südwestlichen Teil Sloweni- ens. Das untersuchte Gebiet ersteckt sich in einer Länge von 7 km und einer Breite von 4 km. Den Hauptteil bildet das Kesseltal Planinsko polje mit einer Oberfläche von 11 km-. Die geologische Struktur ist für die Mollusken günstig. Die Nordwest- und Nordseite des Beckens ist aus der Kreide und hie und da ist jurasischer Kalkstein vorhanden. An der Süd- und Westseite sind die Dolomite vorherrschend. Der Boden des Tales ist mit den holozänischen Sedimenten bedeckt. Dem Karstfeld Planinsko polje fliesst das Wasser nur unterirdisch und perio- disch in sehr grosser Menge zu, besonders im Frühling und Herbst und in der Zeit der Überschwemungen erreicht der See eine Oberfläche von 11 km^. Auf der südwestlichen und nordwestlichen Seite sind viele Höhlen und Karstquel- len zu finden, mit denen malakologisch sehr reiche unterirdische Wasserläufe verbunden sind. Die klimatischen Bedingungen sind für die Mollusken auch günstig. Die Niederschläge betragen 1999 mm (Planina) jährlich und sind auch auf die Sommermonate verteilt, so dass im August ein Sommerminimum mit 113 mm auftrit t . Das Klima der Umgebung von Planina ist perhumid und mässig warm. Die Vegetation der Umgebung des Planinsko polje ist ein waldreiches Ge- biet mit verschiedenen Subassoziatioinen des dinarischen Buchen-Tannenwald (Abieti-Fagetum dinaricum). An der südlichen Abhängen sind einige termo- phile Assoziationen, in diesen leben einige termophile, südliche Arten der Schnecken. Die Mollusken des Planinsko polje und der Umgebung sind aus drei ökolo- gischen Gruppen. Die erste Gruppe stellen die Wasserscbnecken dar, die in unterirdischen Wasserläufen und auch in den Quellen leben. Diese sind: Iglica luxurians, Bei- grandiella kusceri, B. fontinalis, B. schleschi, Sadleriana fluminansis, Häuf- fenia suhpiscinalis, H. michleri, Hadziella aphippiostoma, Bytlninella schmidti, Acroloxus tetensi und Ancylus fluviatilis. In zweiter Gruppe sind die Mollusken des Beckens. Das sind die Mollusken der stehenden oder langsam fliesenden Gewässern und überschwemenden Wie- sen: Bithynia tenteculata, Galha truncatula, Planorhis carinatus, Anisus sep- temgyratus, Gyraulus albus, Bathyomphalus contortus, Vertigo antivertigo, Suc- cinea putris, S. ohlonga, Arion ruf us, A. hortensis, Trichia hispida, Pisidium amnicum, P. personatum. Aus dieser Gruppe leben hier auch 14 Arten, die auch in der Umgebung des Polje auftreten. Die drit te Gruppe sind die Landschnecken aus der Umgebung des Planin- sko polje. Diese Gruppe umfasst 90 Arten der Schnecken. Malakologisch wird das Gebiet des Planinsko polje und der Umgebung sei- ner Lage entsprechend mit den weitverbreiteten, alpinen, dinarischen und endemen Arten bevölkert. 7. LITERATURA B o 16, J., 1965: Rodova Ancylus O. F. Müll, in Acroloxus Beck (Gastropoda, Basom- matophora) v podzemeljskih vodah Jugoslavije. Razpr. IV. razr. S AZU 8: 155 do 175, Ljubljana. B o l e , J., 1967a: Mehkužci in zoogeografski položaj Rakovega škocjana. Varstvo narave 5: 129—137, Ljubljana. B o l e , J., 1967 b: Taksonomska, ekološka in zoogeografska problematika družine Hydrobiidae (Gastropoda) iz porečja Ljubljanice. Razpr. IV. razr. SAZU 10 (2): 73—108, Ljubljana. B o l e , J., 1970: Prispevek k poznavanju anatomije in taksonomije podzemeljskih hibrobiid (Gastropoda, Prosobranohia). Razpr.' IV. razr.. SAZU 13 (2): 85—111, Ljubljana. B o 1 e , J., 1974: Rod Zospeum Bourguignat 1956 (Gastropoda, Ellobiidae) v Jugosla- viji. Razpr. IV. razr. SAZU 17 (5): 249—291, Ljubljana. B o l e , J . 1976a: Malakološke razmere v mraziščih. Razpr. IV. razr. SAZU 19 (5): 149—183, Ljubljana. B o l e , J., 1976 b: Mehkužci Notranjskega Snežnika in okolice. Varstvo narave 9: 55—63, Ljubljana. B r e z n i k , M., 1962: Akumulacija na Cerkniškem in Planinskem polju. Geologiia 7: 119—149, Ljubljana. G a m s , I., 1963: Logarček. Poročila (Acta carsologica) 3: 5—84, Ljubljana. G a m s , I., 1966: K hidrologiji ozemlja med Postojnskim, Planinskim in Cerkniškim poljem. Poročila (Acta carsologica) 4: 5—50, Ljubljana. G a m s , I., 1974: Kras. Zgodovinski, naravoslovni in geografski oris. Ljubljana. G i t t e n b e r g e r , E., 1969: Beiträge zur Kenntnis der Pupillacea I. Die Spelae- odiscinae. ZoL Meded. 43 (22): 287—304, Leiden. G i t t e n b e r g e r , E., 1972: Beiträge zur Kenntnis der Pupillacea 2. Die Gattung Planogyra (Valloniidae) in Europa. Basteria 36 (2—5): 63—74, Leiden. G i t t e n b e r g e r , E., 1977: Planogyra sororcula (Benoit 1857) (Pulmonata, Val- loniidae), une espece nouvelle pour la France. Zool. Meded. 51 (12): 191—197, Leiden. G o l o b , R., 1867: Predlog za zavarovanje slovenskega krasa. Varstvo narave 5: 29—38, Ljubljana. H a d ž i , J., 1931: Zoogeografska karta kr. Jugoslavije. Zbirka karata Geogr. društ., 2, Beograd. H a d ž i , J., 1935: Kurze zoogeographische Übersicht Jugoslaviens Verh. intern. Ver. theor. angew. Limnol. 7: 37—45, Beograd. H a d ž i , J., 1962: Novi doneski k boljšemu poznavanju naše človeške ribice. Naše jame4: 33—40, Ljubljana. K a r a m a n , S., 1935: Die Fauna der unterirdischen Gewässer Jugoslawiens. Verh. intern. Ver. theor. angew. Limnol. 7: 46—73, Beograd. K u š č e r , L., 1925: Jamski mehkužci severozapadne Jugoslavije in sosednjega ozemlja. Glas. muz. društ. Slov. 4—6 B: 39—49, Ljubljana. K u š č e r , L., 1928: Einige Fälle abnormaler Gastropodenschalen. Glas, muz. društ. Slov. 7—8 B: 51—53, Ljubljana. K u š č e r , L., 1932: Höhlen- und Quellenschnecken aus dem Flussgebiet der Ljubljanica. Arch.Moll., 64 (2): 48—62, Frankfurt a. M. M e 1 i k , A., 1952: Zasnova Ljubljaničinega porečja. Geogr. zbornik 1: 5—30, Ljub- ljana. P e t e r 1 i n , S. in drugi 1976: Notranjski kranjski park. Inventar na j pomembne j še naravne dediščine Slovenije, Ljubljana. P i n t e r , L., 1972: Die Gattung V Urea Fitzinger 1833 in den Balkanländer (Gastro- poda: Zonitidae). Ann. zool. 29: (8): 211—315, Warszawa. P u n c e r , I., M. Z u p a n č i č , M. W r a b e r , 1976: Vegetacijska karta Postojna I. 33—77, Ljubljana. R a d o m a n , P., 1973: New classification of fresh and brackish water Prosobran- chia from the Balkans and Asia Minor. Posebn. izd. Prir. muz. Beograd 32: 1—30, Beograd. R a d o m a n , P., 1975: Speciacija u okviru roda Belgrandiella i njemu srodnih ro- dova na Balkanskom poluostrvu. Glas. Prir. muz. (B) 30: 29—69, Beograd. R a d o m a n , P., 1976: Speciation within the family Bythinellidae on the Balkans and Asia Minor. Z. zool. Syst. Evolut.-forsch. 14: 130—152, Hamburg. R a d o m a n , P., 1978: Neue Vertreter der Gruppe Hydrobioidea von der Balkan- halbinsel. Arch. Moll., 109 (1/3): 27—44, Frankfurt a. M. S t a r o b o g a t o v I. J., 1970: Fauna molljuskov i zoogeografičeskoe rajonirovanie kontinentalnyh vodoemov, Leningrad. V e 1 k o V r h , F., 1971: Nove najdbe vrste Acicula stussineri (Boettger) 1884 (Gastro- poda: Prosobranchia). Biol. vestn. 19: 203—206, Ljubljana. W a g n e r , H., 1932: Su alcuni molluschi delle grotte di Postumia e di qualque altra localita. Grotte d'ltalia 6 (1): 22—24, Postumia. W a g n e r , H., 1935: Ueber die Molluskenfauna der Planina Höhle Mitt. Höhlen- u. Karstforsch. 1935: 25—37. Z i l c h , A., J. S. J a e c k e l , 1962: Mollusca. Ergänzung. Die Tierwelt Mitteleuropas 2 (1), Leipzig. Avtorjev naslov — Author's address: dr. Jože BOLE, Biološki inštitut Jovana Hadži j a S AZU, Novi trg 3, YU — 61000 Ljubljana