V zadnjih letih so asfaltirali in uredili Soško, Valjavčevo, Kopališko, Zeljarsko, Rezijan-sko in Mendngerjevo cesto ob Gradašdd. Na sliki pa je del Zbašnikove utice, ki je, zadnja dobila astalt. Za 80 m ceste bo potrebno odšteti okrog 2 milijona dinarjev. Stanovald so prispevaH po 10 tisoč dinarjev.                                                     .         .
Devinski ulid mj bi tudi dali novo, asfaltiiano podobo. Doavela naj bi tudi varneja prometni režim. V KS pa vedo, da bi bilo čas, da bi prav kmalu poslali asfalterski Gnišer tudi na uttce severnega naselja.
V KS KOLEZIJA TRPKO UGOTAVLJAJO
Zunanji nered krha domači red
Predsednik sveta krajevne skupnosti Stane Grča, predsednica KK SZDL Ivica Žnidaršič, podpredsednica KK SZDL Slavka Hočevar in tajnik krajevne skupnosti Kolezija Franc Sojer so nas besedno pospremili v krajevno skupnost s 4600 prebivalci.
Razčlenili in navedli so uspehe, ki so jih dosegli v samoupravnem, materialnem in družbeno-poli-tičnem delu v preteklem obdobju, izrekli pa so tudi precej kritičnih ugotovitev o neodgovornem ravnanju po sprejetih samoprispevkih.
V krajevni skupnosti so v preteklih letih na nekaj cest položili asfalt in uredili njihovo podo-bo. Pri vsaki novi cesti je bil izrazitejši prispevek stanovalcev. Brez njihovega denarnega sodelova-nja si ne bo več mogoče zamišljati posodabljanja krajevnih prometnih žil. Priznavajo, da so dobile lepši in varnejši izgled ceste na južnem de!u Kole-zije ter da bo potrebno izpeljati tako nalogo tudi na severnem delu naselja.
Izjemno pomembne so tudi navade, ki so jih vpeljali v krajevno skupnost po socialistični zvezi^ preko rdečega križa, hišne samouprave in posa-meznih komisij. Med njimi je najbolj zagnana socialna komisija.
Vsi skupaj skrbijo za prebivalce stare nad 65 let, za predšolske otroke, ki so brez družbenega varstva, skušajo najti mesto v vzgojno-varstvenih
organizacijah. Iščejo najrazličnejše oblike pomoči socialno šibkim družinam. Lahko bi našteli še vrsto nalog, ki se jih niso ustrašili in so jih izpeljali za dobre medčloveške in sosedske odnose v kra-jevni skupnosti.
Rezultat takega razmerja do krajanov je izje-mno množično in brez težav potekajoče kadrova-nje za samoupravne organe KS, za delegacije, za vodstva družbeno-političnih organizacij. Krajev-na skupnost je po pripovedovanju njenih najbol" odgovornih ljudi postala resnični kolektiv (lat. collectivum, iz collectivus - zbirajoč, združujoč), (delovna skupnost, tesno povezana skupnost lju-di, ki jih veže isto delo, namen, itd).
Članarina
Na volilno-programski konferenci 14. 11. so izvolili novo vodstvo KK SZDL. Janez Lazar je postal predsednik, Ivo Bre-zovnik in Alojz Turk podpredsednika, Štefka Veselič sekretarka, Tončka Prezelj pa blagajničarka.
Za SZDL bodo pobirali po 20,00 dinar-jev letne članarine ta in prihodnji mesec.
»Če nimanto svoje šole pri 4600 prebival-ih in nad 550 šolarjih, ostaja prav gotovo osiromašeno družbeno živtjenje v krajevni skupnosti,« je izluščil tudi to plat po-mentbnosti domače šolske skvpnosti pred-sednik sveta KS Stane Grča
Razpršenost kolezijskih solarjev
Okrog 550 šoloobveznih otrok imajo v KS Ko-lezija. Po osnovnošolsko znanje hitijo na Bičevje, Trnovo, Ledino, Prule,... Mlade Kolezijce ne morejo vpeljati v krajevno dogajanje, ker nitnajo (svoje) šole, v kateri bi jih lahko neposredno popeljali po domačem pragu.
Ob referendumu za III. samoprispevek so se delovni ljudje in občani iz te krajevne skupnosti
Kaplja v morje
V KS Kolezija te dni razpravljajo o prevrednotenem programu dela v letih 1984 in 1985. Program je prilagojen mož-nostim KS in ne le potrebam. Bojijo pa se, da bo tudi tako okleščen program težko uresničiti, saj bo v združeni komunalni skupnosti Ljubljane KS Kolezija enaka »kaplji v morje«.
V                                        J
ter sosednjih Murgel še zavzeteje odločali za DA, saj so videli v programu zapisano tudi izgradnjo osnovne šole.
Kmalu bo nastopil zadnji mesec letošnjega leta. Kolezijci (očitno) zaman pričakujejo na zemljišču na vogalu Rezijske ceste in Ceste v Log gradbene stroje. V programu III. samoprispevka je bilo zapisano, da bodo pričeli njihovo šolo graditi letos.
»Doživljamo mahinacije (nakana, zvijača, spletka), saj kljub spomladanskim obljubam, da bodo pričeli graditi šolo letos, še sedaj (10. 11.) ni izdelana projektna dokumentacija,« je opredelil razvoj dogodkov predsednik sveta KS. »S takim stanjem nismo sprijazneni in žal se moramo prito-ževati in kritizirati tako ravnanje.«
V krajevni skupnosti Kolezija računajo, da pri-zidek k osnovni šoli Trnovo ne bo izboljšal polo-žaja v njihovi in sosednjih krajevnih skupnostih in zato pozivajo k odgovornejšemu ravnanju pri iz-polnjevanju programa samoprispevka.
STANE JESENOVEC