UHD JU H CTk m i I, lflT. OVmilT I0H 9. t Wf Maj več ji slovenski dnavnik Valja n tm teto...... Za Me« York ealo lato. 1.00 6.00 Za inozemstvo celo laka .. * 7.00 GLAS NARO List slovenskih delavcev v Ameriki. The Largest Slovenian Dally in the United State«. Issued every day except Sundays and legal Holidays. BIT 75.000 Readers. TELEFON: 3876 C0BTLAKDT. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TEItEFON: 4687 CORTLAND T. NO. 143. — STEV 143. NEW YORK, FRIDAY, JUNE 18, 1920. — PETEK, 18. JUNIJA, 1920. VOLUME mm. — LETNIK XXVIII. DELAVCI PROTI INDUSTRIJALNIM SODIŠČEM A F. of LABOR SE JE IZJAVILA PROTI INDUSTRIJALNIM SODIŠČEM TER 03S0DILA ZASUŽNJEN JE DELAVCEV. — ZAVZELA SE JE TUDI ZA IRSKO REPUBLIKO IN ZA NADALJ NI OBSTOJ ORGANIZACIJE JEKLARJEV. — PROTI SEPARATISTOM V FEDERACIJI. vojaške suiuiodo- KAKŠNA BO JUGOSLOVANSKA USTAVA? PO DOLGEM, DOLGEM ČASU SE JE JUGOSLOVANSKA GOSPODA VSEENO ZAČELA BAVITI Z BODOČO USTAVO JUGOSLOVANSKE DRŽAVE. — KRALJEVINA BO OSTALA. — SLOVENE ČIN A NI ENAKOPRAVNA. Montreal, Canada 17. junija. — A. F. of L j** nanovo potrdila *vnje *tališ.-r gird«- Mi-'Zttaiija irxke tepublike iti sieer vspričo \elikih ileinoiiNtiMfij. Sprejete rt**»oluf*ij** zahtevaju. naj s«- umakne tikiipa'-'j^^** til** i/ 11 "hk»* tu naj ima ir-.ki narod pravico loč be. Federacija n; povedala vojno sodi»ču za iiuliistrijalne odno-Paj«' v Kiiusitsii s t« in dr j»* sprejrla resolueijo, ki obsoja tako zakonodajo kot uni'"iijo." ► pio*iu*t ter zanikajo«*o rloveikf pravice orga-iii/irnn^jri. deta l*Yd» ra« ija je nirWila izvrševalnen.u svetu, naj stori take ko-iak»* kot se mu zdijo potrebni da podprv organizirano delo v Kau-sousii. Neb ruski iu 1'oioradu, v njih boju proti taki zakonodaji do konea. Nadalje jr -pr»*j«*lu konvrneija nest ran sko politiko Samuela (i<«i|x>tsi, pfi-dsedn i kil Federaeije / ozirom na ameriško javno politiko. Aleksander llo« at predsednik državne organizaeije U. M. W. v Kausasn, j** v svojem nag<»voru pred konvencijo izzval governer-ja Allecii ter rekel da skuša - pomočjo take zakonodaje pri jahati v Itelo h iso. — U. M. W — je rekel, — bodo stavkali, kadarkoli bodo prepričani, da imajo pravico do stavke Pokazali bomo governerju Alle-r.u da sa je lotil večje raloge kot pa je sprva domneval. Vsak posa-mesni premolar v Kamasu je pripravljen iti v ječo predno bo izročil svoje pravice kot ameriški državljan. fioverner AI le« p avi, da lw> p<>tr|»el, dokler se ne bodo premolar .i i izpameiovali. !t»'siti«*a pa je ,da ima postavo katere ne more i«x «-l ju viti. On bo bolj potrpežljiv iu dalo se mu ho priliko pokazali, *f lahko izpolni >voje pre t nje ali ne. Mi mirno lahko trdimo, tla wih ne more ixvrwiti. Mr. Hov je nud:dje rekel, da se j«> guverner Allen halul. kako je rešil prebivalstvo Kansas* smrti od mraza, s tem. da je dobil prostovoljce zn delo v lovih. Rekel je. da je bilo tekom prvih treh t.dnov v rovih 1(X)0 pcoMovoljeev, katere je stražilo dvatisoč voja-I «»> Governer Alleu je s svojimi prostovoljci produciral toliko pre-mofa kot (a more kak rov v Illinoisu producirati v enem dne v ti. Nadalje hoiTei i |n>ri'dati narodu, — je rekel llovvat, — da je »tal premo«, ki ga je prodnciral governer Allen, narod v Kansasu po dvesto dolarjev tona. Kt solueija konv. r.eije ob>nja governerja Allena in njegove gr-de |K>*»ktise Hh zasužnji «Mavski razred v Kausasn in koin-uo delavski razred v ZiIih/.mI' državah s t« m da prostituira svoj urad kot |!««verner v namenu, «ly pribije na kriz delavski razred. I' -I^ra. ija j«- na trij«* odobrila še nadal.ini obstoj organizacijske kampanji' v /clc/nitut-oki in jeklarski industriji. Jožef i anuen i/ New Yorka < lan narodnega odlmra za organi-?»«*'.!" jeklarskih delaveev je v svojem nagovoru izjavil, da j** bila . id.M i j. klarska su\la s .jajen us,h h. Pozval je federaeijo naj po-L,. imsfa ,jo sobote sestala a (hi! --- mag.. :«*> u*> oi uMiiizii j.niui jeklarskim delavcem, da Me pripravijo jt,.r v ,„Mb ljo odpotovala pro- Tihotapstvo je postalo najbolj pri- Turški mirovni delegati stanujejo NAČRTI ZA DEMOKRAT, s. KONVENCIJO Demokratični strankarski voditelji se posvetujejo glede politike na bodoči konvenciji.. French Lick, Ind.. 17. junija. — Demokratični strankarski voditelji. ki so se sestali tukaj na kou-f< -renči. da razmišljajo o kandidatih in programu za konvencijo v San Franeiseo. izjavljajo, da bo prišlo do ostrili spopadov, če bo hotel znani prnhibieijski petelin, J. Hrvan s silo vtelesiti bonel drv izjavo za demokratični narod-: ni program. Da se že vnaprej nastopi proti njegovim prizadevanjem je bilo predlagano, naj se predloži mokro planko z* program. Tukajšnja konferenca bo najbrž.«* v petek zaključena in votli- «codtti*m o» rnutmad * nndre/.e i in občine. Pokrajine so nastopne: Srbija. Stara Srbija z Maeedonijo, Hrvatska iu Slavonija z Reko. Kiro iu Mtrdjimurjem, Bosna, črnafrora - Iler-legovino, Uoko Kotoi^ko in Priinoijem, 1 »ahuaeija. Srein /. iiačko, Bana t in končno Slovenija s Preknin r jem. Oblast in niej<- teh pokrajin, okrožij, okrajev hi občin bo določil podrobnejši zakon t, administraciji ali pa zakon o pokrajinski, okrožni, okrajni iu občinski samoupravi. Službeni jezik za zakone, parlamentarne zapisnike in stenografske zapiske, z.i vse akte dižavnega značaja, za d op ix vanje meti osrednjo vlado in pokrajinskimi oblastmi, za peticije, ki jih pošiljajo državljani osrednji vladi in njenim organom, je srbski ;.!i hrvatski. 0sli|llika ll;1 atl?,l>Skem na-ili • «.■ sin. dokl'-r i.e ho oodp rati bosjo v lllinoisti in drntri lo'prijatelji »lela v namenit, V Nemčiji iščejo zaman človeka, ki bi bil pripravljen postati kancler nemške republike. zapadli. Kot se «lasi, se niso vo- j ljubljen posel, ki donaša izvan v ravnoistem hotelu kot so stano-ditelji demokratične stranke iz| redno velike dobičke. vjjj nem5ia Xeu Yorka doseclaj š»' zedinili ^lede kaiwlidata. kateremu bcnlo da diskre«litirajo priznano or«rar:i*a« ijo železničarjev. Premisliti dobro, komu ko ste vročili denar za postiti v stari kuj ali pa za vožnje listke. Sedaj iivimo v Čas« mayoiovosti in slorabt. vsak skuša postati hitro Itogat, ue glede na tvojega bližnjega. Razni agentja ifi sakot-U bankirji rastejo po v »od, kakor gobe po dežja. V teh £a»ih s« Ktavijo v denarnem prometu nepričakovana sa preke starim irkuaenim in premožnim tvrdkam; kako bo pa malis r eukiiMcnim sačetmkom mogoča izpolniti svoja neutemeljena obljube, je veliko vprašan jo Naše denarno poodjatve me sadnji faa po novi zvrti in na novi cačm primerno sedanjim razmeram v Evropi dovolj hitro in zanesljivo izplačujejo. Včeraj smo računali ca pošiljat ve jugoslovanskih kron po sledečih renah: 300 kron .... 13.70 1,000 kron .... f 12.00 400 kron ---- $5 00 5,000 kron____% 62.00 500 kron ---- $625 10,000 kron____$124.00 Vrednost denarji« *edaj ni stalna, menja ne večkrat nepričakovano ; ic tega razlo*ra nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej Mi računamo po eeui istega dne, ko nam poslani denar dospe v roke. Denar nam je poa!ati najbolj po D—tie Money Order, aH pn Now York Bank Dno. 4 Tvrdkn Prank 8 a k s e r, 'ql 82 Cortlandt St., Haw York, V. Y. "r^' V** V+mmlprn* Mn um.___^ orti izjavljajo, da je I)avi>. pred nominacijo llurdm?a trdo veroval v republikansko zmago, da pa je mnenja, da ituajo demokrati prav toliko prilike zmagati in in da je pripravljen sprejeti nominacijo poj pogojem, da bi mu program ugajat. Davis je za pri->top Amerike k Ligi narodov z gotovoini rezervacijami. Star je 47 let ter ne prav posebno premožen. N»*ki mož. ki se je vrn i v New J York s trgovskga potovanja, te- II . IV .1* tulil kom katerega je moral ve<* kot en- : ■ i , . , . , . , , ; irfieija put I vodetvo krat prekoraeiti eanadsko meio'.-„; n , ,, - , . ' , ■ T /irja Damad reru! ČEŠKI KABINET NI RESI 6NIRAL. Pariz Francija. 17. junija. — Jš«-m je dospela »lanes turška dele-oni velikega ve- . ^ , ,. ---- --------------I paše. Na ko- pravi. «la je postalo vtihotapila-h, i.. • - , , , . . . . , „ . j iodvoru je sprejel delegate pol- nje zganja e«b n najbolj važnih,... T, . . ... , , , ..... ., * v ki.muk Ilenrv ter jjIi od vedel v tir ilot»ii-kanosii]h ]K>sl<»v za sti*-vilne ljudi v majlinili kr;ijili v bližini črte. Pravi da so ti ljudje ze-! I« iznajdljivi pri izumljanju novih načinov, kako zvoditi z;i nos carinske uradnike. Ena metoda ki je imela za po-slfdieo marsikatero pijanost na t*-j strani črte. je obstajala v tem. i »«ii: so dajali st«*kleni<*e z žganjem i v tanke za gazolin na avtomobi-|lih. Tam je bilo" žganje popoluo-ma varno pred radovednimi po-igledi inšpektorjev. ( Neki človek si je izmislil kor ? Pariz, Francija, 17. junija. — Tukajšnji nemški poslujoči poslanik. dr. Maver Kaufbeiiren, je odklonil pound ho nemške eentruni-ske stranke, Karola Trimborna, tla prevzame mesto kanclerja nem- j ske republike. Triinborn skoša se-j staviti nemško ministrstvo, kate-j ro je treba organizirati na podla-1 g: zadnjih državnozborskih voli-, Izvršujemo denarna izplačila popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primerno tudi hitro po celi Istri, na Goriškem in tudi na Notranjskem, po ozemlju, ki je zasedeno po italjanski armadi Včeraj smo računali za pvišilja-tve italjanski h lir po sledečih cenah: 50 lir 100 lir 300 lir 500 lir 1000 lir $ 3.70 $ 7.00 $19.50 $31.25 $62.50 Dunaj, Avstrija. 17. junija. — Že dalja časa se je domnevalo, da bo rexigniral čehoslovaški kabinet ker ministri nikakor niso mogli priti do sporazuma. '>dstop kabineta je pa preprečil minister Prašek s tem, da je sam resigni-ral. NAZNANILO. London, Anglija. 17. junija. — : Dam-s >e je iz zanesljivega vira • Joznalo. da Anjrlija ne bo omalo-! Vi. že vala turške mirovne pogodbe. !ampak bo dovolila nekatere mo-[•'ifikaeije v namenu, da na ta ali oni način vstanovi mir na bližji: jem iztoku. V Turčiji in sosednjih pokrajinah je položaj jako resen. Anglija bo primerno izpremenila vse one točke, proti katerim se Turki j set katerega je oblekel potem, ko ti,ko l>ore. | ga je napolnil z žganjem. Parkr«;! »Stališče F nuncije zaenkrat še ni ise mu je posrečilo priti pr^ko čr-iznan°. vendar se misli, da bo pokušala ugoditi Turčiji in Italiji, prvi vrsti pa sebi. Carigrad, Turčija, 16. junija — hotel v katerem je svoj čas Mano-j U v. I)r. Maver je izjavil danes, da vala nemška delegaeija. J s- upira temu raditega, ker srna 'Ira svojo misijo v Parizu za pre več važno, da bi jo pustil v sedanjem času. V našem uredništvu se je uglasi' rojak John Zorko iz Jolieta, 111. Namenjen je bil v staro domovino toda padel je v roko premetenim lopovom, ki so ga okradli za 164-"» dolarjev. Ta denar je bil deloma njegov, deloma so mn pa pp poverili znanci, da pa izroči rrznim osebam v starem kraju. Kojak Zorko bo ostal v Ameriki iu obljublja z delom zaslužiti poverjeni mu denar, kar upamo, da mu bo posrečilo. tc na uspešen način, a nekoč je pozabil napolniti svoj korset do -vrhi: z žganjem. Inšpektor je v trenutku, ko se je mož zganil cul neke grgranje ter ukazal možu, naj sc sleče do golega. Na ta način je zasledil skrbno sestavljen korset, s katerim je upal tihotapec delati dobre kupčije. Najti je svetla še na stotine in stotine drugih načinov, kako vtihotapi jati žganje. Poročila iz Berlina od srede so v^p javljala, da so prizadevanja Trim borna, da sestavi novb ministrstvo, odvisna v glavnem od njegovega uspeha, da pridobi dr. Mayer-ja za to, da prevzame mesto kanclerja. Dr. Maver pripada cent rumu. — Soglasno z načrtom | Trimborna r.aj bi se nemška ljudska stranka združila z demokrati ter stvorila kabinet, pri čemur bi lahko računala na dobro- Vrednost denarju sedaj ni stalna, menja se večkrat nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej. Mi računamo po ceni istega dne, ko nam poslani denar dospe v Turški naeijonalisti so včeraj napadli na Ismid fronti kompanijo angleških vojakov. Ranili so trideset mož ter vjeli nekega angle-.sketra častnika. TI V IDAHO ZA »O Hnuciio. Idaho. 16. janija. — Dem okra ič na država konvencija je naročila svojim delegatom na narodni demokratični konvenciji, zitivno izjavo v platformi, v k«" teri se bo glasilo, da se zavzame demokratična stranka za^ natan* čno izvedbo osemnajstega amend' menta in da tudi nasprotuje vsa" kega pobabljenju Volsteadove en fore«»ment postave. (Tega si niso upali storiti niti republikanci ter se bodo ie manj upali storiti demokrati, če hočejo, da bodo dobili kaj pri prihodnjih Denar nam je poslati najbolj po Domestic Postal Honey Order, ali pa New York Bank Draft Tvrdka Frank Sakser, Vstanovi j ena leta 1893. hotno nevtralnost večinskih soci-jalLstov. PREMEMBA V PLOVBI naj jo za In po". volitvah.) Cosulich pa rob rodna družba nam je naznanila, da se je moral odhod parnikov "President Wilson", ki je bil določen, da odpluje 8. julija in "Bahredere", ki bi bil imel odpluti 15. julija, iz tehtnih vzrokov preložiti. "Batodere" odpluje 13. julija. • * "President Wilson" 27. julija. Potniki, ki so se nam prijavili za ta dva parnika, naj to vpo* atevajo in se po tem ravnajo. Ker se odhod parnikov na iej progi vedno prelaga ln zaradi tega ne moremo našim potnikom nikdar natančno povedati kdaj bodo odpotovali, zato sretnjemo, da se poslužijo parnikov franeoske, holandske ali American proge; zlasti pa še oni potniki, ki želijo v kratkem odpotovati. Potovanje preko Franeije je sedaj zelo olajšano, kaji vsak dan redno vozijo potniški vlaki iz Havre naravnost v Švico ter je tudi za varnost prtljage kar najboljše preskrbljeno.. j ^ _ Frank Sakser, - _:____ ______. -. NARODA V«k Cttf. MU V. ss • 1M NARISA mornariška sila Japonske. in € bieiklistov. Him je bil vee ur t vojnem stanju. Proti Jutra se je umaknil« vojska, ker ni prišlo do nobenih nemirov. Garibaldi je izjavil, da ni pripravljal državni prevrat. Novinarjem je rekel, da je samo vojak in se ne peča s operetami. Da stvar ni bila tako nedolžno, sledi iz sledečih dveh dejstev: Garibaldi je bil nedavr.o v Zadru in je dne 19. maja priobčil v "Po-polo dT Italia", glasilu naeijonalista Mussolinija, članek, kjer pravi: Orlando, Sonnino. Salandra in Nitti niso sposobni, da popravijo notranjo situacijo in rešijo jadranski problem. Edini Giolitti bi mogel rešiti položaj. Razpravo o jadranskem vprašanju je treba začeti t*a pravi podlagi. Ob priliki svojega poseta v Zadrn sem videl, da no prebivalci zelo navdušeni. Moje trdno prepričanje je. da Italija ne sme nadaljevati poti popuščanja. Pozabili smo, da je Crnagora ravnotako neodvisna *akor Albanija. Jugoslavija je umetna stvor ha. Italija še ni priznala papirnate zgradbe, ki se imenuje jugoslo \aitska država. To so dejstva, ki dokazujejo nove spletke italjanskih nacijona listov, da preprečijo t[»oraztnnno rešitev jadranskega vprašanja. opiti IW-im se sve čudi mornariški sili kot ^ nam razodeva v an-pleški bojni križarki lfood, %«• posveča Japoncem le malo važnosti V mornariški ladjedelnici v Kure na Japonskem se bliža l>ojna ladja Negato hitro svojemu dovršen ju. D»\jati>ki je pričakovati, da bo ta bojna ladja kmalu Mavljena v službo. Ta bojna ladja bo zavzemala približno isto prostornino kot an jrleška bojna ladja Hood, cVprav ni tako dolga ter ima manj pro štora za oboroženje. Glede ofenzivne in defenzivne sile pa l»o Nehalo nadkriijevala angleško bojno ladjo. Glavna baterija obstaja iz «iesttih dolgih topov po šestnajst inčev proti osmim topovom po pet najst inčev kot jih ima Hood. Dolžino in naglico se je žrtvovalo, da 'm da Nega t o večjo bojno m«č kot pa jo ima Hood ali katerakoli (•ruga bojna ladja na svetu, že zgrajena ali v grajenju. Nikakih |M»samezi:i»>ti ni na razpolago glede okiopa ladje Nega to. a Japonci so v preteklih par letih neumorno študirali tako zavarovanja pred podmorskimi čolni kot zračnimi letali in poleg zava rovanja pred streli iz težkih topov. Velikanske svote so bile izdane za eksperimente, katere se je iz-vsdlo običajno japonsko natančnostjo in uspešnostjo. Negato predstavlja vsletl tega uspehe teh proučevanj. Japonski mornariški department je bil zelo molčeč z ozirom na informacije, tikajoče se ladje Negato in iz tega razloga je bila tj- bojna ladja zgrajena v mornariški ladjedelnici, kj*V" so imele prežeče oči le malo prilike ogledati si posameznosti konstrukcije. Sele pred kratkim so mornariške oblasti drugih dežel izvedele za obstoj takega tipa bojnih ladij. Mutsu, posest rimska ladja Negata. ho dograjena leta 1921. Dve nudaljni taki ladji, Kaga in Tosa. so pričeli že graditi. Nekaj dvoma je glede posamezne* t i zadnjih dveh ladij. Glasi se. »ta nI opaziti soglasja glede oborož -nja teh dveh ladij. Predlaga se, da naj se jih oboroži z dvanajst topovi po 1 ti inčev ali z osmimi po sedemnajst. Nekaj opozicij«- pa je opaziti j>roti temu. da s«» jih oboroži s kratko-/iviiui, počasi streljujočirni iH-inčnimi topovi z njih velikim okrožjem ter veliko kaznilna silo. Japonski topničaiski izvedenci pa so dobili svojo izobrazbo v Angliji in uvedba lH inčnega topa v angleško službo, je haje v \eiiki meri uplivala na Japonce. Poleg teh ladij grade Japonci štiri bojne križarke in sicer take. da bodo riadkriljevale Ilooda Ur ameriške ladje, katere se gradi sedaj. Ikičim je Amerika brezbrižna gletle vrednosti poizvedovalnih kri/ark. jili graile Japonci v velikem številu. Njih program določa LC> takih ladij do leta 1**21. Pet takih ladij je dovršenih, osem se jih gradi in z /.grajenjem ostalih se bo kinalu pričelo. Vse japonske bojne ladje znači njih velik radij za križarenje. V hod o« ili vojnah se namerava Japonska poslužiti ofenzive kot naj-bolj usjm šnga načina obrambe. To ho spravilo bojne ladje daleč pr«w"- i/ japonskih obali in v tem pogledu daje ofenziva veliko večjo * a rito* t kot pa kater., koli druga oblika vojevanja. Operacijski na-črt obstaja v dr/nili ofenzivah z vso mornariško, dočim bi prevzele obrambo doatat-ih obal' lailjc druge in tretje vrste. Domačo obramb » naj bi vodili podmorski čolni, torpedni rusil-i i in rraetia b-tala. Za Japonsko je to naravnost idealna ureditev. Podmorski čoln je v svojem elemetu v gorskih vodah japonskih otokov in če pridejo podmorskemu čolna na pomoč še torpedi rušile!, potem je otočje zavarovano s silo. katere se ne sme omalovaževati. V ta namen se gradi rušilee po 500 do 1000 ton. Informacije glede japonskih podmorskih čolnov so zelo pomanjkljive, vendar pa se glasi iz dobre j.\«oritete, da bo zgradila Japonska do 200 pod morskih čolnov, kojih večji razredi l»odo prekašali angleške K čolne. Japotiska je nekoliLo zaostala v zraku ,a to je posledica izolirane pozicije ter oddaljenost i od pozorišč vojue. .......i_ - - -» r Kaj te je snovalo v Italiji? Za «'asa zadnje ministrske krize v Italiji pa do zoperne sestave kabineta ni prišel noben ifaljanski časopis v Jugoslavijo. Potniki s«» iKft pripovedovati to in ono, toda zanesljivih poročil n! bilo od mk-ader. Na |>odiatri s« da j do*lih poro«*-i I iz Italije, je razvidno, da «".• je % tem časti v Iii-tiji pripravljal prevrat v zvezi z rešitvijo jadranskega vprašanja. Kimskt poročevalec 'Torriere della sera" poroča: Ko je parlamentarna skupina varodtie obnove (gruppo di Rinovamento) na Moutecitorinjo imela sejo, je prišel tja general Peppino Garibaldi, ki je znau s klubovim načelnikom Ciasparortijem in se {»ogovarjal in j i m nad eno uro. Po razgovoru se je (ta^|»arotti vrnil v klub in izjavil da je Oarthaldi zahteval od njeira. naj se klnb Narodne obnove izjavi za tliolittijevo viado, ker je Giolitti pripravljen izvesti v jadranskem vprašanju nacionalistično politiko. Tržaški 'Piccolo' priobčuje iz Rima sledečo vest: Pred par dni • eje razširila vest, dr je general Peppino Garibaldi izjavil v seji zastopnikov skupine Narodne obrane, da bo rano v jotro zasedel vse javne urade. Ne "ve se, kdo je vrgel v javnost to vest, toda resnica je, da je državno redarstvo po polnoči zastražilo brzojavne urade itd. Prevrat ne ni izvršd, trdi pa. da pripravlja Garibaldi prevrat, ker vidi v njem edino rešitev in zagotovilo miru. Rimski listi poročajo sledeče: Državni redarji in karabinerji so zasedli v noči od 18. ua 19. maja vsa ministrstva, državne urade in postavili na uliee veliko število strojnih pušk. Policija je Izvedel*^ da m pripravlja po-?oi pod krinko protect a za Dalmacijo državni prevrat s sodelovanjem posameznih oddelkov vojake. Mesto je mirno. Artilerija je čuvala hišo, v kateri stanuj« Nitti, ki ima na razpo- Girard, Ohio. Herein hočem nekoliko opisati tu Dne 10. junija se je vršila v tu-jkajšnje razmere, kajšnji irski cerkvi birma. Med j S premogorovi se ne moreni nič hirmanci je bilo lt*j>o število slo-; kaj hvalit, ker tukaj jih ni. Tu-venske deee. I^ep je bil sprevod kajšnje tovarne obratujejo s pol- v Slov. Dcmu. Pridite vsi! slovenskih botrov in Imtre. bir-jno paro. ali vse to ni nič. ker je mancev in birmank. Po končanih plača malenkostna. Najboljši de-eerkvenih ceremonijah se je vršil lavec ima 62 centov na uro, naj-skupen olied v Slovenskem Domu.'slabši pa 32. To komaj zadostuje i kbed so napravili skupno staršifza življenske stroške ob tej drain botri, zabava je trajala pozno gin ji. kakor je zdaj. Pri vas je v noč. Pri tej priliki >e je iiabra- vendar nekoliko cenejše, ker do-lo skupne svote $N4..riO. i istega hite dve limoni za en eent, pri je ostalo $.*>].(NI kot dar Slovenskemu Domu. Kot tajnik se naj-le-jrše zahvaljujem vsem. ki ste pripomogli k tako lepemu daru. Ob vsaki priliki vam je naš Dom na razpolago. Živeli botri in bo-tree. hirmanci in birmanke! Seja Slovenskega samostojnega društva se bo vršila dne 7. julija Pred par dnevi so našli v New Torku zgodaj zjutraj v elegantnem stanovanju umorjenega človeka. Možak se je pisal filwell. Bil je sportsman, ločen od svoje žene ter vestni obiskovalec vseh newyorskih prostorov, v katerih se ponavadi ne moli roženkranca. Sedel je v naslonjaču, oblečen v spodnjo obleko, s preluknjano glavo. V stanovanju so našli nekaj svilenega ženskega spodnjega peri la, katerega je skušala njegova gospodinja varno prikriti. Policija je dognala, da je imel opravka z najmanj petdesetimi lahkoživimi ženskami, kar je jako značilno za sedanjo visoko druž bo. _ V svoji spalni sobi je imel mizico s šminkami, parfumi In vodami, nad posteljo je pa visela sli kf. gole ženske, ki mu je dajala inspiracije, če je bil slučajno čisto sam. Tega perverznega človeka so našli umorjenega. Kdo ga je umo- iil, ni znano in najbrže tudi ne bo. # • • V New Yorkit je par tisoč de- nas je pa vsaka dva centa. Vse- in.Vfsi *<> za" eno si ga privoščimo kakšen ko>0slJ'M1, z Panjem morilca. No- moifttt liena P°* nt predraga, nobeni stro- zaree. "Ta kratkega'7 se malokje dobi in bi bilo bolje, da ga ne bi bilo. ker se zgodi večkrat smrtni slučaj vsled alkohola. Tukaj se je dogodila nesreča 28. maja. Neki Ainerikanec je kupil steklenico strupene pijače m ko je prišel zvečer z dela. si ga je nekoliko Dne 11. julija bo to dru»tvo, privoščil. Pozneje je pričelo v imelo piknik v girardskih t ivo-i njem goreti, nakar je planil iz hi-iih. Prijatelji lepe zabave, pridite:še in padel na stopnicah. Na o-vsi- nem mestu je po dve uri trajajoči Delavski položaj je jako reven! mučni bolezni zaspal za vselej, v tukajšnjem okrožju. j Torej, rojaki šuopsarji. varujte Frank Kramar. |se takih pijač, ki bi imele škoditi vašemu zdravju. Houston, Tests. Cenjeni g. urednik: Pri nas je Tukaj je 1. in 2. junija strašno deževalo. Bilo je po ulicah dosti za vsako stvar najprvo *4please'\!vode. torej tudi jaz prosim malo pro-j Pozdrav vsem rojakom in roja-stora v listu Glas Naroda, da hijkinjaui, posebno pečlarjem. priobčili ta moj mali dopis, v ka- John Liean. Jugoslavia irredenta. Težak udarec sa narodno stvar. Tržaška 4" Kdinost *T naznanja da preneha izhajati kot dnevnik in da bo «»dslej izhajala samo trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto. Izdajateljstvo "Bdinosti" navaja v svoji izjavi kot vzrok, da se je moralo odločiti za ta ukrep, okolnost, da bi "naložila italjanska časnikarska delovna pogodba, katere uveljav-Ijenje so zahtevali uredniki podjetju najtežja bremena. Ker izdajatelji niso mogli, ne smeli prevzeti vseh drugih, z novo pogodbo zvezanih zelo dalekosežnih obveznosti", so se odločili, da opu-ste dnevno izdajanje lista. — Ta ukrep je težak udarec za narodno stvar v Primorjti. Ako kdaj, sedaj potrebujemo v Trstu glasilo, ki naj dnevno z vso odločnostjo prta niti ena šola in tudi tistih slavnih tako g ene rožno dovoljenih "slovenskih paralelk*' na ljudski šoli v mesto nočejo odpreti. Leta 1914—15 je bilo na slovenskih šolah v (jJorici 21*4ti učencev in učenk. V spomenici, podani italjanski šolski oblasti v decembru 1919, se je naznanilo, da je pripravljenih v mestu uad 700 šoloobveznih otrok za ljudsko Šolo. Ali Italjani se brigajo za slovenske otroke po svoje, to je, vabijo jih v italjanske sole. Na občnem zboru "Edinosti" v Trstu v letošnjem januarju pa se je povdarja-lo tudi, kako slabo je s šolstvom med Slovenci na deželi. V samem goriškem okraju v 25 šolskih občinah ni nikakršnega šolskega pouka. Za italjanske šole pa je po-vsodi izbomo preskrbljeno in ako in vnemo zastopa naše narodne hi kaka slovenska občina prosila, interese. Zato se bojimo, da ne bo j naj jej otvorijo italjansko šolo, bi rodila ta odločitev dobrega sadu. i« to zgodilo fakoj drugi dan. Z I uničevanjem slovenskega šolstva Slovensko šolstvo v Trstu. i ravno kažejo Italjani, kako hoče-V poslopju Družbe sv. Cirila in!jo ubiti goriške Slo- Metoda pri sv. Jakobu v Trstu je ak? J,h Mdene ta ^reča, laška oblast dovolila Slovencem da ,bl Prish P**1 Ita,ii°- Sramota, otvoriti petrazredno d«*ko in pet-!" ^atero ni Prave«a ^ razredno dekliško šolo, ni pa do-;*?'. k\r P^^i« Italjani s sloven-volila otvoritve meščanske šole. *k,m *°,stv™» ™ Goriškem. Ali Dftška petrazredniea ima dane»:fu*0s,0™l,iki narod kli«e in za" 678 učencev v 5 osnovnih in 7ihteva- da ** mora 2 «°riškim Slo-vs,»orednih razredih, dekliška p. ™m na mirovni konferenci €95 učenk v 5 osnovnih in 7 v^po- P^^' po«teno in je prideliti rednih razredih, skupaj toreji^ <>dreSenen,u Goriško 1*173 otrok. Na obeh šolah dHuje f1i°ven,,tvo -»e in ne su,e danes 29 učiteljskih moči, sa ka- kdar terih plačo mora skrbeti sloven-j ska požrtvovalnost. Ogromna žr- K V&Um srdMti Bft »lov. UClte-ter to, toda potrebna! Kljub sil-' 1Jtt*» ▼ Ooirici nemu pritisku od strani italjan- > priglasilo 25 kandidatov m «rke oblasti je vendar oatal še do- 13 kandidatinj. Zrelih je 6 kan- kaj močan slovenski živel j v Trstu. V sredini mesta, kjer je imela pred laška invazijo Dražba sv. Cirila in Metoda na Aecpiedottu osem razredno dekliško in petrazredno deško šolo, je fie toliko slovenskih otrok, da bi labko, ako bi italjanska oblast dovolila, takoj otvoriti zopet ^razredno dekliško in vsaj 5razredno deško šolo. so Italjani šol, ki um 18 častniki, dva avtomobila Gorici prad vojno, uničili. Od jih mrii Slov« si T dklatov in 8 kandidatinj. Uspeh neugoden, ali kako naj bo ugoden. ako je ueni zavod nam eno zaprt? je imenovan okrajni sodnik v Ajdovščini dr. H. Ferjančič. Ostane na svojem sedanjem službenem mestu. ..._____._____ ko priredili na Binkošti v Tolminu in 'Kobarida dva koncerta z ▼sporedom. Goriška ___■•■ . ■W.:.-..- : iitgufilntimtaka Ustanovljena L 1898 ICatoL HtbtuAa Inkorporirana L 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. MrWAf, BOVANAM,GRKGOR I. FO&ENTA. Box m Bil MSb, Pa. LOUIS BALANT. Arenas, Loraln. O. Tajnik: JOSEPH FI8HLEB, on. L B BOŽI OH. IBsgsJatfr netspIaCanlb nlnlii IB OOSTKUjO. Salida. Gola. Dr. JOB. V. n. LOU GBAHES, 843 1 OUa Plttahargn, Pa. Diamood, Wuh. LEONARD 8LABODNIK. Bor Ely, Minnesota. JOHN HUPNIK. 8. M. Box 24, JOHN PLAUTZ Jr., 432-7th AtA, Qm lumet, Mich. JOHN MOVEBN, 884-2nd At«., Dolatifc MATT. POGORELO, T W. Madison Bt, Cblcacd »kraj jo Slovaške, pod vis<»ko Svetovna vojna na« je na-precej id<»vau*kega zemlje-Nekateri ao iaieli nazorni 1 in mi ki na lastne oči vse ogledali, druiri duma stikali po zemljevidih in ffledali, "kje smo ie..." Toda naši zemljevidi so nam govorili o tu^ih imenih, zato je nam uiarsikak vojak pripovedoval, da tn in tam na ««*veraetn Ogrskem prebivaj«) Slovaki, kakor je uiarsikak tujee začudeno KI 1 m I. da ijjubijatia pravzaprav ni nemško mesto. Pa kaj tujei! Saj smo sami komaj vedeli, kje prebiva um j. Slovaki m) bili skoraj popolnoma skriti pod madžarsko skorjo. V šoli sploh nismo imeli narodopisne karte, to bi bilo nevarno. 1'čili Nino se po krono vi nah; na Ogrskem pa tttdi leh ni bilo, bili so samo korn it at i. Zato ni čuda. da nrao le malo vedeli, kako daleč regajo Slovaki. Spominjam *e. da smo v šoli čuli o nekem Popradu, kdo (ta prebiva tam ob Popradu, o tem nismo ničesar zvedeli. Zunaj j** bilo hladno: po pokrajini je zapadel sneg Prestopili smo na lokalno progo, ki nas je odpeljala v Lnmnii*o. V vlakn smo našli nekaj novih slovaških prijateljev, ki so bili spotoma vstopili. Med njimi je bil iia»i slovenski slikar Žal>ota. Začudil sem se, ko sem ga zagledal pred aeljoj, kajti videla sva se nazadnje v Pragi, ko je tam študiral na akademiji. Pozdravil je nas zelo veselo, ker že d»4go ni imel prilike govoriti z ljudmi iz domovine. Vdomači! se je popolnoma v Sv. Mikulašu, kjer ima svoj atelier in se mu dobro godi. Slovaki ga prištevajo med svoje slikarje in čital sem poročilo o umetniški razstavi, kjer piše po-ročevalec o njem mnogo pohvalne««. Z njim je bila tudi gospa dr. Lacko iz Sv. Mikulaša, znana slovaška rodoljubna, ki je mnogo dobrega storila za slovaški narod, •skozi zaMiie/.eno pokrajino se je na^a proga vila navzgor do zadnje postaje: Ivoniniea. dvigni nad teme se gor ni zave poglej, Tatre sin!.,. tam na Pred sto leti je zadonela ta pe-iznad t stranskih vrhov. Odmevala je od gor do gor in budila mrtve iz spanja. Ob nji se je pre-bujal slovanski rod. Zgodilo se je, kakor je veleval pesnik:' Odzvite daljna gorska se temena na spev moj žalni v daljo in šir-javo, od tam. k j* r Donava deli planjavo, tja do širokega zatoka Rena. Odmevaj v njeni ti, Tatre siva stena. in češko polje slavno in krvavo iu morje in otoki, kjer v višavo škropi ob hramih starodavnih pena. Tu je klical Kol lir svoji Sla-viji. da ji je dan temelj v Tatri in v I ralu. in prijatelju je na ročal: Spoštuj svoj rod. daruj ga misli žale. in kjer resnico skrila je temota, povzdigni glas, da sliši v zadnja kota se j<4i slovanski s Tatre gluhe skale. tHas iz Tatre je odmeval tudi po naših alpskih vrhovih, in slovenske pokraajine so ga dobro čule, saj smo peli **po jezeru": t'ujte gore in vrhovi, da sinovi Slave smo... / Sedeli smo na verandi velikega hotela in smo gledali v lepe pobe-I* *ne hragove nad seboj. V hotelu je bilo le malo gostov-smuČarjev, ki so prišli sem na zimski šport. I*ri obedu je bilo nekaj lepih pozdravov. Tu j>od staro slovansko Tatro, ki je šele sedaj postala zopet naša. je bilo toliko sporni nov na preteklost in toliko misli na bodočnost. Kar se tiče turist;ke, so Madžari popolnoma obvladali te slovaške kraje, v tem oziru niso šte dili: stavili so lokalne železnice, tramvaje in celo vzpenjače. Peljali suio se po obedu na Smokovec. To je višava s krasnim Sredi gozdov leti tu pod T at m'razgledom na gore in na dolino, znano letovišče, ki je bilo doslej^'ozili smo se najprej z električno dostopno le madžarskim in drugim magnatom, po prevratu pa je prešlo v laht eehoslovaški državi. Čutimo, da smo v goskem ozračju. Okoli in okoli se razprostirajo jelkovi lesovi, vmes so speljane lep« ceste in na najlepših krajih stoje prvo vrstni moderni hoteli z vsem koinfortom. Tu sem je prihajala goMpoda poleti in pozimi na N|M>rt in zabavo. Neki j hotelov je sedaj zaprtih. Najlepši ho tel "Prago" so lansko pali Madžari, En hotel je izpre-menjen v otroško zdravilišče. I stavili Mttio se v hotelu 1/W1-iiLea in srno m* nekoliko odpočili. Pokrajina okoli nas je nas spominjala na kamniško Bistrieo. Žal, da je megla nam zakrivala pogled na gore. Nad nami se je dvigal l.omiiiški Ščit, videli pa smo samo njegov mogočni hrbet, glava se je skrivaS v oblakih. Visok je 26'M metrov, torej se približuje po visočiui našemu Urin tavcu. • Tatra po svoji krasoti morebiti ne dosega veličastne krasote na ših alp, po svojem naravnem bogastvu pa tvori uajlqpae slovansko pogorje. Alpe so le deloma naša last, kolikor jih obsegajo naše slovenske po krajine, Tatra pa leži sredi slovan»tva: na njej in okoli nje se stikajo Čelioslova-ki, Poljaki in Rusi. Tik za Tatro pretrgata Pc^irad in Dunajcc Karpate in tu je bila že stara pot med severom in jugom. Zato se je tu na vtnoko Tatro povzpel slovanski pesnik Jan Kofllar (slovaški evangeljaki duhoven), ko je v svojem predapevn k "Slave hčeri" pel budnieo slovanskim narodom: odtod ae je razgledaal po zapuščenih slovanskih deželah in po slavni zgodovini, tu je prerokoval o T« ta zemlja leži pred mojim oče-J som sok. "Imi, nekdaj zibelka, sedaj naroda mojo** grob. železnico, ki \»zi iz Tatranske Lomniee in potem nas je dvignila vzpenjača v višavo na Smokovec. Bili smo nad 1000 metrov visoko. Ker je pomalem snežilo, ni bilo (»osebnega razgleda, a videli smo, kako je madžarska uprava skrbela za to, da je pospeševala promet v teb gorskih krajih. Kaj bi se dalo storiti v naši kamniški Bistrici, v Vratih, v Logarjevi dolini, na Jezerskem, v Bohinju leto oro- in drugod! V tem oziru bi se mi v Tatrah marsičesa naučili. Po )>oti smo imeli priliko videti delo gorskega orkana, ki je tu divjal leta 1911. Podrl je cel gozd daleč na okoli. Po dolini se nam je nudil lep razgled. Tam doli leži Spiška Sobota. Od tam je razgled na gore, ki je precej podoben razgledu iz Bohinjske Bistrice na Triglavsko gorovje. Vrnili smo se že v mraku v na« hotel, kjer smo imeli prijeten večer v krogu naših slovaških pri jatelje-v. PravHi so nam mnogo o bivših in sedanjih razmerah na Slovaškem. Prehod iz suženjstva svobodo se ne more izvršiti čez noč, ako narod na to ni priprav ljen. Slovaki so bili brez narodne inteligence in so videli v vsakem uradniku tujca. S tem je nastala nekaka mržnja do uradništva in doučiteljev. Uspehe ima samo ti sti, ki se zna narodu približati s srcem. Žal. da morebiti niso bili vsi taki, ki so prišli vršit svojo službo na Slovaško. Ker ni bilo dovolj narodnega uradništva in učiteljstva, je bilo treba poslati sem češke uradnike in učitelje. Xa^rotiiiki so to izrabili za pro-t»češko Agitacijo. Razmere so torej precej podobne, kakor bi bile pri nas, da nismo bili v tem ozira na boljšem nego Slovaki. Iz Lomniee smo imeli oditi v Tureanskv Sv. Martin. Mene bi bflo zanimalo to slovaško kulturno središče, ker smo preje o njem nmogo črtali. Na! program pa ae je moral vsled časa nekoliko iz premen it i. Čehoslo vaška republika k nji pripada adaj tudi takecva-*a Podkarpatska Snaga. To je oni del ruskega plemena, ki živi južno od Karpatov. Njih glavno mesto je U-žhorod (preje madžarski fngvšr). O teh slovanskih prebivalcih smo le redko kaj slišali. Pred vojno je bil velik vele izdajalski proces v Marmaroški Kihoti (Marmaros Sziget). Tam so stali pred madžarskimi sodniki ljudje zato, ker so imeli doma cerkvene slovanske knjige. Podkarpatska Rusija je pod Madžari največ trpela. Madžari so tu vpo-re.bili ve* svoj sistem, saj so vedeli, da je Podkarpatska Rusija prehod v Rusijo, od leta 1849. pa je bilo rusko ime med Madžari nekaj, kar so najbolj sovražili. Prebivalci Podkarpatske Rusije so pomešani Velikorusi in Malo-ruši; Malorusov je večina in čeho-slovaška republika stoji pred težkim problemom, kako rešiti vprašanje tega spora tako, da bi bilo prav. Mirovna konferenca je pri-delila čehoslovaški republiki te pokrajine, ker tvorijo nekak prehod od Slovakov v Rusijo. Tu preko imajo tudi Čehi zvezo z Ru-muni. Iz Bratislave (prej Požun) vodi tod pot od zapadnega slo-vanstva na vzhod. Ako bi bili podkarpatski Rusi ostali pod Madžari, bi bili kmalu popolnoma izginili. Rusiji pridružiti se tudi niso mogli dokler ni rusko vprašanje rešcit . Tako «o postali del čehoslovaš i* republike. Jmajo svojo npr.. in republika skuša pospeš. a . j hov kulturni in gospodar-i n-;>redek. Podkarpatska Rusija sega na vzhod do Jablonskega pasa, do Popa Ivana in do Marmaroške Si hote, tako da ima čez karpat-ske prelaze vse zveze z vzhodno Galicijo. Zato ima dobre gospodarske pogoje za svojo bodočnost. Karpati so imeli v naši zgo dovini važno mesto, saj se je preko njih vršilo preseljevanje slovanskih narodov. V svetovni vojni se je pokazal pomen Karpatov, na njih se je ustavila ruska ofenziva. Sedaj so karpatski prelazi v naših rokah. Na južni strani stoji Podkarpatska Rusija kot pre&straža velike Rusije. Tako je ustvarjen zopet oni poluižaj, ki je bil pred prihodom Madžarov. Kako se bo obdržal in okrepil, to je vprašanje bodočnosti. 1'ehoslovaška republika obstoji torej iz treh velikih delov: stare zgodovinske dežele češkega kraljestva (Češka, Morava, Šlezija), Slovaška in Porkarpatska Rusija. Dasi je vprašanje Podkarpatske Rusije le začasno rešeno, se zdi vendarle, da bo tudi ta del še dolgo ostal pri republiki, ker je nanjo zemljepisno privezan. Danes je še preslab, da bi premagal stare madžarske tradicije. Ko se bo kulturno in gospodarsko vtrdil tu na podnožju Karpatov, bo tvoril skupno s Slovaki pod visoko Tatro krepko obrambo proti jugu in varen prehod na sever. Čital sem knjigo profesorja De-nis-a "Slovaki", ki je izšla med vojno (leta 1916) v Parizu, kjer govori pisatelj o pomenu jugoslovanske in čehoslovaake države v Evropi. Naš francoski prijatelj je že takrat dobro po vda rja! važnost te (»srednje slovanske države pod Karpati. Njegovo prerokovanje se je v polni meri uresničilo. Upamo, da se bo v med seboj nem soglasju slovanskih rodov okoli Tatre razvilo novo življenje, kajti vsi stopajo zdaj prvič samostojno politično življenje v svobodni državi in imajo veliko nalogo popraviti, kar se je v stoletjih zamudilo. Sadovi ftfmilrr proptf nflr Sledeče pismo je napisal Fred .du Bois v 4 * Correspondence Eu-ropeenne" v štev. 111 od marca 1920: "Bliža se trenutek, ko se bo treba odločiti prebivalcem spornega ozemlja v južni Koroški, ali naj ostane njihova ljublejna domovina pri Koroški, ali naj se priklopi Jugoslaviji. Nepristranski opazovalec niti najmanj ne dvomi, da bo ljudstvo, če mu bo mogoči izraziti svojo voljo popolnoma svobodno in brez najmanjše omejitve, glasovalo, spet docela tako, kakor začetkoma preteklega leta, namreč z 81,451 glasovi za Avstrijo in le s 771 glasovi za Jugoslavijo, izid, ki se je v nje zrcalilo resnično ljudsko mnenje prebivalstva, kakor je tudi izrecno potrdila ameriška komisija, ki se je tedaj mudila na Koroškem. Zavoljo svoje geografske tvorbe tvori Koroška s spornim ozemljem vred etnografsko in gospodarsko eeloto, kjer je že zdavnaj minilo resno nasprotovanje. Med vsem prebivalstvom je vladala od nekdaj najpopolnejša sloga. Tekom stoletja se je slovensko pleme tako odločilo in se spojilo z nemštvom, da se je izgubil sleherni čut skupnosti s kranjskimi Slovenci, ki jih vrliu tega ae loči visoka gorska stena: Karavanke. Korošci nasploh poznajo samo eno domovino — in to je Koroška s Celovcem, njenim srcem. Živeli so. vedno v srečni edinosti, ne da bi bil kedaj temen o-blak kalil njihov notranji mir, in glasovanje preteklega leta je seveda tudi jasno pokazalo, kako trdno so odločeni živeti v bodočnosti tako, kakor v preteklosti. Vse koroško vprašanje bi bilo enostavnejše, če bi bila mirovna konferenca v Parizu zasnovala svoja po svetovanja na podlagi poročila ameriške komisije, ki je zagovarjala ohranitev prejšnjega stanja; da bi namreč ostale Karavanke meja med Koroško in Kranjsko. Žal se to ni zgodilo. Slovenskim odpo slancem iz Ljubljane s-e je posrečilo, da so jih poslušali — in medtem ko Celovec ni imel pravice določiti kakega zastopnika, so dosegli s spretnostjo in tujo zaslombo, da je ameriško poročilo izginilo. ter so vsled tega popolnoma poljubuosti lahko uveljavili svoje stališče, čeprav je bilo docela nasprotno ameriškim sklepom. Ker ni mogel nihče nastopiti 7 ugovorom zoper nje. so seveda imeli lahko delo. In klub temu, - - ne pozabimo tega, — so se prav tisti Slovenci, ki so se prvotno ponašali kot zavezniki, borili na strani Korošcev zoper nje, in sicer s srditostjo, kakoršne Korošci tam ne poznajo Prav gotovo ni neznano, kaj se je zgodilo potem, ko so lia tako lahek način prišli na površje. Nikakor jim ni zaciastovalo, da je bilo ameriško poročilo ukradeno in sklenjeno ljudsko glasovanje.« Ne. bilo jim je tudi mnopo na tem. da napravijo sporno ozemlje, kjer je zadevala njihova stvar na splošno nenaklonjenost, dostopno nji hovemn vabljenju, da bi lahko z ozirom na plebiscit z orožjem za-okrenili javno mnenic v svoj prid. In tudi v tem oziru so jim dali (soe. konferenca) prav. Če niso le še predobro vedeli, kaj bo posledica, bi si bili pač Inhko razmislili. Kaj se torej danes zahteva na Koroškem? Čisto enostavno ker že enkrat mora biti plebiscit: 1 da se vrši v obliki, kakršno zahtevajo pravice človeške in ne v osen-čju jugoslovanskih bajonetov; 2. da se vrši pod nadzorstvom med-zavezniške komisije; 3. da se zagotovi vsakemu državljanju, ki ima glasovalno pravico, svobodno izraženje svojega mnenja in 4. da se sleherni izmed 15,000 onostran meje koprnečih beguncev vrne na svoj zakoniti dom in se mu da priložnost glasovanja, ne da bi se delalo nasilje njegovim patriotičnim čuvstvom. Je ta zahteva prevelika? Nikakor ne. Dolžnost časopisja, naj si bo katerekoli države, je, da ima odprt.? oči v koroškem vprašanju, ki se lahko izpre-vrže v armenskega, če bi hotel kdo nasproti agresivnemu narodu iz slabosti zavirati ljudstvo, miroljubno kakor nikjer nobeno, da ne bi moglo dovesti svoje dobre stvari do zmage. Korošci so navezani na svojo rodno deželo," na svoja sporočila, jezik, navade in običaje. Vzvišei ponos imajo v obrambi narodne dedščine. Sorodne poteze nosijo z onimi gorskimi junaki, ki jih je rodila Pra-Svica. Ako jih kdo dotira v obup, bodo tudi oni prisegli nebesom Ruetlijsko prisego. Naj bi torej časopisje dvignilo svoj glas, dokler je še čas." * * * Inspiracija je ocividna, a per- vmes. Dokaz je vsak modni list fidnost pisma naravnost gorostas-na. Izdaja pa nam silno organizacijo nemške propagande, ki se Električno pihalo! | Če sedite na pravi strani e lektričnega pihala boste pogrešali veliko neugodn osti soparnih poletnih dni. Boljše je pa, če ga naročite, predno dejanski nastopijo vroči dnevi, če ga hočete zagotovo dobiti. Vse vrste pihal so na razpolago pri The New \ork Edison Company *At y»«r Service CWnersl OCca: Irving Place and i 5th Street District Offices where Electrical Appliances of ail kinds are on display SO Norfolk St earner Hener St 151 Lut S6th St bet Lexington tl~ 3rd Ave 4*4 iiliaij Mr Cm*J Si i; La« 1*5»*» St nor 5th A»e 10 Irving Place corner 15th St 36s East 149th St near Courtlaruk Ave 124 We« St bet B'way &* 6th Ave 555 Tremor* Ave corner Montrrrv Ave Deklaracija Vesničeve vlade. Podpredsednik začasnega Narodnega predstavništva tir. Ribar olvarja 91. redni sestanek začas-nepa Xarodncgra predstavništva. Po običajnih formalnostih povzame besedo ministrski predsednik dr. Milenko Vesnič in prečita naslednjo deklaracijo kraljeve vlade: "Gospodje člani začasnega Narodnega predstavništva! Vlada ima čast v tem trenotku vsled visokega poverjenja krone predstaviti se vam in vsej naši državi in razviti program, ki mora biti izveden v najkrajšem času, ker to brezpogojno zahtevajo bistveni in imperativni interesi naše države. To vlado vodi prvi in *rotovo edini cilj: izdelati za kraljevino S. H. S. njen osnovni zakon, to je njeno ustavo, na ta način ustvariti pravno podlago za vsestranski razvoj blagostanja njenega in njenih državljanov in jim dati tako istočasno priliko, da na široki in trajni podlagi prosto izrazijo svojo voljo o osnovni ureditvi naše skupne domovine. To odgovarja temelnim željam kakor tudi žrtvam, katere je naš narod tako velikodušno pretrpel v sfrašni vojni sknpno s svojimi plemenitimi zavezniki in sobojevniki za isto in je torej sleherno drugo dokazovanje odveč. Komponist Ko-schat je prosto kradel slovenske ne sramuje, nobenega še tako koroške pesmi in jih izdal za nem zlobnega sredstva v dosego svojih ške. Kako je prof. dr. Graber kra- in potvarjal naše pravljice, \o dolžnost, da zagotovi red in mir naši državi. Moji tovariši in jaz »rojimo 11a-do, da bo začasno Narodno predstavništvo podpiralo s svojim zaupanjem, zlasti ker smo uvcrjeui, d*« smo v vseli temeljnih političnih vprašanjih izraz in predstavi-telji ogromne narodove večine, ker po (vlobokem prepričanju nas vseh to enotno želi in prirakuje ves nas narod in vse naše javno mnenje in ker v>,i ocnačbe. Da ao pa pri volitvah. Medtem ko so bili žefeli izraziti naše slovenske Aa- Slovenei po ostalih pokrajinah žive v svojem jeziku, pričajo sa- razcepljeni v nebroj političnih mo nemški napisi v .»isto samoslo- strank in struj, je *bila na Koro-venskih krajih. škem samo ena: slovenska! Ali ni 3. Narodno blago: naši običaji,'to jasen dokaz, kako očian ve je približal kraljici, se je ozrl vanjo z ono silo volje, kateri je (»odlegla Andre. Kraljica je čutila, kako ji je ob približanju tega človeka kri hitrejše valovila po žilah. — Sramota, — j« rekla. — sramota za ljudi, ki zlorabljajo gotove skrivne moči, tla uničijo duše ali pa telesa.... Sramota nad tem fagliostroiu. — O, — je odvrnd tiilbert s posebnim izrazom. — Varujte se biti preveč stroga v -odbi nad slabostmi človeških bitij. — fiospod moj! — V mi ko človeško bitje, madama. — je podvrženo zmoti. Vsako bitje škoduj« drugemu in brez individualnega egoizma, ki predstavlja splošno varti'td, bi bil svet veliko bojno polje. Oni so naj-| boljši, ki so dobri. To je vse. Drugi bi vam rekli: — Oni so najboljši,! ki so manj slabi. Poj>nsiljivo*t mora biti večja, madama. čim višje Moji sodnik. Z vašega prestola imate manj pravice kot drugi biti »t rojya proti napakam drugih. Na prestolu zeml je naj bi vladala naj vstop in glasovi proti vstopu v vlado precej v ravnovesju. Vendar je zmagalo mnenje za vstop v vladno večino z 78 glasovi. Pogojev z vstop v vladno večino je stavila stranka 12. med njimi ločitev cerkve od države, soeijali-zaeijo kmetijstva, priprave za so-eijalizaeijo železaren in dr. Dasi-ravno se kažejo pri teh pogojih zelo velike težkoče. je vendar sko-ro gotovo, da pride do koalicijskega ministrstva. Gotovo je, da vstopi v ministrstvo kot finančni minister rektor brnskega vseučilišča pr. dr. Engliš. član stranke narodnih demokratov, toda le kot strokovnjak iu ne kot strankar. Stranka sama je izjavila, da ne prevzame nobene odgovornosti za njegovo delovanje. On ima nalogo. da konča finančni načrt dr. Kašina. Kar se tiče parlamentarne situacije, jp pripomniti, da si nameravajo Nemci ustnoviti parlamentarno zvezo vseh nemških narodnih strank. Ostale stranke bodo brez dvoma sprejele narodni boj. če bi ga nemške stranke izzvale. Agrarna in socijalistična višja popustljivost, prav kot vlada na pre.tolu Boga najvišje usmi-istranka sta si P^ržali svobodno 1jenje. — Gospod moj, j iz se oziram na svoje pravice in na svoje dolž-nosii % povsem drugačnim očesom kot pa vi. Jaz sem na prestolu, maja je bila skupna seja obeli sveta. — Sramotno. — pravim jaz, — je rekla kraljiea, — če se na tak način i/rablja slabost ali lahkovernost. — Vi pravite, da i«aj bo sram onih, ki se poslužujejo znanosti? — To so laži, podlosti! — Kaj naj pomcn.ia to! — je vprašal Gilbert mirno. — To poni en ja, «ta je oni Caglistro zaničevanja vreden šarlatan in da je njegovo maguetično spanje zločin. — Zločin! — l)a, zločin, — je nadaljevala kraljiea, — kajti posledica je kake pijače, kakega zastrupi jen ja, kojega povzročitelja bo človeška pravica, katero zastopam jaz. dosegla in kaznovala. — Madama, — j • odvrnil Gilbert z isto mirnostjo, — ali smem prositi nekaj popustljivosti za one, ki so grešili na tem svetuf — Vi torej priznavate? Kraljica se je zmotila, kajti domnevala je. da prosi on za sa-teega sebe. Zmotila se je. To je bila prednost, katere Gilbert ni pult il iz rok. — Tako! — je vzkliknil ter uprl svoje plamteče oko v kraljico. Kraljica je bila zadeta, a je kljub temu rekla: — Kraljice se ne vprašuje prav kot se je ne rani. Izvedite to še enkrat, vi. ki ste komaj prišli na dvor. Govorili pa ste o onih, ki so grešili ter zahtevate popustljivosti od mene. — Ah, madama, katero človeško bitje je brez napake T Ali je mogoče ono, ki se zna tako dobro zaklepati v globine svoje vesti, da ne more drugih prodreti vanj! To je, kar se pogosto imenuje čednost. Madama, bodite popustljiva. — Torej ni za vas nobenih krepostnih %bit i j, gspod moj,-za vas učenca mož, kojili pogled spravlja na dan resnico iz globin vestif — To je res. madama. Kraljica je pri t*h besedah hušknila v smeh, ne da bi skrila zaničevanja, ki je tičalo v tem smehu. — O. prosim vas. — je rekla, — spomnite se vendar, da ne govorite na javnem prostoru pred glupimi kmeti ali rodoljubi. — Jaz vem, s kom govorim madama verujte mi to, — je odvrnil Gilbert. — Potem več spoštovanja, gospod moj, ali pa več spretnosti. Preglejpte celo svoje življenje in videli boste, da potrebujete vi sami zdravljenja za svojo bolno dušo. Svetovala bi vam, da živite v Samoti in da se ne bližate stanovanjem kraljev. Mesto da bi bil razjarjen radi tega predloga, pa je Gilbert po-vesem mirno rekel: * — Madama. vse sem že storil, kar mi priporočate. * \ I — In kaj ste stqrili, gospod moj T \l\l liosti. Mishm. da se tega vzgleda dobro spominja. Ta vzgled je napravil nanjo tako mis cn nt is, da je omedlela. To je bil udaree od strani Gilberta. Padel je tako močno, da je postala kraljica bleda kot smrt. Da, — je rcklr. s hripavim glasom, — pokazal mi je v sanjah strašen -»troj. Vendar j«* ne veni. če ta stroj v resnici obstaja. — Jaz ne vem. ke j vam je pokazal, madama, — je odvrnil Gil-l»erf, ki je bil zadovoljen z učinkom, katerega so napravile njegove besede na kraljico. — Vem pa le, da se ne sme odrekati naslova uče-1 njaka človeku, ki izvaja tako moč nad njemu enakimi ljudmi. — Njemu enakimi, — je zamrnirala kraljica zaničljivo. jzbonic, na kateri se je vršila vo- — Mogoče je. e motim, — je odvrnil Gilbert, — a njegova 'litev Predsednika republike in je j noč je tem večja, če spravlja pod svoj upliv kralje in kneze tega ^predsednik položil tudi prisego ustav,o. Ta volitev ima čisto formalen značaj ter bo samo po trdila volitev revolucijonarne na rodne skupščine. Tudi ne more iti tu za novo volitev, ker se more volitev vršiti po češki ustavi samo če se predsedniško mesto iz-1 prazni vsled smrti ali vsled odpovedi predsednika. Kakšno stališče bodo zavzeli pri volitvi Nemci ni. posebno važno (72 emcev 197 Cehov, 12 Madžarov), pač pa bo njih nastop pokazal njih smisel za češkoslovaško republiko, napram kateri, kakor znano ni majo posebnih simpatij. Nevažno, a vendar le karakteristično zna menje za njih mišljenje je n. pr stališče iReiehenberger Zeitu»g\ katera se je upirala natisniti sluz beni poziv na podpisovanje državnega premijskega posojila. Draginjske razmere prihajajo vedno hujše, cene naraščajo. Po-dražuje pa- enako država, kakor privatni trgovec. Tako je bil po-drazen tobak, zvišane poštne pristojbine, zvišani tovorni in vozni torfifi na železnicah od 1. junija naprej. Tudi premogu se je zvišal prevozni tarif za 150 odst., o-stalemu blagu nekako za 100 odstotkov, v osebnem prometu ca 50 odst. Cena premoga dosega vsled tega davka naravnost vratolomne višine. Stot premoga, ki stal še spomladi 17 K, stane danes 25 K, stot koksa ki je stal 3.' K, stane 100 K. To vpliva tu d: na cene plina in elektrike; ta ko se je 1 kub. m. plina podražil n 70 v (na 2 K 30 v). Baje se bodo tudi na električnih cestnih železnicah v Pragi pi višale cene, tako za dolge vožnje od 50 v na 1 R in za dolge vožnje od 80 v na tarifa 1 K 30 v. Tudi moka se je s 1. junijem podražila za 100 odst od 1 K 50 v na 3 K, kar je tem bolj občutljivo ker tudi zaloge že pojemajo. Kriza v prehrani je sploh dosegla svoj vrhunec. Razlag^ se s stavko v Ameriki, v Hamburgu, s stavko ladjarjev na Lahi, vsled česar ni mogoče dobiti moke na Češko. Najbolj kritičen bo, glasom ztatrdila preliranbenega miuistra, položaj koncem tega meseca. Pomanjkanje kruha v Pragi je zopet uvedlo zloglasne fronte pred pekarnami in demonstracije, ki so bile posebno obsežne 11. pr. m. Vendap so potekle mirno in ni prišlo nikjer do nasilnosti. Sedaj je prometno ministrstvo izdalo izvozno prepoved za živila, a ta prepoved bi bila morala zagleda-ti že davno prej beli dan, dokler jc bilo še kaj živil. Ta neprijetno situacijo izrab-lajo socijalui demokrati za agitacijo proti sokolskemu zletu trdeč v svojih listih, da bo Praga ob zletu oglodana in oropana. — Vsled tega zahtevajo, da se zlet odloži, dasiravno dobro vedo, da češko Sokolstvo storilo vse. da ostalo občinstvo zaradi zleta ne bc prav nič trpelo, nasprotno, da bo Praga v /letnih dneh dobro založena. Sokoli, ki bodo prispeli v Prago na zler, bodo vsi sami dobro založeni in iz zalog, ki jih bodo pripeljali s seboj, bodo po vojaško prekrbljeni. Na vsakih 250 bratov ali sester je določen po en kuhar. Vrh tega pa so ameriški Sokoli nakupili za 50.000 dolarjev nakazil na živila, ki se jim bodo izdala na Cesko bee sokolsko. Ta bo tako dobjlena živila oddala aprovizaeiji glavnega mesta Prage za prebivalstvo v času zleta kot priboljšek. Izredno kulturno slavje je slavil češki narod 12. pr. m., stoti rojstni dan svojega največjega mopstra risarja in slikarja Josi-pr Manesa. Bil je to pravi češki narodnik umetnik, ki je pomenil v naši vpodabljajoči umetnosti za nas to, kar pomeni v glasbi Bed-rich Smetana. V svojih delih je predstavil bogato češko preteklost, ustvaril tipe češke žene, matere in dekleta, otvoril češko naravo in češko bitnost, odkril češko dušo. V proslavo tega dneva češki umetniki in učenjaki od šli na njegov grob in se je vršilo spominsko slavje v Pantheouu mu žeja ob navzočnosti predsednika Masarvka in nekaterih ministrov Zapele so se narodne himne, na kar je predsednik društva upo dabljajočih umetnikov "Manesa* Novotny govoril o velikem pome nu tega genija, a rektor umetni «ke akademije nagovoril doprsni knp pokojnika. Po drugih govo ril je končno položil predsednik Masaryk lovorjev venec na kip genija Manesa. Zssttpaiki "6hs Naroda" kateri so pooblaBPcni pobirati aarofr ntno za dnevnik "Glas Naroda". Vsak zastopnik izda potrdilo ca katero Je prejel in Jih rojakom, prlpo ročamo. Naročnina ta "Glas Naroda" Je: -Za celo leto f5.00; aa pol leta 93.00; ca Štiri mesece $2.00; aa Četrt leta $1.50. m CfcL: Jacob Lovila. Denver, Colo.: T»«ii» AndolSek ln Frank Rkraboe. Pueblo. Cafe: Peter Cullg, John Gena, Frank Janesb ln A. Kocbevar. Salida, Četo: Loots Costello. White Valley, Pa.: JuriJ Previt Pa.: J. Peternell. Diamond. Wash. G. J. Porenta. Coketon, JT. Va.: Frank Kocian. Th—aa. W. Va.: A. Korencban. MDwakoee. Wis : Adolf Mantel in Josip Tratnik. Sheboygan. Wis.: I John Stampfel ln H. Svetlin. Weal AUis. Wis.: Frank Skok. Rack Springs, Wyo.: tirni« Tawher tn A. Jnnttn. Math. Kernel]. Alois Rndmaa. ^ Clinton. U: Lambert Bolskar. Aorera. IIL J. Verblč, 835 Aurora Arcane. Chicago, IIL: Joseph BostlC, Joseph Bllsh In < Joseph BevCig. MM, HL Frank Bombicb, Frank Laurich In John ZaleteL Masftob, DL: Frank Aogastfn. La Salle. IB. Matija Kom p. North Chicago. DL: Anton Kobal 1a ltatb. Ogrln. Sooth CUcac*. DL: Frank Čerao. Springfield. IIL: Matija Barbaric. DL: Frank Petkovlek. Franklin. Kansas: Frank Leskovle. Rok Firm. Mike PendL Kitxasiller. BUL: Frank Vodoplvee. Frank Goržt In Jakob Fetrich. Rad bi izvedel za svojega prijatelja FRANKA MRLVIC. Pred dvema letoma in pol sva bila skupaj v Dietz. Wyo. Kateri rojakov ve za njegov naslov, naj mi ga blagovoli naznaniti, za kar born zelo hvaležen, ako pa sam čita ta oglas, naj se javi na naslov: Frank Dremar, G02 South Monroe St.. West Frankfort. Illinois. (18-22—6) French Line CAMPA6IIIE GENERALE TRAKATLAITIQIIE V JUGOSLAVIJO PREKO HAVR, LEOPOLDI NA ................ 22. junij. FRANCE ................ 23. junija LAFAYETTE ................ 1. julij. SAVOIE ................ 3. julij. Hitri pamlkl ■ Stlrlml ln dvsma vijakoma. Posebni zastopnik jugoslovansko vlado bo orlčakal potnik« ob prihodu nailh parnikov v Havru tor jih točno od pram 11, kamor so namenjeni. Pamlkl Francosko trto so transporti rail tekom vojne na t.tote Cehoalovaiklh vojakov brez vos neprlllks. Zs ilfkarts In cene vpraiajts v DRU2BINI PISARNI, 19 State St, N.Y. G ell pa pri lokalnih agentih. Rad bi izvedel za JENNIE FV-NA, doma iz Gradišča pri Vipavi, sedaj omožena IVAXCir. Pred leti je bila v Clevelandu. Ohio, t'njem. da se nahaja sedaj v Milwaukee. Wis. K»«r ji imam več važnih stvari za povedati iz starega kraja, prosim cenjene rojake, ako kateri ve za njen naslov, da mi ga blagovoli naznaniti, "ali se naj pa sama oglasi na: Joseph Ferjančič. 1098 Norwood Road, Cleveland. Ohio. (18-10—6) DOBAVA ANGLEŠKEGA PRE MOGA FRANCIJI. Britansko-franeosko pogajanja glede dobave premoga so imela popoln uspeh. Anglija se je obve" zala, oddati 45 odstotkov vsega svojega za izvoz namenjenega premoga Franciji, in sicer po 7t> šilingov za tono; izvozna cena za drugo inozemstvo je 110 do 115 šilingov. S tem francoske potrebe Se niso pokrite toda Saarski pre" mogokopi dobavljajo na mesec po 500,000 ton. Amerika pa je Franciji zagotovila dobavo 300,000 ton. Avstrijski denar. Dolenjeavstrijski deželni zbor je sklenil kot drugod izdati tudi papirnati denar po 10, 20 in 50 vinarjev. — Razmišljal arm. — O urnem sebi* I I iH ..I« (Dalja prihodnjič.) J t i r.tfP 2 K, al ipa se bo uvedla enotna V 8POMIN. V blag spomin in molitev priporočam pokojnega soproga MATIJO Danes 17. junija eno leto, odkar se je preselil v boljšo bodočnost. Počivaj mirno! Žalujoča ostala soproga: M. F. Kobe la Pavel Schalta. L. PernSek. EveAeth, Minn.: Louis Uovle. Gilert, Mian.: L. VeseL Hitting, riinn.: Iran Povle. Virginia. Mian.: Frank Hrovatlcfc. Ely, Minn.: Frank Covie, Joaepb J. Peehel in Anton Poljanec St. Louis, Me.: \ Mike Grabrlan. Great Falls. MiiIimi Math. Urifc. Gregor Zobec. 1 Gowsnda, N. ¥.: Kari Sternlfia. Utile Falls. N. *.s Frank Masla. Barberten, OMa: * Frank Poje In Alb. PoUaoee. CeUimreod, Ohio: Math. Sistalk. Cleveland, OU#s Frank Sakaer. Charles Karlinger, in Jakob Besnlk. Doctor Moy — Je uspešno zdravil naduho, božjast, krajev no otrpnost, padavico ter srčne, jetrne, ledi fne ali pljučne bole sni, bolečine v želodcu. bolečine v prsih, vnete oči, noge, roke aii križ, otekljaje, revmatizera, koine bolezni, izpuščaje, ogrce, oslabelost, možke in ženske bolezni, slabo kri, brez operacije v najkrajšem času po najnižji ceni. Poskušajte in se prepričajte. DOCTOR JIN FUEY MOY 308 Grant Street Pittsburgh, Pa. Uradne ure: ob delavnih, od 9. dopoldne Ob nedeljah in praznikih: od 9. dopol-do G. zvečer, dne do 1. popoldne. J. i \ t*» I Amis Balant, Ostanek. Niles, Ohio: \ Frank KogorSek. Yenntstown. Ohio: Anton KlkeU. Oregon City, Oregon: M. Justin. Alleghany, Pa.: M. Klarlcb. a.: v Frank Jakle. j Pa.: Louie Hribar. Pa.: Anton Ipavee. Pa.: John Deatfar. DKh, Pa.: Ivaa Pajk In Yld BovaaMc. Clandge, Pa.* Anton Jerina la Anton glor. In M. NAZNANILO IN PRIPOROČILO Rojakom naznanjamo, da potu je po državi Ohio naš rojak Anton Expert, Pa.: Louis SupanOe. Parat City. Pa.: Mat. Kamin. Farno, Pa.: Anton ValenčUL Pa.: Frank Novak. Pa.: Valentine nulasL GEORGE WALETICH, ki jo pooblaščen pobirati -naroč-knino *a Glas Naroda in izdajati pravoveljevna potrdila. Prosimo rojake, da mu gredo na roke in ga priporočamo. Za naklonjenost se vam Že vnaprej zahvaljujemo. Upravnintvo Glas Naroda. um \SmMSM3WS5, M!WSS11WS511WSS Frank Gareaja la John Polanc. Pa.: Anton r. Pa.: Frank fas Pa.: a Frank Poitell Cosulich črta Direktno potovanje v Dubrovnik (Gravosa) in Trst. ARGENTINA ...... 19. junija BELVEDERE ...... IS. jubja PRES. WILSON .... 27. juUja Potom listkov. Izdanih za vse kra-le v Jugoslaviji In Srbl|! RaskoAne ugodnosti prvera. dru-Keics. ln tretjeca razreda Potniki tretjega razreda dobivale brezplačno vino. PHELPS BROTHERS & CO. Passenger Department 4 West Street New York Rad l»i izvedel, kje se nahajata MARTIN IN CENE MIRT, doma Lz Podzaplaza pri Čatežu. Pred vojno sta bila v Willoek, Pa. Nju sestra Terezija Kova-r*i(" mi je pisala in me prosi, da ji kiij o njima poročam. Zato prosim, da se mi oglasita, ali pa če kdo ve za nju naslov, da ga mi naznani. — Tonv Zupančič, Box 11, Martin, Pa. (17-18—C) Rad bi izvedel za mojega brata NACE KALISTRA. Doma je iz Juršč pri St. Petru. Pred 6. leti sva bila skupaj v Napolat (?), W. Va. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da mi ga blagovoli naznaniti, ako pa sam bere, naj se oglasi prej ko grem v stari kraj. — Tony KalLster, Box 209, Morgantoxvn. AV. Va. (lp-18—C) Jaz Andv Mohar želim izvedeti za moja dva brata JOE MOHAR in T^OriS MOIIAR. Doma sta z Vrhnike pri I^ožn. Eden jt* v Ameriki že 30 let. drugi pa H. Zadnji čas sta se nahajala na Gilbertu, Minn. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za nju slov. da mi sporoči, za kar bora zelo hvaležen, ali čp pa sama to čitata, da se mi oglasita na naslov: Andv Mohar, P. O. Box 14, Durbin, W. Va. (18-19—C) Suho Grozdje importirano iz starega kraja 22 centov funt. Boksa 50 funtov $11.00 Posebne cene na veliko. BALKAN IMPORTING CO 61*53 Cfcarzy Street New York, V. Y. Z naročilom pošljite $3. v naprej. LI STE BOLNI? Jas vam bom ozdravil. 2s ve« kot trldssst Nt sei vse bolezni. Kožne, krvne, tlvCne, islodtn* In ~i-rtlrsw ter vsakovrstne druos- bolaenl. Lahko vam pokalem ve« dokasll nailh rojakov, katere asm oedravIL Jae asm ozdravil, ko drugi niso mojtl. Ne ftsksjts. Pridite k meni predno Je prapozno. Cona so take, da Jih lahko vsakdo zmore. Preiskava brezplačna. Pref. Dr. H. G. B A B B iPICUALIIT »11 aaaiTHFicLO rritKBT Pittsburgh, pa. 639 Chene St. E., Detroit, Mich. ' (18-19—6) U. Jskobtch. Z. Jaksbe. Ma* Kle rich ta L Martin ra.: J. Peedire. Anton Hm Frank Bchla'rar. Veliko zmanjšanje cen Grozdju! Grozdju! Grozdju! Soba. iMpirtirane iz staresa kraja. Najboljša vrsto 1M fuatev (24.H draga vrsto 1M fantov $21.M MOST, r, svetega gretdja 51 gml %BZJA. MOŠT, svežega grssdja 26gal $4t. Zdravite* viae Ferre China 12 steklenic $i8.ee. Nanfito, dokler Je tos, ker se vse cene veljavne Is za kratek ka. koar se jeftlje r pripinfis« pisan ali »e S. KUCICH Dalmatian CaL Grapes Co. m COKTLANDT STREET NEW TOBK CITY A