Arhivi 29 (2006) št. 2, str. 341–352 Članki in razprave 341 1.04 Strokovni članek UDK 328(497.4+437.1/.2)"1918" 35.084(497.4+437.1/.2)"1918" prejeto: 25. 10. 2005 Narodni svet v Ljubljani leta 1918, problematika oblikovanja novih državnih struktur na ozemlju današnje Slovenije v obdobju od oktobra do decembra 1918 in primerjava s podobnim razvojem v čeških deželah JAN KRLÍN dr. zgodovinskih znanosti, arhivist Narodni arhiv v Pragi, Archivní 4, 149 00 Praga, Češka republika e-pošta: jan.krlin@nacr.cz IZVLEČEK Članek poskuša na podlagi gradiva, predvsem iz fonda Narodnega sveta v Ljubljani, primerjati problematiko oblikovanja novih državnih struktur na ozemlju današnje Slovenje. Na kratko opisuje razmere na tem oemlju pred 1. svetovno vojno, med vojno in po njej. Govori o tem, kako je narodni svet v Ljubljani prevzel vlado in s z prizadeval za reševanje mestnih problemov. Odpira vprašanje zamenjave uradnikov v državni upravi in pskuša primerjati razmere s podobnimi v čeških deželah. KLJUČNE BESEDE: državna uprava, 1. svetovna vojna, Slovenci, Čehi, Nemci, Italijani, Hrvati, Država SHS, Srbija, habsburška monarhija, narodnostno vprašanje, vojska, uradniki ABSTRAU T NATIONAL COUNCIL IN LJUBLJANA IN 1918, THE ISSUE OF BUILDING A NEW STATE STRUCTURE IN THE TERRITORY OF PRESENT-DAY SLOVENIA FROM OCTOBER TO DECEMBER 1918, AND COMPARISON WITH SIMILAR PROCESSES IN THE CZECH REGIONS Referring to the archival material, the majority of which is part of the National Council in Ljubljana fonds, the author discusses the issue of building a new state structure in the territory of present-day Slovenia. He makes a brief outline of the situation in Slovenia prior to, during and, afer the First World War, and discusses the National Council's takeover of the government and its efforts in solving city issues. The article also deals with the question of replacing clerks within state administration and draws a comparison between the situation in Slovenia and similar processes in the Czech regions. KEY WORDS: state administration, World War I, Slovenes, Czechs, Germans, Italians, Croats, State SHS, Serbia, Habsburg Empire, national question, army, clerks 342 Članki in razprave ARHIVI 29 (2006), št. 2 Jan Krlín: Narodni svet v Ljubljani leta 1918, …, str. 341–352 Uvod Nastali sta socialistična stranka (njena predstavnika sta bila tajnik odbora Anton Kristan in pisatelj Republika Slovenija in Češka republika pred- Ivan Cankar) in liberalna stranka (Fran Šuklje). Li-stavljata dve državni in narodnostni celoti, ki sta beralcem se je kasneje pridružila skupina radikalne imeli kljub geografski ločenosti v zgodovini veliko mladine, zbrana okrog časopisa Omladina (G. srečanj. Poleg tega njuna lega v Evropi priča, da sta Žerjav). Del nacionalistične mladine je že v letu pravzaprav najbolj zahodni rob nekoč precej bolj 1912 v časopisu Preporod nastopil z radikalnim kompaktne slovanske poselitve. programom za združitev vseh južnih Slovanov v V času češkega kralja Otokarja II. Přemysla so eno državo. Drugi politični skupek je bila Ljudska češke in slovenske dežele sodile v eno veliko, skup- katoliška stranka (Janez Evangelist Krek, Ivan no državo, ki je segala od Krkonošev do Jadrana, v Šušteršič in kasneje Anton Korošec). Skupina levi-času Karla IV., rimskega cesarja in češkega kralja, čarske inteligence se je zbrala okrog revije Naši za-pa so predstavljale del svete rimske države, katere piski. Njihovi predstavniki so bili Albin Prepeluh, simbole lahko najdemo v triforiju glavne katedrale Anton Dermota in Dragotin Lončar. Zadnja dva, ki češke kraljevine – katedrale sv. Vida na praškem sta študirala v Pragi, sta bila pod močnim vplivom gradu. V obdobju Avstrijskega cesarstva so bile miselnosti T. G. Masaryka. vanj skupaj vključene in po nastanku Avstro-Ogr- V dunajskem parlamentu so slovenski klerikalci ske so sodile na cislajtanijsko območje Avstrije. in liberalci verjetno najtesneje sodelovali s Hrvati, Obe deželi sta bili izvorno katoliški, vendar je ve- potem še s Čehi in delno z Ukrajinci (Starorusini). činoma katoliška ostala samo Slovenija. Češke de- Spomladi 1909. je bil v dunajskem parlamentu usta-žele so imele zapleteno zgodovino; ta je usodo Češ- novljen poseben Jugoslovanski klub (Jugoslovanski ke zaznamovala z dvema nenavadno krutima cerk- klub na Dunaju), ki je združeval slovenske kleri-venima vojnama in cerkveno diferenciacijo kot po- kalce ter dalmatinske in istrske poslance. Klub je sledico. Kot majhne dežele so se morale tako slo- združeval 34 od 37 jugoslovanskih poslancev cesar-venske kot češke dežele nenehno izenačevati s svo- skega sveta. Trije slovenski liberalci, dr. Vladimir jimi močnejšimi sosedi. Ravnikar (za Kranjsko) in Gregorin (za Goriško) Obe deželi imata presenetljivo podoben jezik, za Narodno napredno stranko ter Rybař za Edi-kulturo in tudi mentaliteto. To preseneti vsakega nost v Trstu, so bili gostujoči poslanci v klubu Čeha, ki pride v Ljubljano. mladočeške stranke. Še odmevnejši je bil načrt za Med nesmiselno prvo svetovno vojno (1914– nastanek "Slovanske edinosti, ki bi združevala 123 1918) so Čehi in Slovenci umirali pod enakimi za- poslancev slovanskih narodov z izjemo dela Ukra-stavami (Čehi so se bojevali tudi na strani Antante jincev (rusinski klub) in Poljakov – t. i. Poljskega v čeških legijah v Franciji, Rusiji in Italiji). V letu kroga". Zaradi različnih notranjih nesporazumov 1918 se je v obeh deželah zgodil preobrat, ki je ne- (npr. vprašanje vodstva – zahteval ga je Šušteršič) dvoumno pomenil njuno ločitev od avstro-ogrske in zapletov (npr. vprašanje italijanske univerze v skupne države. Trstu) ob razlikah v interesih posameznih narodov Primerjava poteka tega preobrata in podobne in političnih strank skupnost ni uspela. ter različne poteze so predmet te obravnave. V novem cesarskem svetu po volitvah leta 1911 se zato njena dejavnost ni obnovila. Ustanovljen je 1. Družbeno-politične razmere na ozemlju da- bil Enoten češki klub (brez socialnih demokratov), našnje Slovenije v letu 1918 ki je z obnovljenim Jugoslovanskim klubom sodeloval samo pri posameznih prireditvah. Do maja Slovenske dežele (območja, naseljena s Sloven- 1917 sta dva poslanca Jugoslovanskega kluba umrla ci) so bile na začetku 20. stoletja večinoma del (Mandič in Povše), eden je bil v zaporu (Grafe-Avstro-Ogrske. Slovenci so živeli na Kranjskem, nauer), eden pa je emigriral (Gregorin) kot član Ju-Koroškem, Štajerskem, Primorskem, Goriškem, v goslovanskega odbora. Istri in Prekmurju (med rekama Drava in Mura). Po začetku vojne so se slovenski politični pred-Naselitev Slovencev je segla tudi v severovzhodno stavniki večinoma postavili na stran vojnega priza-Italijo. Od devetdesetih let devetnajstega stoletja se devanja Avstro-Ogrske, saj se je vztrajanje v moje tudi v slovenskih deželah precej povečevala in- narhiji v tem času kazalo kot edina možnost Slo-dustrializacija. Ekonomsko usmerjeno meščanstvo vencev. Do leta 1914 je bila lahko misel o neod-in kmetje so za uresničitev svojih ciljev iskali tudi visni jugoslovanski ali slovenski državi za slovenske politično podlago. To se je zgodilo z nastankom politične predstavnike zgolj himera. Slovenski poli-nekaj političnih strank. tični predstavniki, predvsem klerikalci, so sarajevski ARHIVI 29 (2006), št. 2_______________________Članki in razprave______________________________________343 ---------------Jan Krlín: Narodni svet v Ljubljani leta 1918, ..., str. 341–352--------------------------------------- atentat izrecno obsodili. Označili so ga celo kot hiji in združitvi vseh dežel monarhije, v katerih napad na življenjske interese slovenskega naroda. živijo Jugoslovani, v eno državno celoto. To je za- Stališče Slovencev se je med vojno spreminjalo le hteval v t. i. Majniški deklaracij. To je pomenilo zelo počasi. Med ključnimi dejavniki je bila poli- ločitev od proavstrijske politike I. Šušteršiča. Ko- tična persekucija, združena z germanizacijo. rošcu se je pridružila le manjšina iz hrvaških in V jugoslovanskih deželah monarhije e bila naj- srbskih strank v dunajskem parlamentu - del slo-večja persekucija v Bosni in Hercegovini. Usmer- venske ljudske stranke, Hrvaška stranka prava ter jena je bila predvsem proti Srbom Sodelovale so srbska politika S. Budisavljević in V. Pribičević. tudi nekatere hrvaške militantne skupine, ki so Srbe Drugi člani l j udske stranke so se Koroščevi politiki obtoževale, da so krivi za vojno. Persekucija je bila pridružili v anuarju 1918. Večina hrvaških in srb-močna tudi v Dalmaciji in na slovenskem območju. skih politikov v monarhiji je do leta 1918 vztrajala Zasedala so vojaška sodišča in obtoženih je bilo pri sodelovanju z avstrijsko vlado, ker dolgo ni bilo tudi veliko pomembnih predstavnikov hrvaške na- jasno, kakšna bo pravzaprav usoda podonavske rodnosti iz Dalmacije in tri skupine slovenske monarhije. Omladine. Sama Hrvaška in Slavonija sta bili za- Pod vplivom prizadevanj novega avstro-ogrske- radi pripadnosti kroni svetega Štefana delno zašči- ga cesarja Karla I. za separatni mir in pravzaprav teni. Prebivalstvo jugoslovanskega območja monar- zaradi obrambe pred prizadevanji za ohranitev hije je med vojno tudi gospodarsko zelo trpelo. Ne monarhije je bila 20. julija 1917 na Krfu podpisana nazadnje so precejšen strah zbujale tudi italijanske pogodba med Jugoslovanskim odborom (Trumbić) ozemel ske zahteve. Vojna se je po začetnem uspe- in srbskimi predstavniki (Pašić) o bodoči skupni ju- hu Srbi e nadaljevala leta 1915 z njenim porazom (s g ć slovanski državi s srbsko dinastijo Karadjord e- pomoč o Bolgarije), z umikom srbske vojske na viev na čelu. Politiki, ki so zastopali Jugoslovane v otok Krf in pozne e z odprtjem solunske fronte v monarhiji, predvsem iz vrst poslancev cesarskega severni Grčiji s pomočjo zahodnih zaveznikov. sveta na Dunaju, spet niso prišli do pogodbe o no- Krvavo bo . išče je postala po letu 1915 tudi fronta tranji ureditvi skupne države proti Italiji Prelomni dogodek je bil boj pri Ko- Jugoslovanski politikom je zaradi te ideje baridu (Caporetto, Karfreit) 25. oktobra 1917; po uspelo postopoma pridobiti tudi zahodne zavez- tem boju je fronta do oktobra 1918 ostala na reki nike. Omembe vrednih je vsaj štirina , st točk pred- Piave. sednika ZDA Wilsona (januarja 1918) ki so obljub- Od jugoslovanskih politikov v Avstro-Ogrski ljale narodom monarhije avtonomijo. Pomemben jih je samo nekaj deset odšlo v emigracijo, ker ve- dogodek, ki je podpiral združitev Jugoslovanov, je čina pomembnih slovenskih predstavnikov ni vide- bil tudi kongres zatiranih narodov Avstro-Ogrske, la v emigraciji nobene smiselne alternative. V iz- ki je potekal od 8. aprila 1918 v Rimu pod pokro- gnanstvu v Firencah so ustanovili Jugoslovanski viteljstvom Italije. Ni potrebno poudarjati, da se je odbor (predsednik dr. Ante Trumbič, člani med sodelovanje s politiki drugih nevladnih narodov drugimiBogumil Vošnjak in Župančič, ki je pred- monarhije (bodisi po odporniški bodisi po parla- videval razbitje monarhije). Odbor je sodeloval s T. mentarni liniji) poglobilo. G. Masarykom in si skupaj z njim prizadeval, da bi Že poleti 1918, torej v enakem obdobju kot v države Antante preklicale Londonski sporazum, ki čeških deželah, so v jugoslovanskih deželah monar- je Italiji za vstop v vojno obljubljal obsežno ozem- hije nastajali vzporedni organi državne moči. Prvi lje na račun Jugoslovanov. Na začetku je bil odbor je bil 17. avgusta 1918 nastali narodni svet v Ljub- precej nepomemben in je bil politično zelo odvisen ljani kot vrhovna slovenska politična organizacija; od Pašićeve srbske emigrantske vlade na otoku pripravljal je ustanovitev skupne države Slovencev, Krfu. Z njo je tudi začel pogajanje o ustanovitvi Hrvatov in Srbov. Nastali so tudi posebni odbori skupne jugoslovanske države. Vendar ni bilo jasno, za Štajersko, Koroško, Primorsko in Trst. Narodni kakšno podobo naj bi imela, ali centralistično po svet se je imel za del širšega jugoslovanskega od- načrtih Srbov ali federalno oziroma konfederalno bora; pričakovali so, da bo ustanovljen v kratkem. po načrtih Slovencev in Hrvatov. Narodni svet je organiziral na regionalni ravni V letu 1917 so se mednarodne razmere zelo mestne narodne svete in narodne straže ter je v vse spremenile. To je bila posledica februarske revo- uradne stike uvajal slovenščino. Narodni svet je bil lucije v Rusiji in vstopa ZDA v vojno. Ob ponov- organizacijsko razdeljen na posamezne sekcije in nem delovanju cesarskega sveta na Dunaju (29. ma- podsekcije. ja 1917) je nastopil predstavnik Slovenske ljudske stranke A Korošec z zahtevo po trialistični monar- 344____________________________________________Članki in razprave________________________ARHIVI 29 (2006), št. 2 ---------------------------------------------Jan Krlín: Narodni svet v Ljubljani leta 1918, ..., str. 341–352--------------------------- 2. Konec prve svetovne vojne in oblikovanje vrnili iz avstro-ogrske vojske, niso več hoteli služiti narodnih vlad Jugoslovanov v nobeni vojski Celo narobe, postali so člani skupin t. i. zelenih kadrov, ki bi jih lahko označili V septembru 1918 je prišlo do spremembe na kot nekaj med dezerterji in roparji. Skupine, ki so v solunski fronti in kapitulacij Bolgarije in Turčije povojnem kaosu upravljale obsežna območja, so kot posledice. Predsednik Wilson je v svoji dekla- včasih požigale in pustošile okolje in terorizirale ci-raciji iz začetka oktobra 1918 že podprl razpad mo- vilno prebivalstvo, grozila pa je tudi boljševizacija. narhije. Neuspel je bil manifest cesarja Karla o fe- Na pozive narodnega sveta v Zagrebu k mobi-deralizaciji monarhije (16. oktobra 1918), ki se je na- lizaciji se je odzvalo le nekaj sto prostovoljcev, našal samo na Cisla tanijo. Na koncu oktobra in na predvsem študentov in sokolov. Na severni meji začetku novembra 1918 je monarhija razpadla, na- Države SHS so se v tem času zbirali člani avstrijske stale pa so nacionalne države. 6. oktobra 1918 je bil armade, v Banatu pa madžarski oddelki. V deželi se ustanovljen že omenjeni Narodni svet Srbov, Hrva- je krepilo revolucijo gibanje. V teh razmerah je tov in Slovencev kot osrednje politično telo Jugo- bila za Državo SHS edina možnost čim hitrejša slovanov v monarhiji. Za njegovega predsednika je združitev s Srbijo in Črno goro, torej kot je bila bil imenovan šef Slovenske ljudske stranke A. prvotna zamisel držav Antante. Srbi so seveda ve-Korošec. Na koncu oktobra 1918 je avstro-ogrska deli, da Država SHS nima prevelikega manevrskega vojska na Piavi razpadla. Tudi na odločilni zahodni prostora in so se na to sklicevali tudi v pogovorih z fronti je vse kazalo na poraz centralnih sil. Rusija je zastopniki Hrvatov in Slovencev. bila izvojneizključena po oktobrski revolucij. Od 6. do 9. novembra 1918 so v Ženevi raz- V dneh razpadanja monarhije je bila v Zagrebu pravljali predstavniki Jugoslovanskega odbora 29. oktobra razglašena neodvisnost hrvaških dežel, (Trumbić) in zagrebškega narodnega sveta (Koro-naslednji dan pa v Ljubljani državnost Slovenije. šec) s srbskima predstavnikoma Pašićem in z vo-Vlada je prišla v roke narodnega sveta v Zagrebu dilnim opozicije Davidovićem. Lahko bi rekli, da je (Narodno vijeće, podobno kot federalna vlada). bilo to do določene mere podobno razpravljanj Prav tako so bile ustanovljene narodne vlade za zastopnikov narodnega sveta Češko-slovaške in Slovenijo, Hrvaško, Dalmacijo, Bosno in Herce- domačih čeških politikov. Predstavniki Države govino Predstavnik nove države, imenovane Drža- SHS in Jugoslovanskega odbora so si prizadevali za va Slovencev, Hrvatov in Srbov (Država Slovenaca, to, da bi bila v novi državi ustvarjena nekakšna Hrvata i Srba, krajše Država SHS, ki je obsegala ju- konfederativno-federativna razporeditev (šibkejši goslovanska ozemlja nekdanje monarhije), a tujino center z obsežnim pravomočjem na posameznih je postal Jugoslovanski odbor v Parizu. Z združit- področjih). Prizadevali so si, da bi slovenske in vijo Srbije in Črne gore s temi področji je jeseni hrvaške dežele ohranile čim več samouprave. V 1918 nastala nova Kraljevina Srbov, Hrvatov in slovenskih deželah je bil 28. oktobra 1918 usta-Slovencev, ki se je leta 1929 preimenovala v Kra- novljen državnopravni odbor narodnega sveta in ljevino Jugoslavijo. začelo se je t i. prehodno obdobje, usmerjeno od Država SHS je takoj na začetku predstavila svo- monarhije k lastni državi. Konec tega intermezza je je prizadevanj za skupno državo s Srbijo in Črno bil 31. oktobra, ko je narodni svet predal upravo na goro. Kljub vsem prizadevanjem države Antante novo ustanovljeni narodni vladi.1 niso priznale Države SHS niti njenega političnega Vendar Beograd s princem regentom na čelu predstavništva, ker so zahodni zavezniki navijali za Ženevske pogodbe v tem času ni sprejel. V dneh čimprejšnjo združitev Države SHS s Srbijo in Črno od 23. do 24. novembra 1918 so v narodnem svetu Goro. Države SHS v Zagrebu ponovno obravnavali vpra- Država SHS je bila vseh nekaj tednov obstoja v šanje združitve SHS s Srbijo. Takojšnjo združitev zelo neugodnem položaju. S stališča mednarodnega so zahtevali vodja hrvaških Srbov Svetozar Pribi-prava je bilo njeno ozemlje del premagane države. čević in zastopniki Dalmacije, katere ozemlje, kot Italija e to izkoristila in je na podlagi Londonskega že rečeno, je postopoma zasedala italijanska arma-sporazuma začela 4. novembra 1918 zasedati Istro, da. Na koncu so se dogovorili, da bo delegacija Dr-Dalmacijo in nekatere dele hrvaške Primorske. Za- žave SHS odšla razpravljat v Beograd in bo počela je tudi okupacijo drugega ozemlja, za katero se skusila v okviru možnosti uveljaviti vsaj del svojih je potegovala Slovenija, predvsem Primorske in zahtev iz Ženeve. Predtem, 24 oktobra 1918, se je Istre, in nadaljevala tudi proti Ljubljani _____________________________ Vlada SHS ni imela nobenih sredstev za ob- 1 Perovšek, J.: Slovenska osamosvojitev v letu 1918, str. 50-56. rambo pred italijanskim napadom. Vojaki, ki so se Pleterski, J : Prva odločitev za Jugoslavijo, str. 251-268. ARHIVI 29 (2006), št. 2__________________________Članki in razprave___________________________________________345 -----------------Jan Krlín: Narodni svet v Ljubljani leta 1918, ..., str. 341–352-------------------------------------------- Srbiji pridružila Črna gora, 25. novembra pa še po deset mandatov, Socialna demokracija pa je srbski prebivalci južne Ogrske (Banata, Bačke in dobila tri sedeže. Razdelitev mandatov v narodnem Baranje). Notranjepolitični in zunanjepolitični po- svetu in reševanje političnih, gospodarskih in so- ložaj Države SHS se je medtem še naprej slabšal, cialnih problemov sta bila v vseh državah na- tako da so se delegati v Beogradu morali strinjati s slednicah nekdanje monarhije podobna. srbskimi predlogi. Nova, združena Kraljevina SHS Za narodni svet v Zagrebu je bilo najpo- z dinastijo Karadjordjevićev na čelu je postala uni- membneje izboljšati odnose s Srbijo, drugimi drža- taristično-centralistična država.2 vami Antante in državami naslednicami nekdanje O tem, do kakšne mere je bila ta združitev Avstro-Ogrske. Država SHS naj bi po načrtih ustavna ali neustavna poteza in kateremu narodu ali Hrvatov in Slovencev predstavlja tričlansko fede- narodom je prinesla večjo korist, se v zgodovino- racijo, vendar nove države predstavniki Antante pisju jugoslovanskih narodov prepirajo do danes. niso priznali. Proti temu načrtu so bili tudi srbski Za Srbe je bilo to ugodno s političnega stališča - predstavniki. SHS je bila pod pritiskom italijanske precejšnje povečanje obsega državne meje - in tudi vojske, ki je zasedala jugoslovansko obalo Jadrana z ekonomskega: pridružena so bila območja, ki so in je nujno potrebovala srbsko vojaško pomoč. bila večinoma na višji gospodarski ravni, ter nov trg Lahko bi rekli, da je bilo podobno tudi na Ko- in novi viri surovin Hrvati in Slovenci v takratnih roškem, kjer so potekali boji z nemško-avstrijskimi mednarodnih razmerah niso mogli uveljaviti svoje enotami. državnosti in nastanek skupne države se jim je zdel Zanimivo je opazovati, kako so bile težave Ju- najbolj sprejemljiva možnost. Problem, odprt za goslovanov sorodne težavam nastajajoče Češko- prihodnost, sta ostala tako oblika novega telesa, kot slovaške. Oba naroda, Čehi in Slovenci, sta imela tudi vprašanje, ali ne bodo precejšnje narodnostne, skupno to, da sta naroda, ki sta bila do določene politične, verske, družbenokulturne in druge razli- mere zatirana, lahko bi rekli tudi naroda brez lastne ke med posameznimi narodi in deli nove države v narodne države, tako rekoč čez noč postala vlada- drugačnih mednarodnih razmerah premagale pozi- joča naroda (v obeh primerih sta se srečevala in tivnih potez. spopadala z nemško govorečimi Avstrijci). Hkrati Namenimo osrednjo pozornost razmeram v pa sta morala reševati naloge, ki so izvirale iz po-slovenskih deželah. Narodni svet v Ljubljani se je polnoma novih razmer. Razlika v položaju Slovenn eni 1918 ukvarjal predvsem s težavami, pove- cev v primerjavi s Čehi je bila v tem, da so na zammi s slovenskimi zahtevami glede Primorske in Češko-slovaškem hegemon, ki je vplival na vso Prekmur , a, in z odnosi do Italije ter s problemom večnarodnostno državno telo, postali Čehi, v pri-Koroške vendar je reševal tudi druga vprašanja. hodnji SHS pa Srbi. Hrvati in Slovenci so kmalu po Težave mednarodnega položaja slovenskih dežel je združitvi s Srbijo in Črno goro prišli na položaj, na bilo nujno reševati na najvišji ravni, na ravni na- katerega je na Češko-slovaškem do določene mere rodnega sveta v Ljubljani. spominjal položaj Slovakov, vendar pa je bil polo- Naprej se je ukvarjal, podobno kot narodni žaj Slovakov zagotovo precej boljši od položaja Hr- odbor v Pragi, z vprašanji snovanja lastne vojske, vatov in Slovencev.3 financ, prometa (predvsem železniškega), gospo- Med narodi v novi jugoslovanski državi so bile darstva, dobave, ustave, združevanja družin, admi- tudi velike gospodarske in kulturne razlike zaradi nistracije, prometa na jugu, narodnostnih mej, jugoslovanskih časopisov. Zahtevali so enakoprav- ------------------------------------------- nost slovenskega naroda v šolah in zaščito manjšin. 3 Pommembnih rpolit žnost h P^^o Radi ć a in Andreja Hlinke ter njuni nastopov na mirovni konferenci v Parizu. Lahko bi rekli, da se je Hlinka pogajal z naj- Narodni svet je imel štirideset članov. Sestava političnih moči je bila taka: Istra je imela sedem predstavnikov (Politično društvo za Istro v Pazi- ve č jimi sovražniki Slovakov in tudi nove č eškoslovaške dr- nu), za Trst sta bila namenjena dva sedeža (Poli- žave – z Madžari Podobno se je Stjepan Radi ć pogajal z ske obale). Po vrnitvi politikov iz Pariza pa je bil v ČSR in v SHS postopek proti njima popolnoma različen. Češkoslovaški predsednik T. G. Masaryk je poslal A. Hlinka na Slovaškem v domač pripor v toplice, Radiću pa je pred-2 Kot je kasneje o razmerah Slovencev in Hrvatov na ob- sednik vlade SHS Srb Svetozar Pribičević grozil s smrtjo. ravnavah v Beogradu dejal hrvaški pisatelj Miroslav Krle- S. Radića so pozneje res zaprli, v zaporu pa je prosto- ža: "Naš položaj v Avstro-Ogrski se je znašel pod oblastjo voljno podpisal prisego o lojalnosti vladi SHS. Nekaj let Karadjordjevičev kot steklenica piva na odlagali. Pirjevec, J.: kasneje ga je neznani morilec v parlamentu v Beogradu Jugoslavia 1918–1992, str. 11. ustrelil. tično društvo Edinost), Vseslovanska ljudska stranka in Jugoslovanska ljudska stranka sta imeli vsaka 346____________________________________________Članki in razprave________________________ARHIVI 29 (2006), št. 2 ---------------------------------------------Jan Krlín: Narodni svet v Ljubljani leta 1918, ..., str. 341–352--------------------------- različnega političnega razvoja v prejšnjih stoletjih. ljakov, Hrvatov, Slovencev in Srbov. Tukaj je bil Čeprav je vsakršno vrednotenje te vrste zelo sub- po vzoru češkega narodnega odbora ustanovljen jektivno in težavno, bi tukaj lahko uporabili vzpo- narodni svet rednico Zahod - Vzhod oziroma Čehi in Slovenci, Šele v septembru 1918 se mu je s svojo Ljudsko morebiti Hrvati proti Slovakom, Srbom, Muslima- stranko pridružil tudi Anton Korošec. O tesnem nom (v nekdanji Jugoslaviji z veliko začetnico kot sodelovanju narodnega sveta v Ljubljani s Čehi narodnost) idr. Vzporednice ni mogoče uporabiti priča npr osnutek njihove razprave, ki je bila 27. za gospodarstvo, saj so imeli med omenjenimi na- avgusta 1918, v katerem je poleg drugega nave-rodi prednost Čehi, za njimi so bili Slovenci, potem deno, da je potrebno vsak dan opazovati razvoj pa Hrvati, Slovaki in Srbi. Že v letih 1919-1920 so razmer v Mariboru, Celju, Celovcu, Zagrebu in na ti narodi začeli ubirati vsak svojo pot. V Kraljevini Notranjskem (območje južno od Ljubljane). O SHS so Srbi uveljavili centralistični državni model. vsem tem naj bi bili vedno nemudoma obveščeni: Z njim niso bili zadovoljni ne Hrvati ne Slovenci. 1. Predsedstvo narodnega sveta v Ljubljani, pod-Makedonci, Črnogorci in Muslimani niso bili pri- polkovnik Švabič, komandant domobrancev. 2. V znani kot narodnost. Tudi v vsej Prvi češko-slo- Zagrebu naj bi bila o tem obveščena pisarna s slovaški republiki je prevladovala narodnostna nape- venskim tajnikom. 3. Na Dunaju naj bi bili obve-tost. Na Češko-slovaškem so živeli pripadniki veči- ščeni: a) Jugoslovanski klub poslancev, b) češki po-ne narodov in narodnosti nekdanje monarhije. Tu slanec Vlastimil Tusar in urednik Černý, c) narodni je delovalo tudi nekaj antagonizmov: češko-nemški, odbor v Pragi. Naprej naj bi bilo potrebno ponov-slovaško-madžarski, madžarsko-rusinski, češko- no obvestiti Celje, Maribor in Celovec ter Gorenj-poljski. Eden od vzrokov v teh državah, poleg gos- sko po konceptu uprave narodnega sveta iz 27. av-podarskih, kulturnih in drugih, ki so kljub tragič- gusta 1918.4 nemu obdobju druge svetovne vojne in obdobju Naj opomnimo, da je bil 11. septembra usta- socializma na koncu v devetdesetih letih pripeljali novljen območni odbor narodnega sveta za Trst, 13. do razdelitve Češko-slovaške in krvavega razpada septembra za Gorico, 19. septembra za Koroško - Jugoslavije je bil - zelo poenostavljeno rečeno - Borovlje (Ferlach) in 26. septembra za Štajersko - narodnostni dejavnik. Maribor. Toda vsi ti načrti so imeli eno težavo - še vedno ni bil ustanovljen narodni svet Srbov, Hrva- 3. Kako je narodni svet v Ljubljani prevzemal tov in Slovencev v Zagrebu. Svet, ki mu je narodni moč. Mestna uprava proti narodnemu svetu svet v Ljubljani priznal svojo podrejenost, je bil ustanovljen dne 8. oktobra 1918 po kapitulaciji Razmere v Ljubljani so se v maju 1918 začele Bolgarije (27. septembra 1918). Medtem je razvoj močno dramatizirati Seveda je bil tukajšnji položaj zelo napredoval 10. oktobra je bila razglašena močno povezan z narodnostnim giban em v konč- Nemška Avstrija (Deutschösterreich), 16. oktobra ni fazi obstoja monarhije. pa je bil objavljen manifest cesarja Karla I. Narodni Po praznovanju obletnice Narodnega gledališča svet SHS v Zagrebu ga je zavrnil že 19. oktobra, v Pragi (v dneh od 16. do 18. maja 1918), ki naj bi enako kot Jugoslovanski klub cesarskega sveta na bilo manifestacija slovanskih in romanskih narodov Dunaju. Kot je navajal avstrijski guverner v Trstu, proti monarhiji, so se začeli dogodki dokaj hitro so manifest popolnoma zavrnili Slovenci in Hrvati vrstiti. Zavezništvu slovanskih narodov v monarhiji na Primorskem, saj je ohranjal področno integriteto so se pridružili tudi Poljaki, ki so po odstopu Ogrske in dajal poseben položaj Trstu. Zato ga je Chelma na podlagi Brest-Litovskega miru postali pozitivno sprejelo italijansko mestno prebivalstvo. sovražniki monarhije. Med poslanskimi klubi vseh V tem času so se razmere hitro razvijale tudi v slovanskih narodov v monarhiji so se dogovorili za središču območja, na katerem so živeli Slovenci, v začetek čim širšega sodelovanj Na podlagi rezul- Ljubljani. Že prej sta predlog zadnjega avstro- tatov parlamentarnih volitev v letu 1911 so 24. ju- ogrskega ministrskega predsednika za ohranitev lija 1918 v Pragi ustanovili narodni odbor. Za monarhije skupaj zavrnila Karel Kramá ř in Anton predsednika je bil izvoljen državnopravni demokrat Korošec 25. oktobra je A. Korošec za predsednika dr. Karel Kramá ř, podpredsednika sta bila agrarec narodnega sveta v Ljubljani priporočil Ivana Hri- Antonín Švehla in narodni socialist Václav Jaroslav barja kotnjegovega najstarejšega člana. V tem času Klofáč, zastopnik pa socialni demokrat František je v Zagrebu potekala velika manifestacija za neod- Soukup. Kmalu se je premaknil led tudi na jugu. V________________ dneh od 16. do 18. avgusta 1918 so v Ljubljani po- 4 AS 58 Narodni svet za Slovenijo Ljubljana kart. 1 brez tekali t. i. Slovanski dnevi z udeležbo Čehov, Po- št. a. e. , , , ARHIVI 29 (2006), št. 2 Članki in razprave 347 Jan Krlín: Narodni svet v Ljubljani leta 1918, …, str. 341–352 visnost jugoslovanskih območij Avstro-Ogrske. ni del Ljubljane) in prisilil vojsko h kapitulaciji. Med udeleženci je bil tudi Ivan Cankar. Po uspehu Takoj za tem je zasedel postajo in interniral po-manifestacije v Zagrebu so podobno začeli priprav- veljnika postaje, generala Puhareka.5 ljati v Ljubljani za 29. oktober 1918. Dogodek je Tako je bila 30. oktobra zjutraj Ljubljana pod prirejal narodni svet v Ljubljani z udeležbo pred- nadzorom slovenskih enot. Vojaški odbor je ulti-stavnikov vseh slovenskih političnih strank in dru- mativno pritiskal na narodni svet, naj takoj imenuje štev. narodno vlado, drugačebotostorila vojska.Toje 24. oktobra 1918 je kranjski glavar grof Attems menda pripomoglo k sestavi prve slovenske narod-Dunaj spraševal, kaj naj naredi, če bo 29. oktobra ne vlade in odstopu grofa Attemsa. Narodni svet še manifestacija – naj jo prepove in energično ukrepa 29. oktobra, po manifestaciji na Kongresnem trgu, proti njej ali naj jo dovoli. Če jo dovoli, bi se ni imel dovolj poguma ali moči, da bi prevzel oblast. manifestacija lahko sprevrgla v poulične nemire. Če Samo razmišljal je o tem, da bi prevzel pod nadzor bi odgovor vlade zamujal, bi jo grof dovolil. Dne Urad za prehrano. O tem je nemudoma, lojalno 26. oktobra se je predstavništvo narodnega sveta obvestil ministrskega predsednika Lammascha na dogovorilo, da je v vseh okoliščinah nujno prepre- Dunaju, ki ga je ponudba verjetno presenetila. čiti, da bi manifestacija prerasla v demonstracijo. Zato so morali ponovno prevzeti pobudo slo-Podobno so tudi 28. oktobra predstavniki na- venski oficirji. Na njihovo pobudo je narodni svet rodnega sveta v Ljubljani pozivali k previdnosti; bali v Ljubljani dne 31. oktobra prisilil k odstopu ali so se neorganiziranega in nenadzorovanega dogod- interniral nekaj nemških uradnikov na izpostav-ka. Lahko bi izgubili nadzor nad množicami na uli- ljenih mestih: poveljnika policije, grofa Kunigla, cah. Zahtevali so tudi, naj bo vnaprej dogovorjeno, njegovega zastopnika Skubla, predsednika kranjske-kateri govorci bodo imeli na manifestaciji govor, da ga zemljiškega sodišča Elsnerja, šolskega referenta ne bi bilo zmede. Kot je pozneje v svojih spominih Kalteneggerja in druge. navedel škof Jeglič, je bil zadovoljen, ker je ves do- Naslednja nevarnost, ki je grozila slovenskim godek potekal v največjem miru in redu. Skozi me- oblastem, je bila soška vojska maršala Boroeviča. sto so korakali Sokoli in Orli v uniformah, šolska Po Rostoharjevih spominih sodeč je dal oficirski mladina, pa tudi velika skupina socialnih demokra- odbor v Ljubljani natisniti letake v različnih jezikih, tov. ki so bili namenjeni vojakom soške vojske, da bi se Škof je bil prav tako vesel, da so bili po ukrepu v miru vrnili domov in se ne bi več bojevali. Slo-predstavnikov Slovenske ljudske stranke ukinjeni venski in hrvaški vojaki naj bi odkorakali proti načrtovani govorni nastopi pred hotelom Union. Ljubljani in Zagrebu, Nemci in Madžari pa skozi Bal se jih je, saj bi čustveni nastopi govorcev lahko Trbiž v Celovec. izzvali poseg enot, zvestih glavarju (v mestu so bile Letaki so po Rostoharjevem mnenju pospešili madžarske enote) in bi lahko prišlo do prelivanja razpad soške vojske. Ko je ta dezorganizirana voj-krvi. Podobno se je morebitnega srečanja bala tudi ska prispela z linije na Piavi nazaj na Sočo, kjer je dunajska vlada; bala se je morebitnega napada nem- 24. oktobra 1917 začela znano ofenzivo, je bila že v škega prebivalstva. popolnem razpadu. Tudi Boroevič je s svojim šta-V tem času je narodni svet v Ljubljani (v noči z bom odpotoval proti Celovcu. 28. na 29. oktobra) izvedel, da za naslednji dan, to Kot je pozneje v svojih spominih napisal Boro-je 29. oktober, pripravlja hrvaški sabor zasedanje, evič, je njegova premagana vojska razpadla tudi na katerem namerava razglasiti neodvisnost SHS. zaradi razpada zaledja; to je potrdila tudi uprava Predsedstvo narodnega sveta se je dogovorilo, da preiskovalne komisije avstrijskega parlamenta, ki je se bo z deklarativnim načinom pridružilo Zagrebu. bila ustanovljena 19. novembra 1918. K razpadu so Naslednjega dne so na manifestaciji na Kongres- pripomogle kaotične razmere v prometu, posebej nem trgu v Ljubljani prisegli stotnik Rostohar in železniškem. slovenski vojaki, ki so se udeležili tega dogodka, V teh dneh ni nič več oviralo ustanovitve prve Državi SHS. S tem je narodni svet izgubil nadzor slovenske narodne vlade. Sestavljena je bila iz pred-nad dogodkom. Lahko bi rekli, da je podobno kot stavnikov Slovenske ljudske stranke (SLS), Jugoslo-v Pragi hiter potek dogodkov prehitel politično vanske demokratične stranke (JDS) in Jugoslovan-preračunljivost. Rostohar je s pomočjo revolucio- ske socialnodemokratske stranke (JSDS). Ustanov-narnega odbora slovenskih oficirjev v rezervi, top- ljena je bila 31. oktobra 1918. Takrat je vlada še ništva 53. hrvaškega polka in osvobojenih ruskih in srbskih ujetnikov v noči z 29. na 30. oktober 1918 5 AS 58, Narodni svet za Slovenijo, Ljubljana, kart. 1, brez obkolil madžarsko vojašnico na Kodeljevem (mest- št. a. e. 348 Članki in razprave ARHIVI 29 (2006), št. 2 Jan Krlín: Narodni svet v Ljubljani leta 1918, …, str. 341–352 formalno potrdila svojo podrejenost predsedstvu narodnega sveta Države SHS v Zagrebu Še istega večera se je vlada sešla na svojem prvem zasedanju; na njem je njen predsednik Josip Pogačnik skupaj z zastopnikom Jankom Brejcem in Karlom Tillerjem sporočil kranjskemu glavarju At-temsu, da se je avstrijska uprava končala in da je oblast na Kranjskem prevzela slovenska narodna vlada. Glavar se je novi vladi podredil brez nas-protovanj. Če ne bi bilo znanih dogodkov 29. oktobra v Ljubljani, bi moral verjetno glavar odstopiti sam.6 4. Rešitev mestnih težav s pomočjo narodnega sveta v Ljubljani Sodeč po situacijskih poročilih narodnega sveta v Ljubljani iz novembra in decembra 1918 je tudi slovenski narodni svet reševal nekatere podobne težave kot narodni odbor v Pragi. V prvi vrsti je bilo najbolj aktualno reševanje napetosti zaradi napredovana Italije na slovenskem Primorskem. Tukaj, npr. v Trstu je na j prej slovenska stran upala, da bo sodelovala z italiansko vojsko v tem času pravzaprav zavezniško. Takšno je bilo npr. stališče poslanca dr. Otokarja Rybař ja. Kmalu se je izkazalo, da imajo Italijani nekoliko drugačne načrte. Izhajali so iz tega da so imeli po tajnem Londonskem sporazumu iz leta 1915 pravico zasesti večino ozemlja Dalmacije skupaj z Istro in Primorsko, na katerem so po zadnjem štetju prebivalstva iz leta 1910 predstavljali manjši del prebivalstva. Lahko bi tudi rekli, da je bila prikl j učitev teh obsežnih območij pogo , za sodelovan e Italije v vojni na strani Antante podobno kot je bilo v primeru južne Tirolske. Kot je znano, Avstro-Ogr-ska ni hotela niti na prošnje Nemčije popustiti Ita-liji glede ozemeljskih zadev v okolici Trsta in tako je verjetno pripomogla k odločitvi Italije, da se vplete v vojno na strani zahodnih velesil. Podoben problem je bilo leta 1918 vprašanje Koroške, kjer naj bi bil plebiscit, ki naj bi odločil, ali bo južna Koroška pripadla Jugoslaviji, ali pa bo v celoti ostala Avstriji. Poleg aktualnih zadev, ki jih je predsedstvo narodnega sveta v Ljubljani obravnavalo, omenimo predlog za pot delegacije Države SHS v Beograd.7 6 Vse natančno navaja Pleterski, J.: c. d., str. 251–268. Prav tako Šorl, M.: Slovenska politika med prvo svetovno vojno. 7 Po poročanju narodnega sveta Države SHS v Zagrebu z dne 26.–27. novembra 1918 so obravnavali pot osemnajstih jugoslovanskih delegatov v Beograd. Na vlaku, s katerim so potovali, je bil pripravljen tudi poseben salon za Operativno ali v sodelovanju z narodnim svetom v Zagrebu je bilo treba reševati razmere na območjih, ki jih je zasedla Italija. Ohranila so se npr. poročila o dogodkih v pristanišču Bakar in v Oprtalju v Istri, na Reki, v Opatiji in na otoku Cresu.8 Kot zanimivost navajam tudi situacijsko poročilo z Du-naja.9 Od slovenskih področij so na razpolago si- regenta, princa Aleksandra, če bi hotel obiskati jugoslovanska območja. 8 Po poročanju iz Bakra so pristanišče zasedle italijanske enote postaje Bakar in na Narodni dom v Dragi obesile svoje zastave. V Reki je italijanski poveljnik odredil, da se morajo vsi civilni uradi podrediti odredbi italijanskega narodnega odbora (Consiglio nazionale). V Opatiji so imenovali italijanskega župana in razpustili krajevni mestni svet. Otok Cres so začele v imenu italijanskega kralja zasedati italijanske enote in prišlo je do krvavega konflikta s krajevno jugoslovansko mladino. Nato je italijanski vojaški poveljnik izjavil, da otok zaseda v imenu italijanskega kralja. Spopad z Jugoslovani se je končal z begom italijanske vojaške enote. Po srečanju so Italijani izdali plakate, s katerimi so sporočali, da je italijanska okupacija otoka le začasna in da bo vse dokončno rešila mirovna konferenca. Francozi danes niso prevzeli oblasti nad Reko. V mestu so samo za nekaj dni. Na guvernerjevi palači je bila izobešena samo italijanska zastava. S posebnim parnikom se je v mesto pripeljalo okoli osemsto angleških vojakov, ki so v mesto korakali ob svoji lastni glasbi. Marin Glavin, kaplan iz Oprtalja v Istri, je dejal, da je v njihovem mestecu kakšnih štiri tisoč prebivalcev, od tega osemsto Italijanov, ki pa so zelo nacionalni. Najbolj jih je razburila ustanovitev narodne straže, in sicer zato, ker jim je zaplenila precej vina in hrane. Prav tako jih je skrbelo, da bi bili lahko odpuščeni iz krajevne uprave in so nasprotovali temu, da bi imeli v rokah manjši del uprave. Poleg tega so ga zaprli, ker ni hotel do 24 ur odpotovati. Ker se je počutil ogroženega, je odšel v Zagreb. Italijani menda čakajo na prihod italijanskega ladjevja. Med krajevnimi kmeti je veliko orožja, saj se zelo veselijo nove Jugoslavije in jih skrbi, da bi jih prej lahko zasedla italijanska vojska. Prim. ARS, AS 58, Narodni svet za Slovenijo, Ljubljana, kart. 2). 9 Zanimivo je tudi poročilo z Dunaja, ki opisuje tamkajšnje razmere: politična persekucija, pomanjkanje živil, veliko delavcev brez dela. Vsaka družina ima pravico do plina za dvajset halerjev. Tovarne morajo odpuščati svoje stare delavce. Povsod se potepa veliko zgubljenih ljudi, bivših vojakov. Železnice nekaj dni niso obratovale, tramvaji bodo šele ustavljeni. Dnevniki postopoma pripravljajo prebivalstvo na naslednji val pomanjkanja. V mesto le v najnujnejšem primeru dobavijo žito in meso. Vendar ni krompirja in sladkorja. Parni mlini so se ustavili in nikoga ni, ki bi zmlel zrnje in dal ljudem moko. Vse te zadeve se stopnjujejo tudi politično. Prebivalstvo ni zadovoljno s trenutnim židovskim vladanjem in pričakujejo se protiži-dovski nemiri. Dunajska vlada je opozarjala na Moskvo, kjer se menda dogajajo stvari, ki jih ni nihče pričakoval. Povsod v mestu se potepa veliko odpuščenih uradnikov – mordajih je celo osemdeset tisoč - in deaktiviranih oficirjev. Dunaj je poln proletariata iz vrst intelektualcev. Tujih državljanov avstrijska vlada nikakor ne podpira, zato naj skupaj z demobiliziranimi jugoslovanskimi vojaki nemudoma odpotujejo domov. V tej zadevi se lahko združijo z zastopništvom Države SHS na nekdanjem ministrstvu za ARHIVI 29 (2006), št. 2 Članki in razprave 349 Jan Krlín: Narodni svet v Ljubljani leta 1918, …, str. 341–352 tuacijska poročila iz Škofje Loke, Ratitovca in Di- prositi mestno italijansko poveljstvo za to, da bo naprej vače.10 ohranjen poštni, telegrafski, železniški in cestni promet. Tudi v drugih situacijskih poročilih so se poka- Omenja se, da je Narodna vlada SHS v Ljubljani prosila zale podobne težave. To je bilo v skladu s postop- Narodni svet Države SHS v Zagrebu, da bi v zadevi ita-nim zasedanjem jugoslovanskih delov na Primor- lijanske okupacije jugoslovanskega področja interveniral pri skem, v Istri in Dalmaciji, poseljenih večinoma z italijanskem kralju in vladi. Narodni svet v Ljubljani je jugoslovanskim prebivalstvom. Razmere so bile do prosil vse osebe, ki prihajajo s področja, ki so ga zasedli določene mere podobne stanju na takratnem ob- Italijani, da s seboj prinesejo odredbo, obvestilo in ukaze ita-mejnem območju čeških dežel. Precejšnja razlika je lijanske uprave. Sprejemajo se tudi opisi teh odredb, a veliko bila v tem, da so na češkem obmejnem območju bolje je imeti na razpolago izvirnike. V primeru italijan-predstavljali Nemci v večini kompaktno in zaprto skega nasilja, posebej internacije jugoslovanskih državljanov, obliko poselitve, na vzhodni jadranski obali pa je je potrebno natančno vedeti, za katero italijansko enoto gre. bilo drugače. Tukaj so po zadnjem štetju prebi- Prav tako je potrebno obvestiti Narodni svet v Ljubljani o valstva Italijani predstavljali v večini mest in vasi italijanskih rekvizicijah, če Italijani ne bi hoteli dati potr-zanemarljivo manjšino. Izjema je bil Trst, kjer je dila o zaplenjenem materialu". bilo trideset odstotkov Slovencev, okolica pa je bila Po L'Epochi z dne 3. novembra je mnenje na-pretežno slovenska. Podobno je bilo tudi v mestih rodnega sveta Države SHS v Zagrebu, da bo Reka v Istri, ki je sicer imela zaradi poitalijančevanja v priključena Državi SHS, popolnoma nerealno. Na-prejšnjih desetletjih italijansko podobo, a večino rodni svet na Reki je menda odgovoril v tem prebivalstva so predstavljali Slovenci in Hrvati. Te smislu, da je za združitev z materinsko Italijo. V razmere so bile podobne kot v notranjosti čeških italijanskem tisku v nadaljevanju piše o vprašanju dežel v obdobju od leta 1848 do prve svetovne voj- predaje avstro-ogrskega ladjevja. Država SHS je ne, ko so češka mesta z razvojem narodne eman- lahko mislila, da bo s tem, da ladjevja ni predala, cipacije postopoma postajala vse bolj češka.11 nagajala Italiji in Antanti. Vendar se je uštela, saj ne V situacijskem poročilu z Dunaja piše: "Po objavi sme pozabiti, da so bili avstrijski bajoneti, na katere Narodnega sveta v Ljubljani v primeru okupacije jugo- se zdaj naslanja, da bi preprečila boljševizem in slovanskih področij Italije naj mestni župani, pristojni Na- anarhijo, prej obrnjeni proti Antanti. Glede na sta-rodni svet ali narodni odbor ukrepajo tako: 1) Narodna lišče dopisa je Država SHS na morebitno srečanje z straža se razpusti. 2) Na mestnem uradu se ne izobesi Italijo zelo slabo pripravljena. Frustracija zaradi Ita-italijanske zastave, če pa jo izobesijo Italijani, naj je poleg nje lije je najverjetneje toliko večja, ker je Italija pred izobešena tudi jugoslovanska. 3) Zoper okupacijo je potrebno vojno podpirala jugoslovansko politiko in bila na-dati pisni protest, ker je jugoslovansko področje nevtralno. 4) klonjena morebitni jugoslovanski državi kar zadeva Do italijanskih policistov in vojakov se je treba obnašati narodne, etnografske in strateške meje. človeško, saj se bo vse rešilo šele na mirovni konferenci. Predsedstvo narodnega sveta v Ljubljani se je V primeru italijanske okupacije področja je potrebno dne 27. oktobra 1918 s pozivom obrnilo na sloven- ske uradnike monarhije, morebiti na odstavljene uradnike, da bi sprejeli službo v narodnem svetu. obrambo. V Ljubljani, 8. 12. 1918. Prim. ARS, AS 58, NaPrav tako je bila določena podrejenost društev rodni svet za Slovenijo, Ljubljana, kart. 2, brez št. a. e.). Tudi Uradu za nemško Avstrijo je bil na njegovo ozemlje Orlov in Sokolov Narodni straži, preimenovani v odposlan telegram glede situacije jugoslovanskih uradni- Narodno obrambo. kov. v: Ribnikar, P. (ur.): Sejni zapisniki s 5. obravnave vla- Po odredbi predsedstva narodnega sveta v de z dne 14. novembra 1918, str. 108. Ljubljani z dne 28. oktobra 1918 so morali vsi javni Po poročanju iz Škofje Loke so Italijani zasedli tudi Rati-uradi v Sloveniji ali Istri uradovati izključno v tovec. V Škofji Loki je bila srbska enota sedemdesetih mož tovec. V Škofji Loki je bila srbska enota sedemdesetih mož zaradi obrambe mesta pred Italijani. Italijani so zasedli tudi slovenskem ali srbohrvaškem jeziku, ker sta oba Postojno. Podatke je posredoval krajevni odbor narodnega jezika pogovorna in uradna jezika jugoslovanskih sveta, konkretno okrožni sodnik dr. J. Keršič. Na željo javnih uradov. Pozvani so bili vsi sodni uradi, srednje šole in železniški uradi, naj prav tako začnejo uradovati v teh jezikih. Vsi uradi so bili dolžni od-ARS, AS 58, Narodni svet za Slovenijo, Ljubljana, kart. 2. govoriti narodnemu svetu v Ljubljani, da so ukaz Podobno uprava Narodnega sveta v Divači o zasedbi kraja sprejeli in navesti morebitne opombe. Dne 27. oktobra je narodni svet v Ljubljani preklical preventivno cenzuro. 29. oktobra 1918 ob 10. uri je prišlo obvestilo ČTK iz Prage o ustanovitvi Češko-slo- s strani Italijanov dne 7. novembra 1918 (telegram Divača št. 208/6.11.1918, v: ARS, AS 58, Narodni svet za Slovenijo, Ljubljana, kart. 4. 11 Več avtorjev: Definy jihoslovanských zemí , str. 347; Tudi delo več avtorjev: Dejiny Jugoslávie, str 306. vaške države. 350 Članki in razprave ARHIVI 29 (2006), št. 2 Jan Krlín: Narodni svet v Ljubljani leta 1918, …, str. 341–352 Glede na zapis z obravnave narodnega sveta v ugodno. Do gospodarske in politične krize v novi Ljubljani z dne 10. oktobra 1918 je morala biti vsa državi je prišlo šele ob koncu leta 1920. Mnogo te-zunanja uprava usmerjena protiavstrijsko, vsa vo- žav je ostalo, bile so le malo potisnjene v ozadje. dilna mesta pa so morali zasesti uradniki, usmerjeni protiavstrijsko in protinemško. Uradniki so morali 5. Zaključek za vsako ceno podpirati neločljivo združitev s Srbi in Hrvati. Glede na socialno in narodnostno poli- Ob razglasitvi samostojne države lahko najde-tiko je bilo nujno odstraniti uradnike nemške na- mo pri Čehih in Slovencih vzporednice. Oba narodnosti na dobro plačanih mestih, avstrofilske in roda, ki sta tako narazen, sta imela zelo podobno vse protijugoslovanske elemente, če niso bili nujno usodo. Že način oblikovanja nove državne oblasti potrebni. Kot vidimo v nadaljevanju, vrsta teh od- ali priprava nove državne uprave sta potekala pri redb ni bila realizirana, ker je bilo težko najti urad- obeh narodih precej podobno. Tukaj je potrebno nike, ki bi izpolnjevali te zahteve. omeniti sodelovanje poslancev obeh narodov Narodni svet v Ljubljani je zahteval, naj se "fi- skupaj s Hrvati v parlamentu cesarskega sveta na deikomis" posestva pod nemško upravo nacionali- Dunaju. Drugo področje odnosov med obema zirajo. Nacionalizirano je bilo tudi premoženje narodoma je bilo gospodarsko; od polovice 19. podjetij, katerih sedež do oktobra 1918 ni bil na stoletja se je češki kapital pretakal na Balkan. Čehi območju jugoslovanske države, ne nazadnje, naj bi so sodelovali pri ustanavljanju bank, zavarovalnic, se nacionaliziralo tudi premoženje, katerega lastniki hranilnic in industrijskih podjetij.13 so bili usmerjeni protijugoslovansko. V delu primerjamo razvoj v obeh deželah od Vsa državna uprava na območju Kranjske, Šta- poletja do jeseni 1918, in to, poleg drugega, na jerske, Gorice, Koroške in Trsta (vključno z Istro) podlagi gradiva iz fondov Arhiva Republike Sloje sodila pod narodni svet v Ljubljani. Sodelovanje venije v Ljubljani, ki doslej v Češki republiki niso narodnega sveta in narodne vlade naj bi bilo takšno bili objavljeni. Če se posvetimo primerjavi razmer v kot med parlamentom in vlado. Narodni svet v državni upravi v slovenskih in čeških deželah jeseni Ljubljani naj ne bi imel neomejenega delovanja in leta 1918, lahko zaključimo: v čeških deželah so naj bi imel nasprotno status zastopnika narodnega bile kadrovske spremembe minimalne, zamenjave sveta Države SHS za slovenska območja. so se dogajale le v najskrajnejših primerih, ko je bil Po ukazu narodnega sveta Države SHS v obstoj uradnika na določenem mestu politično po-Zagrebu z oktobra (novembra?) 1918 je na podlagi polnoma nemogoč zaradi pritiska narodnega odbo-čl. 56 krajevnega sveta najpomembnejša dolžnost ra in prebivalstva. To se je dogajalo pri osebah, ki župana zagotoviti v občini mir in red. Zato naj bi so se v vojni angažirale izrazito proavstrijsko. Ven-bili sestavljeni oddelki Narodne straže, ki naj bi dar je bil tudi v teh primerih uradnik poklican v imeli status javnih dejavnikov. Župani so bili zato zaledje – v namestništvo – oziroma prestavljen na pozvani, naj narodnemu svetu v Zagrebu sporočijo, drug konec dežele, kjer ga ni nihče poznal, ali pa je kakšne konkretne ukrepe so že uvedli. Potekala je bil upokojen.14 obravnava z italijanskimi parlamentarci o ustavitvi V Sloveniji so bile razmere bolj zapletene, v dejavnosti italijanskega topništva. veliko primerih so v mestih in krajih s slovensko Na voljo so tudi poročila o ustanovitvi narod- večino delovali nemški uradniki (o območjih ob nega sveta v Mislinji (5. novembra) in v Trebelji nekdanji avstrijsko-italijanski meji ima avtor le malo (11. novembra 1918) ter poročilo o telegramu podatkov), ki večinoma niti niso znali slovensko. čeških poslancev in precejšnjem povečanju agende Zato so bile razmere bolj zaostrene in pritisk za v pisarni predsedstva narodnega sveta v Ljubljani.12 zamenjave uradnikov bolj radikalen, seveda v okvi-Negotovosti in zapleti, povezani z oblikovanjem ru možnosti. novega državnega telesa na jugu nekdanje monar- Če za proavstrijsko usmerjene uradnike ni bilo hije, so se seveda v prihodnjih mesecih bolj povečali kot umirili. Nova država je dobila kot doto precej 13 Problematiko je obdelalo že mnogo čeških zgodovinarjev narodnostnih, verskih in tudi socialnih težav. Tudi in publicistov, npr. Ctibor Nečas. Ta tema presega okvire vprašanje meja nove države je bilo rešeno šele z članka. mirovnimi pogodbami v letih 1919–1920. V nekate- 14 Kot je navedeno v študiji: Zamenjave uradnikov državne rih primerih to za Kraljevino SHS ni bilo preveč uprave v čeških deželah v letih 1918–1920, v: Paginae historiae 6/1998, str. 210–253, avtorju ni uspelo dokazati primera persekucije nekdanjih avstrijskih uradnikov. Pre- 12 ARS, AS 58, Narodni svet za Slovenijo, Ljubljana, kart. 4, stavljenih je bilo celo več uradnikov češke kot nemške na- sine. rodnosti. ARHIVI 29 (2006), št. 2_______________________Članki in razprave______________________________________351 ---------------Jan Krlín: Narodni svet v Ljubljani leta 1918, ..., str. 341–352--------------------------------------- nadomestnih ljudi, se je narodna vlada v Ljubljani župani občin, finančni in drugi uradi obvezani zadovoljila s prisego dotedanjih uradnikov, če pa so ubogati ukaze narodnega sveta Države SHS v bili v državni službi, so naprej uradovali po navo- Zagrebu. Navedeni uradi so bili dolžni prevzeti vso dilih vlade. Vendar si je vlada v Ljubljani priza- mestno izvršno oblast in tudi sodelovati z drugimi devala za čim hitrejšo zamenjavo avstrijsko usmer- mestnimi narodnimi sveti v Sloveniji v jesenskih jenih uradnikov s Slovenci. Tako je bilo tudi v delu mesecih leta 1918 tako, kot je bilo v primerih Koroške, ki so ga zasedli slovenski prostovoljci. nekaterih narodnih odborov pri nas, kjer sta Na območji ki jih je okupirala Italija, so bili nastajali že skoraj samostojni republiki. nastavljeni i h anski uradniki. Slovenska vlada je imela velike težave z nastanitvijo slovenskih urad- 6. Seznam virov in literature nikov z družinami, ki so jih Italijani izganjali iz Trsta. Na območjih, ki jih je nadzorovala slovenska Seznam literature in objavljenih virov je le zelo vlada, so zamenjali na primer sodnike - v Celju, izbran. K najosnovnejšim slovenskim virom sodi Ljubljani, Novem mestu, Mariboru. Skora j takoj po Arhiv Republike Slovenije (ARS), fond AS 58, prevratu (7. novembra 1918) , e bil zamen an okraj- Narodni svet za Slovenijo. ni glavar v Ljubljani. Še prej 4. novembra, so bili odpoklicani upravniki okrajnega glavarstva v Breži- Drugi viri cah in Celju. Postopoma so bili zamenjani občinski poljski Ribnikar, P. (ur.): Sejni zapisniki Narodne vlade komisarji in drugi uradniki; na poštni upravi so bili Slovencev Hrvatov in Srbov v Ljubljani in deželnih vlad za zamenjani direktor pošte, svet pošte in komisar. Slovenijo 1918-1921. 1. del: Od 1. nov. 1918 do 26. Narodni svet v Postojni si je prizadeval za za- feb. 1919. Ljubljana 1998., 2. del: Od 28. febr. 1919 men,avo okra j nega glavarja dr Plinosterja, ki je bil do 5. nov.1919. Ljubljana 1999., 3. del: Od 22. mar. v vojni usmer en proavstrijsko. 1920 do 9. jul. 1921. Ljubljana 2002. Narodni sveti, ki so izjavljali svojo podrejenost Politično preganjanje Slovencev v Avstriji 1914 bodisi vladi SHS v Zagrebu bodisi narodni vladi v -1917: poročili vojaške in vladne komisije. Viri 1 Ljubljani, so nastajali na regionalni in mestni ravni (1980). od oktobra 1918. Podobno kot v čeških deželah so Politično preganjanje Slovencev v Avstriji 1914 se tudi tu oblikovale oborožene enote Narodne -1917: priloge k poročilom vladne komisije (izbor). straže. Vanje so vstopali večinoma pripadniki inte- Viri 2 (1982). ligence, a to ne samo v mestih kot pri nas, temveč Rozman Fr.: Korespondenca Albina Prepe- tudi na podeželju. To so bili advokati, učitelji, žu- luha-Abditusa (1903-1919). Viri 4 (1991). pani, podjetniki - trgovci ali posestniki in kmetje. V Tavčar, M. - Pelikan, E. - Troha, N.: Kores- pomembni meri, drugače kot pri nas, so bili v teh pondenca Virgila Ščeka (1918-1947). Viri 11 revolucionarnih organih oblasti vključeni župniki, (1997). kar je bilo povezano s pomenom rimskokatoliške Perovšek, J.: Programi političnih strank, orga- cerkve v Sloveniji. Zelo preprosto rečeno - drugače nizacij in združen . na Slovenskem v času Kraljevine kot na Češkem in manj kot na Moravskem, kjer je SHS (1918-1929) Viri 13 (1998). bila katoliška cerkev v določeni meri upoštevana kot Vošnjak, B.: Dnevnik iz prve svetovne vojne. Ljub- proavstrijska in prohabsburška - je imela katoliška ljana 1994. cerkev v Sloveniji precej večji pomen v smislu narodne cerkve. Pri nas je bilo to do določene mere Literatura (izbor) primerljivo z razmerami v južni Moravski. Narodni sveti so poskušali razvijati dejavnost v zvezi z Balkovec, B.: Prva slovenska vlada 1918-1921. vojsko, preskrbo in upravo. Enako kot pri nas so Ljubljana 1992. zahtevali npr. v Zagrebu ali v Ljubljani navodila, Erjavec, F.: Zgodovina katoliškega gibanja na Slo- kako naj ukrepajo, na primer proti veljavnim venskem. Ljubljana 1928. organom državne uprave. Gantar-Godina, I.: Masaryk in masarykovstvo pri Skratka, podobno kot v našem primeru narod- Slovencih. Ljubljana 1987. nih odborov, je tudi vlada v Ljubljani poskušala Gestrin F. - Melik, V.: Slovenska zgodovina od blažiti dejavnost narodnih svetov in predajati držav- konca 18. st. do 1918. Ljubljana 1966. no upravo v roke državnega glavarstva. Na podlagi Hladký, L.: Národněpolitické koncepce Slovin- odredbe ministrstva za notranje zadeve Države SHS ců v letech 1914-1918. Slovanský pfehled 2/99, str. z dne 5.-6. novembra 1918 so bili okrožna sodišča, 165-184. 352___________________________________Članki in razprave___________________ARHIVI 29 (2006), št. 2 ------------------------------------Jan Krlín: Narodni svet v Ljubljani leta 1918, ..., str. 341–352---------------------- Kermavner, D.: Začetki slovenske socialne demokra- Sutter, B.: Die Badenische Sprachverordnungen von cije v desetletju 1884-1894. Ljubljana 1963. 1897. II. Graz-Köln 1965. Več avtorjev: Dějiny jihoslovanských národů. Praha Sutter, B.: Die politische und rechtliche Stellung 1998. der Deutschen in Österreich 1848 bis 1918. Die Več avtorjev: Dějiny Jugoslávie. Praha 1970. Habsburgermonarchie 1848-1918. III/1. Wien 1980. Krlín, J.: Profil státní právy v českém vnitrozemí po Šorl, M.: Slovenska politika med prvo svetovno fíjnu 1918. Postgraduální doktorandská práce. Pra- vojno. Delo 8.-31. 5. 1997. ha 2002. Tobolka, Z.: Politické dejiny československého národa Lončar, D.: Politično življenje Slovencev (Od 4. ja- od r. 1848 až do dnešní doby . Díl III. 1879-1914, část nuarja do 6. januarja 191A ^. Ljubljana 1919. 2, 1891-1914, Praha 1936. Melik, J : Odvetništvo v Sloveniji 1918-1941. Troha, N.: Uprava v Slovenskem primorju Arhivi, 21 (1998), št. 1-2, str. 32-34. (pregled). Arhivi 20 (1997), št.1-2, str. 88-102. Melik, V.: Svetec in Toman v dunajskem par- Ude, L.: Slovenci in jugoslovanska skupnost. Maribor lamentu, v: Arhivi 22 (1999), št. 1-2, str. 35-38. 1972. Melik, V.: Volitve na Slovenskem 1861-1918. Valiani, L.: La dissoluzione dellAustria Ungheria. Ljubljana 1965. Milano 1966. Nečas, Ct.: Na pragu češko-slovenskih finanč- Žáček, V. in kol.: Češi a Jihoslované v minulosti. Od nih stikov. Zgodovinski časops 43 (1989), št. 1, str. nejstarších dob do roku 1918. Praha 1971. Slovinsko, 49-57. malá země mezi velkými soused n . Sborník z mezinárodní Ogrizek, E.: Okrožno sodišče v Mariboru in konference v pražském Klementmu. Praha 1999. Koroška pod jugoslovansko upravo pred plebisci- Žontar, J.: Splošna okrajna uprava v Sloveniji v tom leta 1920. Arhivi 19 (1996), št. 1-2, str. 26-34. letih 1918 do 1941. Arhivi 26 (2003), št. 1, str. 133- Opočenský, J.: Vznik národních států vrjnu 1918. 138. Praha 1927. _____________________________________________ Paulová, M: Tajná diplomatická hra o Jihoslovany za --------------------Zusammenfassung-------------------- světové válkj. Praha 1923------------------------------------------------------------------- Paulová, M.: TajnJ ^bor (Maffie) a polupráce s DER NATIONALRAT IN LJUBLJANA IM Jihoslovan ve v letech 1916–1918. Praha 1968. JAHR 1918 PROBLEMATIK DER BILDUNG P^c, J.: Jugoslavja 1918-1992: nastanek, razvoj NEUER STAATLICHER STRUKTUREN IM ter razpad Karadjordjevičeve in Titove Jugoslavje. Koper GEBIET DES HEUTIGEN SLOWENIEN IN 1995. DER ZEIT von OKTOBER BIS DEZEMBER Pirjevec, J.: Jugoslávie 1918–1992. Praha 2000. 1918 UND vergleIch MIT DER Pleterski,J.: Dr. Ivan Šusteršič 1863-1925: pot pr- ÄhNLICHEN ENTWICKLUNG IN DEN vaka slovenskegapolitičnega katolicizma. Ljubljana 1998. TSCHECHOSLOWAKISCHEN LÄNDERN Pleterski, J.: Katoliška ali socialna, narodna ali ljudska stranka? Koncepcija katoliške ljudske de- Der vorliegende Aufsatz war urspnmglich für mokracije 1890-1918. Cerkev, kultura in politika den tschechischen Leser bestimmt In de n tsche- 1890-1941. Ljubljana 1993. chischen Geschichtsschreibung sind das Thema Pleterski, J.: Koroški plebiscit. Ljubljana 1972. des Nationalrats in Ljubljana im Jahr 1918 und die Pleterski, J.: Prva odločitev Slovencev za Jugoslavijo: Problematik der Bildung neuer staatlicher Struk- politika na domač ih tleh med vojno 1914–1918. Ljub- turen m Gebiet des heutigen Slowenien in der Zeit ljana 1971. von Oktober bis Dezember 1918 eher wenig Prenovšek, J.: Slovenska osamosvojitev v letu 1918. bekannt, während das te Thema in Slo- Ljubljana 1998. wenien schon behandelt ist Der B Ribnikar, P.: Naredba o prehodni upravi v Slo- stammt von eine gu m tschechischen Historiker und veniji iz leta 1918 in njej pomen za Slovenijo. Arhivi sollte auch für slowenische Historiker von In- 26 (2003), št. 1, str. 119-128. teresse sein, und zwar aus der Perspektive der Serše, S.: Splošno žensko društvo 1901-1945: od Bewertung der Geschehnisse in Ljubljana m Jahr dobrih deklet do feministk. Ljubljana 2003. 1918 durch einen tschechischen Historiker. Inte- Slovenske zamisli o prihodnosti okrog leta 1918. Ljub- ressant ist auch ein Vergleich der Nationalräte in ljana 2000. Ljubljana und der Tschechoslowakei und deren Stiplovšek, M.: Državne ureditve na Jugoslo- Funk ion auf verschiedenen Ebenen vanskem ozemlju Slovenije 1918-1929. Arhivi 18 (1995), št. 1-2, str. 18-29.