SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXV (59) • ©TEV. (N°) 17
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 11 de mayo - 11. maja 2006
REKATOLIZACIA
Poslanci iz zamejstva in izseljenstva?
ALOJZ REBULA
Novi časi prinapajo nove besede ali oživljajo stare. Takpna oživljena beseda je pri nas rekatolizacija. Nekoč je pomenila skupnost pobud, s katerimi je katolipka Cerkev skupala pridobiti nazaj območja, za katera jo je bil oropal Lutrov upor. V novem pomenu, ki ga dajejo tej besedi Cerkvi nenaklonjeni krogi, pa naj bi rekatolizacija težila za tem, da bi Cerkev spet pridobila, kar ji je odvzel komunistični režim.
Zanimivo je, da beseda vsaj po mojem vtisu ne meri toliko na povrnitev cerkvenega gmotnega premoženja, od stavb do zemljipč in gozdov, kolikor na vrnitev družbenega položaja Cerkve, njene družbene vloge in vpliva, To besedo sem namreč slipal iz kulturnipkih ust.
Zato se ne bi ustavil ob prvem, tako rekoč materialnem vidiku domnevne rekatolizacije, glede katerega si sami člani Cerkve niso nujno edini.
Pomudil bi se ob oni drugi, recimo duhovni rekatolizaciji, ki naj bi težila za tem, da bi Cerkvi dala večjo, če že ne odločilno vlogo v slovenski družbi.
Recimo rekatolizacija kot težnja Cerkve, da skupa ohraniti in utrditi med Slovenci vero, ki daje človepki usodi neko srečno večno projekcijo, in s tem zavarovati slovenskega človeka pred temo sodobnega nihilizma.
Recimo rekatolizacija kot težnja Cerkve, da skupa čim bolj uveljaviti v slovenskem prostoru etiko, temelječo na desetih božjih zapovedih in na evangeljskem prvenstvu resnice in ljubezni.
Konkretno recimo rekatolizacija kot njena težnja, da da mlademu človeku neko humanistično duhovno usmerjenost, da zagovarja (tudi v prid otrok in družbenega ozračja) trajnost zakonske zveze, da v istospolnem razmerju vidi to, kar vidi v njem naravni čut, da v skladu z istim naravnim človepkim čutom zagovarja človepko življenje od njegovega začetka do njegovega konca, da s pomočjo Karitas lajpa domačo in tujo bedo.
Recimo rekatolizacija kot njena slompkovska, jegličevska in rodetovska težnja, da se po polstoletnem podcenjevanju narodnega dejavnika ohrani in oživi identiteta slovenskega naroda, in to tudi onkraj državnih meja.
Recimo rekatolizacija kot njena zahteva, naj bi bil slovenski ptudent, sin naroda, ki dolguje krpčanstvu svoj obstoj, že zaradi neokrnjenosti svojega kulturnega obzorja informiran o krpčanski civilizaciji in kulturi.
Recimo rekatolizacija kot težnja Cerkve, naj se slovenska družba po strahotah stalinistične revolucije, udbovskega nasilja in idejnega enoumja usmeri v nov demokratični etos evropskega človeka.
Ali ne bi po vsem tem naptevanju mogli sklepati, da gre v teh primerih bolj kot za rekatolizacijo za rehumani-zacijo? Ali, če se spomnimo na vse, kar je bilo barbarskega v komunizmu, kratko malo za recivilizacijo?
(Po Družini)
V	poslanski skupini Nove Slovenije predlagajo, da bi imeli Slovenci iz zamejstva in izseljenstva v državnem zboru vsak po dva poslanca, torej skupno ptiri. Kot je pojasnil poslanec NSi Anton Kokalj, je poslanska skupina izvršilnemu odboru NSi v presojo predložila predlog za spremembo 5. in 80. člena ustave in dodatek novega 63a. člena ustave v zvezi s Slovenci s slovenskim državljanstvom in stalnim prebivalipčem v tujini ter Slovenci v zamejstvu.
V	skladu z nedavno sprejetim zakonom o Slovencih zunaj meja namreč pogrepajo ustavno podlago za Slovence s slovenskim državljanstvom in stalnim prebivalipčem v tujini. Zato predlagajo spremembo 5. člena ustave tako, da bi bili v njem navedeni tudi slednji ob Slovencih brez slovenskega državljanstva, ki so že navedeni v tem členu in na osnovi katerega jim pripadajo določene pravice.
Predlagajo tudi nov 63a. člen, ki bo govoril o tem, da se posebne pravice skupnosti Slovencev v zamejstvu in po svetu, ki imajo slovensko državljanstvo, zagotavljajo z neposredno zastopanostjo v DZ. Kot je pojasnil Kokalj, je po oceni njihove
poslanske skupine to logično nadajevanje zbliževanja in sodelovanja med matično državo in velikim pte-vilom Slovencev, ki živijo po svetu.
Poslanska skupina NSi predlaga tudi, da se prvi odstavek 80. člena ustave spremeni tako, da se glasi ,,DZ sestavljajo poslanci državljanov Slovenije in pteje 94 poslancev". Drugi odstavek, ki govori o poslancih madžarske in italijanske skupnosti, pa bi se dopolnil tako, da bi navajal, da se v DZ izvolita tudi ,,po dva poslanca skupnosti Slovencev v zamejstvu in po dva poslanca skupnosti Slovencev po svetu".
Kokalj je pojasnil, da gre za predlog, ki ga je moč pe izboljpati in dopolniti, tudi glede ptevila poslancev, saj v tujini po ocenah živi kar pol milijona Slovencev. Če bo predlog izvrplni odbor stranke podprl, ga bodo nasl-
Poslanca Alojz Sok in Anton Kokalj sta na novinarski konferenci predstavila predlog sprememb ustave.
ovili na ostale poslanske skupine in skupali pridobiti podporo zanj. Vodja poslanske skupine Alojz Sok je ob tem ocenil, da bo ta postopek dolg, tudi zato, ker je za spremembo ustave potrebna podpora 60 poslancev, menil pa je, da je treba nekaj narediti, da bodo tudi Slovenci v tujini dobili svoje predstavnike v DZ, saj v tujini
ostaja velik del narodovega telesa, medtem ko je v matici nataliteta ena pbkih točk.
Sok je ob tem pojasnil, da je sprememba ustave osnova, ki bo omogočila tudi spremembo volilne zakonodaje, ki bi bila potrebna za poenostavitev udeležbo omenjenih Slovencev na volitvah, pa tudi omogočila njihovo kandidaturo. Doslej so se namreč bili Slovenci v tujini deležni vrste birokratskih ovir.
Haider se brani
Deželni glavar na avstrijskem Koropkem Joerg Haider se je izrekel proti tako imenovanemu Karnerjevemu predlogu kot osnutku za uredbo o dvojezični topografiji. V skladu s tem predlogom naj bi na avstrijskem Koropkem do leta 2010 bilo 158 krajev z dvojezičnimi krajevnimi tablami. Kot je dejal Haider na novinarski konferenci v Celovcu, sam izhaja iz tega, da bo stalipče koropke deželne vlade do takega predloga „negativno". Haider je obenem tudi zatrdil, da člani avstrijske vlade iz vrst njegovega Zavezniptva za prihodnost Avstrije (BZOe) prav gotovo ne bodo pripravljeni podpreti reptve, ki bi vključevala sporno ureditev z desetimi odstotki. Glede tega je koropki deželni glavar opozoril, da avstrijski kancler Wolfgang Schuessel za ureditev vprapanja dvojezičnih krajevnih tabel na avstrijskem Koropkem potrebuje soglasje BZOe v vladi.
Avstrijski kancler Schuessel je napovedal, da bo v prihodnjih dneh pripravil osnutek uredbe za dvojezično topografijo na avstrijskem Koropkem. Po pričakovanjih političnih opazovalcev bi Schuessel za osnovo za pripravo osnutka utegnil vzeti tako imenovani Karnerjev kompromisni predlog z lanske konference o konsenzu.
Avstrijski zgodovinar Stefan Karner je tedaj skupaj s predsedniki Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjanom Sturmom, Skupnosti koropkih Slovencev (SKS) Bernardom Sadovnikom ter koropkega Heimatdiensta (KHD) Josefom Feldnerjem pripravil predlog, v skladu s katerim naj bi do leta 2010 dvojezične krajevne table na avstrijskem Koropkem postavili v skupno 158 krajih. Poleg tega naj bi pripravili spremne ukrepe za ,,poglobitev medsebojnega zaupanja," po letu 2010 pa bi v skladu s tem predlogom na zahtevo določenega deleža prebivalstva razpravljali o postavitvi dvojezičnih krajevnih tabel v dodatnih krajih.
V BRUSLJU
Haider je o politiki do slovenske manjrane na avstrijskem Koropkem, pe posebej pa o „aktualnem razvoju vprapanja koropkih krajevnih tabel na evropski ravni" spregovoril tudi na novinarski konferenci v Bruslju.
Glavarjev obisk je mogoče razumeti predvsem kot odziv na odločitev Narodnega sveta koropkih Slovencev (NSKS), ki se je lotil sistematičnega obvepčanja predstavnikov EU o položaju slovenske manjpine na avstrijskem Koropkem in problema dvojezičnih tabel.
Problem dvojezičnih tabel je sprožil tudi napetosti med Slovenijo in Avstrijo. Zunanji minister Dimitrij Rupel je aprila na pogovor tako povabil avstrijskega veleposlanika v Sloveniji Valentina Inzka ter ga opozoril, da je Avstrija kot članica EU in zapčitnica pravic slovenske manjpine, ki izhajajo iz mednarodnih pogodb, vključno z Avstrijsko državno pogodbo, upravičena in dolžna varovati pravno veljavne in dogovorjene evropske standarde. Menil je tudi, da bi problem lahko postal pirpe mednarodno vprapanje.
Koalicija se dogovarja o privatizaciji
Predloga za dokončanje lastninjenja Zavarovalnice Triglav in za umik države iz aktivnega lastnipkega upravljanja v podjetjih predstavljata ustrezno podlago za začetek formalnih privatizacijskih postopkov, je na seji ocenil gospodarski kolegij predsednika vlade Janeza Janpe.
Ta je v ponedeljek, 8. maja obravnaval zadnja dva predloga privatizacije pomembnejpih podjetij v državni lasti, ki so jih pripravile ^konec lanskega leta ustanovljene svetovalne skupine.
Člani gospodarskega kolegija so obravnavali priporočili dveh od pestih skupin, in sicer skupine za dokončanje lastninjenja Zavarovalnice Triglav ter skupine za pripravo koncepta in časovnega načrta za pregleden in postopen umik Kapitalske družbe in Slovenske odpkodninske družbe iz aktivnega lastnipkega upravljanja v podjetjih ter za njuno preoblikovanje v portfeljske naložbenike.
Kot je povedal vladni tiskovni predstavnik Valentin Hajdinjak, namen sestanka ni bil sprejem zaključkov oziroma potrditev predlaganih modelov privatizacije, temveč je plo za prvo obravnavo predlogov, preden bo vlada začela formalni postopek za potrditev konceptov privatizacije.
S priporočili ostalih svetovalnih skupin, ki so se ukvarjale s privatizacijami Nove Ljubljanske banke, Nove Kreditne banke Maribor, Telekoma Slovenije in elektroenergetskih družb, se je gospodarski kolegij predsednika vlade seznanil konec januarja.
Vsa priporočila so do obravnave na vladi zaupna. Že isti dan popoldne pa je o privatizaciji družb v državni lasti razpravljal tudi vrh koalicije.
Privatizacijski postopki bodo stekli v skladu z delovnim programom vlade oziroma časovnico, ki jo je predlagala svetovalna skupina za umik obeh paradržavnih skladov iz gospodarstva, so po koncu kolegija sporočili iz kabineta predsednika vlade.
Zavezo o umiku države iz gospodarstva so vladne stranke zapisale v koalicijski pogodbi, vsebuje pa jo tudi okvir gospodarskih in socialnih reform, ki ga je lansko jesen sprejela vlada.
Kasneje se bo premier sestal pe s podpisniki sporazuma Partnerstvo za razvoj, po koncu katerega bo predvidoma podal tudi izjavo za medije.
		
■ BERI^ ^^^		
kardinal rode	maraton v san justu ..	.3
o razmerju s papežem...2		
	v san martinu so peli .	.3
na pristavi smo imeli		
vesel občni zbor............3	nob, mit ali dejstvo?...	.4
12761575
Priprave za razglasitev novome pke pkofije
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Na Kapitlju v Novem mestu se je na prvi seji sestal pripravljalni odbor za razglasitev nove pkofije in umestitev prvega novomepkega pkofa Andreja Glavana. V devetčlanskem odboru so se pogovorili o pripravah in poteku slovesnosti v soboto, 10. junija, med katero bo razglašena nova pkofija in umepčen njen prvi pkof.
Po vseh župnijah bo potekala duhovna priprava v obliki posebne trid-nevnice, med katero bodo verniki molili za božji blagoslov novi pkofiji in se seznanili z njenim duhovnim pomenom. Tudi na dan same razglasitve bo v kapiteljski, po novem stolni cerkvi posebna ura molitve za duhovne poklice v novi pkofiji.
Na slovesnost bodo povabljeni vsi slovenski pkofje in pkofje sosednih pkofij. Osebno bodo povabljeni tudi vsi duhovniki, ki sedaj delujejo v novi
škofiji, duhovniki, ki so rojeni v novi škofiji, redovni predstojniki in predstojnice ter pe nekateri drugi. Posebej bodo povabljeni tudi verniki nove škofije, da se v čim večjem številu udeležijo slovesnosti. Prav tako bodo osebno povabljeni vsi župani s tega območja ter drugi vidnejš predstavniki političnega, gospodarskega in kulturnega življenja, piše v sporočilu.
Ker je cerkev na Kapitlju za takšno množico veliko premajhna, bodo organizatorji slovesnost v cerkvi s sliko in z zvokom prenašali tudi na prostor zunaj cerkve. Vsi bodo dobili tudi programske knjižice, da bodo lažje sodelovali pri slovesnosti. Ob spremljavi orkestra bo pel pevski zbor org-larske šole pod vodstvom M. Makov-ca. Po končani slovesni maš bodo organizatorji s pomočjo dolenjskih vinogradnikov in aktivov kmečkih
žena pripravili pogostitev in prijateljsko druženje za vse, ki se bodo udeležili slovesnosti.
Pogovori tečejo tudi o skrbi za promet in parkirišča za vse, ki bodo priši z avtomobili in avtobusi. Priprave na zgodovinski dogodek so v teku tudi na drugih področjih, pojasnjuje začasni tiskovni predstavnik Janez Gril. Potrebna je registracija nove škofije, davčna številka, uradni naziv, grb, tekoči račun in podobne formalnosti. Potrebni so tudi nekateri gradbeni posegi in prostorske preureditve v sedanji proštiji, da se bo delovanje nove škofije lahko kmalu začelo. Temu bodo sledile tudi nekatere kadrovske spremembe.
Kot je znano, je Novo mesto geometrično središče nove škofije. V njej deluje 80 duhovnikov, njihova povprečna starost pa je 57 let. V novi škofiji je 72 župnij v šestih dekanijah.
TONE MIZERIT
Kardinal Rode: Imam občutek, da mi papež zaupa
V pogovoru za majsko številko Ognjišča je kardinal Franc Rode med drugim govoril o svojem odnosu do pokojnega papeža Janeza Pavla II. in njegovega naslednika, ki ga je nedavno imenoval za kardinala. Kot je namignil, ga Benedikt XVI. ceni in ima z njim ,,načrte" glede sodelovanja v prihodnosti.
Po kardinalovih besedah se s papežem „ujameta" v istem pogledu na Cerkev in na stanje v njej ter v pogledu na vprašanja sodobnega sveta. Kot pravi Rode, je papeževa drža profesorska, globoka in tehtna in hkrati preprosta in razumljiva. ,,To je njegova odlika in zato ga ljudje poslušajo," pravi.
Kardinal Rode je v pogovoru med drugim pozval odgovorne v slovenski Cerkvi, da morajo vedno imeti ljudi v osrednjih uradih katoliške Cerkve. ,,Ne vidim razloga, zakaj naš škofje ne bi pošljali duhovnikov, ki so za to
sposobni, na diplomatsko akademijo," pravi.
Veliko pozornosti v pogovoru je namenjene tudi Rode-tovemu odnosu do prejšnjega papeža. Ohranja lepe spomine na maj 1996, ko je bil s papežem na njegovem prvem obisku v Sloveniji in je v ljubljanski stolnici bral papežev govor.
Kardinal Rode je sicer v pogovoru zanikal trditve, da naj bi govor Janeza Pavla II. ob obisku v Stožicah, ki je govoril o revoluciji in v katerem je povzdignil slovenske mučence (Ehrlich, Grozde...), napisal on. Prizna pa: ,,Te-meljito sem predelal predlog, ki je prišel iz Slovenije, za govor, ki ga je imel papež v mariborski stolnici kulturnikom in znanstvenikom." Povedal je še, da je obisk Janezu Pavlu II. ostal dolgo v lepem spominu, posebej srečanje z mladimi v Postojni. Papež je, kot je pojasnil, večkrat poudarjal, da ni vedel, kako lepa je Slovenija. Slovence pa je imel za ,,velik narod" - ,,un grande popolo", kot je dejal tudi papežev osebni tajnik Dziwisz.
Sicer pa kardinal Rode meni, da je bil verjetno papežev obisk v S oveniji prej posledica mednarodnega pritiska, kot pa želja takratne slovenske vlade, ki ga je povabila. A je papež z jasnim ciljem, ,,da se sreča s slovenskim narodom in nagovori ljudi", Slovenijo obiskal in svoj cilj brez dvoma tudi dosegel.
VTISI IZ SLOVENIJE
Ali ne bi tudi vi^?
S pomladjo pridejo toplejš dnevi, predvsem pa sveža, zelena barva. Na travnike, na gozdnata pobočja hribov.
Vedno isti pojav — a se nam zaradi našega pričakovanja zdi vedno nov, vedno drugačen.
Z zelenjem pridejo na dan vr-tičkarji. Tisti, ki so vso zimo večinoma preždeli za pečjo (če jo še imajo), vsekakor pa v toplih sobah, in ki komaj čakajo, da se sonce ogreje in jih ogreje.
Vsaka flika zemlje je dobra. Če je pri hiš, bo zelenjavni vrt imel prednost pred travico s posajenimi rožami. Če živi v stanovanju in nima vrtička ob njem, si marsikdo pribori pravico do svoje parcelice na kakem skupnem prostoru, ki ga država, občina, železnica ali podjetje še ni vključilo v svoj pridobitniški sistem.
V obdelavo vrtička vsak vloži toliko časa, kolikor ga lahko: penzionisti več (ali vsega), drugi manj. Vsi se zavedajo, da zaradi pridelka ne bodo postali milijonarji ali ne bodo prihranili milijonskih vsot. Zavedajo pa se nečesa drugega: da je vrtičkarstvo boljše od lekarniških zdravil, da je vrtičkarstvo zdrav način življenja. Da si bodo na ta način prezračili možgane, se ,,zluftali", kar bo brez dvoma blagodejno vplivalo na zdravje — duševno in telesno.
Že pred začetkom toplejše sezone je ponekod videti zemljo lepo zrahljano, urejeno in zdrobljeno, pripravljeno, da sprejme seme za novo letino. Vendar je moderni čas prinesel svoje novosti. Prej je marsikdo pustil, da je rastlina vzcvetela, obrodila sad, da je spravil semena za naslednje leto. Po-
manjkanje časa ali opešanje ali kaka	druga
okoliščina pa je marsikoga prisilila, da je nekoliko spremenil svojo pridelovalno dejavnost. Vse več je takih, ki prepustijo skrb za dobra semena semenarnam, kjer jih sami posejejo v tople grede, kontrolirajo žuželke in bolezni in vzgojijo sadike, ki potem krasijo zelenjavne vrtičke po mestih, vaseh in naseljih. Vsak čas pač prinese svoje.
Tudi doma smo pripravili vrtiček, ki pa ni tako zgledno in perfektno pripravljen, da bi vam ga pokazal na sliki. Je pa odlično izpolnil nalogo naravnega zdravnika in psihologa, saj smo se med pripravljanjem marsikaj pogovorili, uživali na svežem zraku in pregibali kosti in mišce, da nam ne bo treba bildati* telesa po kakih zaprtih telovadnicah, kjer bi se sami ali pa pod vodstvom ,,valpta" mučili in potili.
Kaj pa vi? Ali ne bi poskusili kaj takega? Saj ni treba dosti, morda le kak kvadraten meter, ali toliko, da lahko posejete ali posadite nekaj semen solate, kumarice, paradižnika ali podobnega. Morda kar v cvetlični lonček, kjer bo po skrbnem zalivanju in gojenju zrasla zelenjavica.
Upam si trditi, da boste z njo
Jagode dobro kažejo
imeli večje zadoščenje kot pa z najbolj prijazno in lepo rožico. S to imate lahko veselje v očeh, morda še v nosnicah. Z domačo solatko pa boste imeli užitek še v ustih in želodcu, kar — po mojem — daleč prekaša užitke samo prvih dveh! In še zavest, da je zrasla na lastnem zelniku — vrtu, sem hotel reči.
Poskusite v naslednji vaš pomladi. Dosti časa imate, da malo pobrskate po prostoru, pomislite, kaj bi lahko posejali in poiščete trgovino s semeni ali celo sadikami.
In s temi (brezplačnimi!) zdravilnimi nasveti boste prihranili še obisk pri zdravniku-psihiatru-psihologu!
GB
* bildati: iz ,,body building", v pogovornem jeziku: z vajami izdelati telo, kot ga je imel Charles Atlas (,,un ropero").
Pretekli teden je zunanja politika zavzemala prvo mesto v zanimanju vlade in občinstva. Ta smer bo še v nadalje veljavna, saj ima država kar nekaj težav onstran meja.
Zborovanje v Gualegu-aychu. V petek, 5. maja se je zbrala v provinci Entre Rios, v majhnem obmejnem mestu Gualeguaychu skoraj ,,vsa Argentina". Srečanje so organizirali vladni politični strategi. Predsednik države potrebuje javnih nastopov, ker se bližajo volilni časi. Za nikogar ni skrivnost, da Kirchner z enim očesom gleda na sedanje probleme, z drugim pa na možnost ponovne predsedniške dobe, ki mu jo ustava dopušča. Zato je bilo važno, da so bili prisotni ne le vladni funkcionarji, temveč šroko obzorje osebnosti. Bili so tam peronistični guvernerji in župani, pa tudi predstavniki opozicije in nevladnih ustanov. ,,Nikogar ni manjkalo" bi lahko rekli, saj so bile tam celo Matere majskega trga in priljubljeni Juan Carlos Blumberg. Nekateri so šli iz prepričanja, drugi za skledo leče. Kirchner pa je napeljal vodo na svoj mlin z jasno trditvijo, da je zaveda papirnic ,,bor-ba vse Argentine".
Nerazumljiv spor. Pravzaprav je težko razumeti vso to zagnanost in pomanjkanje diplomacije na enem in drugem bregu. S strani Urugvaja bi bilo najbolj enostavno, da bi od začetka na podlagi pogodbe iz leta 1975 dal soudeležbo Argentini, ali pa vsaj potem pristal na nepristranske študije možnosti okuženja okolja. Kar se pa Argentine tiče je vse pohvale vredno, kako skrbi za okolje. Pri tem pa ne bi smela pozabiti, kaj se dogaja z reko de la Plata, ki jo od Rosaria in Campane naprej zastrupljajo številne industrije vseh vrst, tako da na višni Buenos Airesa ni več ,,umora" reke temveč le še ,,onečaščenje trupla". Da ne govorimo o Riachue-lu, ki ni več reka ampak le še gnojni kanal vseh možnih strupov, ki na svojem območju povzroča celo neštete smrtne žrtve predvsem otrok, kakor smo lahko brali v teh dneh.
Bo spregovorila diplomacija? Argentina je vložila tožbo na mednarodnem sodišču v Haagu. Seveda je postopek počasen in uspeh dvomljiv. Medtem pa si je Kirchner privoščil še privilegij, da je zavrnil posredovalno akcijo, ki jo je ponudil glavni tajnik Združenih narodov Kofi Annan. Prav tako ni bilo nobenega uradnega koraka, nobene konkretne vladne prošnje, naj Cerkev na obeh bregovih reke Uruguay pripomore k dialogu, potem ko je Kirchner v javnem nastopu nakazal to možnost. Vladi prija ta konflikt na rečni meji? Ji
služi, da se pozornost javnosti obrača v to smer, medtem ko stopajo v ozadje drugi domači problemi?
Zima se bliža. Argentina ne bi smela imeti energetskih problemov. Ima kar zadovoljivo število petrolej-skih ležišč, neizčrpna vodovja, zelo je napredna tudi na jedrnem področju, kjer obvlada lastno tehnologijo. Vendar ima hude težave. Se spomnite, ko je Menem privatiziral energetsko področje in so govorili, da je konec vseh težav? Pa jih ni. Vzrok je enostaven: privatizirana podjetja niso izvedla potrebnih investicij in nihče jih ni kontroliral. Pa so prešle vlade in predsedniki: Menem, De la Rua, Duhalde, Kirchner. Sedaj se bliža zima, pa uvažamo goriva iz Venezuele, plin pa iz Bolivije. Da je mera težav polna, je novi predsednik Evo Morales v Boliviji privatiziral energetsko področje. Zagotovi je normalno dobavo plina; a po kakšni ceni? Ko je leta 2004 Argentina prvič kupila plin Boliviji, je plačala ,,solidarno" ceno 1,6 dolarjev za milijon enote BTU. Že naslednje leto se je cena dvignila na 2,4 dolarje, ko pa je nastopil Morales na 3,20. Sedaj bolivijski predsednik zahteva ceno 5 dolarjev. Realna vrednost plina je med 4 in 4,5 dolarjev. Kako naj država ohrani isto notranjo ceno, če zunanja raste v takem sorazmerju? S petrolejem je isti problem. Argentina ga še izvaža, a če ne bo novih investicij, bo že leta 2009 doma porabila vso proizvodnjo. Vemo pa, da investicije pridejo, če je država predvidljiva, dobiček zagotovljen in možnosti dolgoročne. Je naša država taka?
Bratje niso združeni ... Na fotografiji so se vsi nasmejani držali za roke, a za kulisami slika ni bila ista. Štirje ,,bratski" levičarski predsedniki so se srečali v četrtek 4. maja v Puerto Iguazu. Brazilija, Argentina, Bolivija in Venezuela so iskale skupni imenik v krizi, ki prizadeva južno Ameriko. Glavni problem je energetski spričo že prej omenjene bolivijske privatizacije. Brazilija bo zaradi nje najbolj prizadeta, glede cen plina in ostalih goriv, pa tudi ker je prizadeta njena petrolejska družba Petrob-ras. Končno tako Lula kot Kirchner spoznavata, da Chavez ni tako nedolžna figura, in da se požvižga na bratstvo in edinost, kadar gre za njegove osebne interese. Načrt bolivijske privatizacije je kar preveč podoben onemu, ki ga je Chavez izpeljal v Venezueli. Na tem srečanju pa ni bilo paragvajskega predsednika, medtem, ko se je urugvajski Tabare Vazquez istočasno pogovarjal s severnoameriškim predsednikom Bus-hom. Nekaj škriplje južno od Velike reke.
SLOVENCI V ARGENTINI
PRISTAVA
40. občni zbor
V nedeljo, 30. aprila smo bili Pristavčani povabljeni na občni zbor napega druptva. Dan smo začeli s sv. mapo, ki jo je daroval nap dupni pastir pater Alojzij Kukovica za vse žive in rajne člane Pristave. Po map smo imeli čas za zajtrk in ob 11.20 se je pričel občni zbor. Vodil ga je druptveni predsednik Edvard Kenda. Začeli smo z molitvijo za nape rajne v prejpnji dobi, ki so bili: Ivan Klemenčič, Jelica Fajdiga Stariha, Franc Gričar in Gabrijela Kopač.
Predsednik je predlagal za overovatelja zapisnika Iva Urbančiča in Marka Meleta, za zapisnikarja pa Karla Selana; vsi smo s ploskanjem odobrili predlog odbora.
Sledila so poročila posameznih referatov: Metka Gaser
Splovsn pogled na udeležence občnega zbora
Kopač je prebrala tajnipko, Helena Dolinpek blagajnipko (s prav didaktično lepenko na steni), Franci Schiffrer kulturno (posebej je predstavil poročila o folklorni skupini, otropkemu zboru Zarja mladosti in deklipkem zboru Milina), za Mladce in mladenke je poročala tajnica skupine Danijela Selan, mladinsko je podal njen predsednik PaveJ Grohar, gospodarsko Marko Čop, za krajevno ZSMŽ predsednica Marta Križ Golob in za Prepernovo polo njena voditeljica Magda Gaser Čeparek. Po vseh poročilih nam je pater Kukovica podal pe duhovno misel in se čudil tako lepemu delovanju na Pristavi.
Za tem nam je pe predsednik Edvard Kenda podal svoje
Blagajničarka in predsednik se zahvalita dr. Andreji Dobovvek in cot. Mirti Ayerbe Rant
poročilo. Zahvalil se je vsem sodelavcem, ki so mu stali ob strani v prejpnji dobi in se priporočal pe za naprej. Kot važno točko je omenil, da ima končno Pristava pravno osebnost, a da je pe veliko dela za naprej.
Nato je pe Janez Jelenc v imenu nadzornega odbora povedal, da je napel vse račune v redu in zato je predlagal občnemu zboru naj potrdi razrepnico odbora in so vsi to odobrili z aplavzom.
Nato se je predsednik javno zahvalil vsem bivpm predsednikom Pristave (na žalost jih imamo zelo malo pe živih) in jim podal spominsko darilo. Najprej Francetu Rantu, ki se je v svojem govoru zahvalil in spomnil, kako so začeli in ko mu je France Jerovpek stal ob strani; Janezu Jelencu, ki je bil kar 12 let predsednik in se je ganjeno zahvalil tistim, ki so mu od začetka stali ob strani, posebno Frenku Klemenčiču, tistim, ki so potem in tistim, ki so sedaj. Nazadnje pa pe Franciju Schiffrerju, ki je sprejel odgovornost, malo potem, ko je pripel iz notranjosti. Ob vsakem imenovanju so želi buren aplavz.
Tako je se zaključil prvi del občnega zbora. V drugem delu pa je bila na vrsti debata o Federaciji slovenske skupnosti v Argentini. Odbor je predlagal, naj Pristava vstopi v Federacijo. Sledila je kratka debata; na splopnem se je omenilo, da ni dovolj informacij o tem, in da bi
Podelitev priznanj bivpim predsednikom
,,Mladi" na namiznotenivkem turnirju
morali malo več razložiti o tej zadevi. Mirta Rant Ayerbe je malo razložila to zadevo. Končno je bil odobreni predlog odbora z nekaterimi premisleki. Predsednik je tudi predlagal Matjaža Čeča kot delegata Pristave za Federacijo, Edvarda Kenda kot pa njegovega namestnika, na kar je z aplavzom občni zbor sprejel predlog. In s tem smo zaključili nap 40. občni zbor.
Nad na 6. str.
NAŠ DOM SAN JUSTO
Maraton: ,,Skupaj gremo pe naprej"
V okviru praznovanj 50. obletnice Napega doma, je mladinski odsek pripravil vsesplopni tek na dolge proge ,,maratön". Čeprav se je tekmovanje vrralo v nedeljo 30. aprila, so se priprave začele že nekaj tednov prej, ko je bilo treba najprej poskrbeti za občinsko dovoljenje — zarisana pot maratona je zajela skoraj kilometer dolgo progo sosednjih ulic — in seveda, vpisovanje sodelujočih.
Približno 200 ljudi se je odzvalo vabilu na pportno prireditev in sicer v dveh disciplinah: Maratön, v 6 kategorijah in do 5 km ter aerobična hoja (marcha aeröbica). Ta zadnja je bila
namenjena družine z
celi družini, vključno majhnimi otroci ali starejpmi člani.
Poudariti je treba odlično organizacijo, saj je bilo preskrbljeno do zadnje podrobnosti: vodenje ogrevanja mipic pred začetkom; ambulanta; prometna policija, ki je poskrbela za zaprtje ulic za avtomobile in avtobuse; alegorične majice; oder na pločniku za sprejem nagrajencev; nagrada zmagovalcem in najvažnejpa točka: prijateljsko — družinsko vzdupje, ki je vladalo med vsemi sodelujočimi: tistimi, ki so tekli ali hodili in tistimi, ki so navijali in sledili pportnemu dogodku.
Izid Maratona po kategorijah:
Dekleta 12 -17 let; proga 2 km
1	M e l a n i Žitnik
2	Ani Malovrh
3	Ur p u l a Urbančič
4	Tatjana Marupič
5	Gabi Malovrh
SAN MARTIN - Pod lipo domačo
Ohranjamo slovensko glasbeno izročilo
Medtem ko se jesenski veter poigrava z najinimi listi, se medve zabavava z besednimi igrami. To pot pridejo v poptev izrazi piramida, antikvariat in petje. V antikvariatu lahko kupimo stare knjige o kakpnih egipčanskih piramidah ali rokopise partitur slavnih skladateljev. To pa nima nobene veze z nami. Držalo pa bo, da stoji v Mariboru grič Piramida in sredi mesta antikvariat. Tu ima redne pevske vaje Vokalna skupina Piramida, ki je pripla na turnejo v Argentino. V nedeljo, 30. aprila so prijazni Štajerci pripli v Slovenski dom San Mart^n in preživeli med nami kar nekaj fletnih uric.
Pri jutranji sv. mapi so nam pevci s kora zapeli dve pesmi. Po zajtrku so si ogledali mesto San Mart^n in slovensko znamenje, ki se nahaja v bližini Doma. Pred kosilom so z mladimi iz San Martina igrali na
Marinček Kastelic je v pozdrav prisrčno zapel: Slovenska zemlja (J. Aljaž), Milonga sentimental (S. Plana) in Adios, nonino (A. Piazzolla).
Z močnim aplavzom smo sprejeli člane VS Piramida. Mladi Daniel Marinič (umetnipki vodja), je raz-koračeno stal med pevci in jim dirigiral. V prvem delu so nam podali prelep popek slovenskih narodnih: Slovenec sem (G. Ipavec), Teče mi vodica (prir. M. Tomc), Triglav (J. Aljaž), Dečva pa v hart^lcu (prir. D. Bučar), Kaj bi te vprapal (A. Svetek), Mi smo büjrapje (prir. A.Maropa), Jaz bi rad rdečih rož (Z. Prelovec), Večerni ave (A.Foerster), Spomin na zimski večer (F. Juvanec), Rezijanska (A. Srebotnjak). V drugem delu nam je Silvo Safran doživeto podal pesem o nesrečni ljubezni kot jo je v pesmi Pijanec predstavil Dragotin Kette. Tretji del je bil pe bolj pes-
Fantje 12 - 17 let; proga 3 km
1	Martin Uptar
2	Kristjan Poglajen
3	Matjaž Oblak
4	Erik Oblak
5	Martin Godec
Dekleta 18 - 35 let; proga 3 km
1	Sonja Poglajen
2	Danica Šenk
3	Andrejka Puntar
4	Andrejka Selan
Fantje 18 - 35 let; proga 5 km
1	Simon Rot
2	Gabrijel Urbančič
3	Matjaž Zupanc
4	Nikolaj Radop
5	Aleksander Poglajen
Ženske nad 35 let; proga 2 km
1	Marjana Bur
2	Marija Zupanc
3	Alenka Zupanc
4	Lučka Groznik
5	Veronika Urbančič
Mopki nad 35 let; proga 3 km
1	Marko Vombegar
2	Fabian Lo Faro
3	Mirko Guzelj
4	Franci Urbančič
5	Lojze Erjavec
Čestitamo vsem organizatorjem, sponzorjem in udeležencem, in jih spodbujamo za pripravo in sodelovanje naslednjega maratona, da bomo skupaj p i pe naprej!
-a. —c.
električno kitaro in druge inptrumente. Ob trinajstih smo se zbrali v gornji dvorani pri skupnem kosilu. Predsednik doma, inž. Tone Podržaj je gostom izrekel dobrodopico. V imenu Vokalne skupine je pozdravila Marjana Kreitner Lozina in se zahvalila za vso pozornost. Mladina je postregla z okusnim kosi-om, ki so ga pripravile pridne gospodinje pod vodstom Marte Jerman. Med obedom je bilo seveda zelo živahno ob petju narodnih pesmi in dobri argentinski kapljici. Ura je bila kar hitro pet, ko smo se v lepem ptevilu zbrali v spodnji dvorani in pricakali koncert.
V uvodnih besedah nam je kulturni referent dr. Viktor Leber predstavil skupino: ,,Vokalna skupina Piramida deluje pod okriljem Kulturno-umetni pkega druptva Piramida, Maribor. Sestavlja jo enajst članov in pevovodja, ki si prizadevajo za ohranjevanje slovenskega	glasbenega izročila."
Kako najleppe pozdravimo pevca? S pesmijo, za katero je poskrbel Slovenski pevski zbor San Mart^n. Pod vodstvom prof. Lučke
ter. Ob spremljavi harmonike, kitare, orgelc in bobna sta vžgali Pesmi vesele jeseni in Domovina (prir. Big Ban(g)d Piramida). V zahvalo odobravanju ptevil-ne publike so pevci pe zapeli: Prlek si je nekaj zmisla (prir.C. Cvetko), Vse najleppe rožice (prir. E. Adamič), Pleničke je prala (prir. D. Bučar) in Bratci veseli vsi (prir. R. Gobec).
Poslupalci so pozorno sledili izvajanju in pevce nagradili z aplavzom. Predsednik se je zahvalil za koncert in skupini izročil spominčke s sanmartinskim grbom. Lučka Kastelic je Danielu Mariniču izroči a slovenski popek. Od gostov smo prejeli njihovo zgopčenko, razne knjige in prelepo umetnipko sliko mesta Maribor. Vse navzoče je ganila Cankarjeva O, domovina, ki jo je recitiral Silvo Safran.
Po koncertu smo nadaljevali ob pogrnjenih mizah, nato pa pe zapeli in zaplesali v slovo.
Medtem ko pipeva te vrstice, se člani Vs Piramida vračajo v Maribor, kjer stoji grič in antikvariat, v katerem bo gotovo poleg pevskih vaj v pomladnih večerih pe kaj govora o nas.
Sanmartinski lipi
HODIL PO ZEMLJI SEM NASI^
Značilnosti - Oglarstvo
59. OBČNI ZBOR ZEDINJENE SLOVENIJE
TAJNI©KO POROČILO
Večkrat smo že govorili o fužinah in o taljenju železne rude. Za to je pa bilo potrebno oglje. Kako so ga žgali ali „kuhali" nam bo povedala Mimi Urbane. Opis je vzet iz knjige ,,Slovenija, pokrajine in ljudje", založba Mladinska knjiga, 1998, stran 424. Gotovo pridobivajo v Argentini oglje - kateremu mi pravimo „earbon" - na podoben način. Le da ga tu ne uporabljamo za fužinarstvo, ampak da spečemo dober asado.
Oglarstvo je bilo nekoč v naph krajih močno razvito. Povezano je bilo z razvojem železarstva in fužinarstva. Obe dejavnosti imata že prazgodovinsko tradicijo in zato lahko sklepamo, da segajo začetki oglarjenja daleč v preteklost. Od 16. stoletja dalje najdemo v arhivskih virih naselja in ledinska imena, ki nam kažejo na oglarsko dejavnost v tistih krajih. V tem času so oglarski sodniki začeli podeljevati pravice do oglarjenja s pisemskimi dokazili. Velike količine oglja so za potrebe železarstva in fužinarstva žgali, oziroma ,,kuhali" po vseh večjih gozdovih v Sloveniji. Obenem z vipkom fužinarstva je največji razmah v 19. stoletju doživelo tudi oglarstvo. V začetku 20. stoletja je zaradi posodabljanja železarstva in razvoja prometa, ki je povečal možnosti za prevoz hlodovine in drv, pridobivanje oglja močno nazadovalo. Med svetovnima vojnama in v petdesetih letih so ga v glavnem pridobivali samo pe za izvoz. Večina takratnega oglja je prihajala iz oddaljenih notranjskih in kočevskih gozdov.
V 20. stoletju je opupčanje zajelo vse slovenske pokrajine. Oglarijo le pe posamezni kmetje in upokojeni gozdni delavci, ki izrabijo sečne ostanke, ki bi sieer ostali v gozdu. Za potrebe kovapke obrti in segrevanja žarov oglje pe vedno kuhajo ponekod v Škofjelopkem hribovju.
Zoglenjevanje poteka z omejenim dovajanjem
se
kisika, tako da les ne zagori, ampak ogleni in končno spremeni v lesno oglje. Glavna sestavina oglja je ogljik (earbono). Les se spremeni tako fizično kot kemično. Njegova prostornina se zmanjpa na polovico, teža na četrtino prvotne vrednosti, kurilna vrednost pa se poveča za dvakrat. Vrednost oglja je v njegovi energetski vrednosti, saj dosežemo bistveno večjo temperaturo kot z drvmi. To omogoča tudi obdelavo kovin, kar z navadnim lesom ni možno. Oglje ne gori, ampak tli brez dima, po njem pa ostane enaka količina pepela z istimi sestavinami, kot bi ga dobili pri sežigu vseh drv, iz katerih je pridobljeno oglje.
Oglje lahko kuhamo iz vseh vrst lesa, iglavcev in listavcev, vendar trpe vrste lesa dajejo boljpe in težje oglje. Večina naph listavcev daje težko oglje: bukev, gaber, hrast, javor, jesen. Brest, lipa čepnja, topol, breza in jelpa dajejo lažje oglje. Pri nas so uporabljali in se pe uporablja predvsem bukov les. Biti mora zdrav in suh, posekan kar najmanj časa.
Najstarejp in najpreprostejp način je bilo pridobivanje oglja v jamah, pod vplivom fužinarstva pa so ga začeli žgati v kopah, kar je bil od 19. stoletja dalje tudi edini način pridobivanja v narah krajih. Pod vplivom nempkega oglarstva so oglarili predvsem z okroglimi ali pol okroglimi kopami. Okrog dimnika ali stržena so v več sk adih naložili les in ga prekrili s svežimi iglicami ali listjem, nato pa pe s plastjo prsti. Na koncu so kopo utrdili s poleni. Kopo so prižgali skozi dimnik, zrak za gorevanje dovajali skozi ,,zrač-nice" pri tleh, za uravnavanje njegove jakosti pa so na povrpni kope odpirali t.i. „dimnice". Pretirano gorenje so preprečevali tudi z nenehnim polnjenjem dimnika z nasekanimi kopčki lesa, kar je zagotavljalo tlenje preostalega lesa. Za uspelo kuho ene kope so oglarji porabili tudi do dva tedna. V neposredni bližini kopipča so zato stale koče oglarskih delavcev, ki jih je bilo zlasti v bogatih dinarskih gozdovih toliko, da so sestavljale cela naselja.
Kope so bile različno velike. Največje so v premeru merile nad 8 metrov in v njih je bilo tudi po 80 m3 lesa. Oglarjenje je bilo zamudno in zahtevno opravilo. Zahtevalo je izkupene ljudi, ki so svoje znanje prenapali iz roda v rod. Ostanki kopipč so v obliki krogov pe vidni po gozdovih Slovenije, vendar postajajo vse redkejp. Oglarstvo je, kot ena izmed oblik izkoripčanja gozdov, skoraj izginilo in na njegovo mesto prihajajo nove oblike gospodarjenja z lesnim bogastvom. S tem tone v pozabo tudi večsto-letna tradicija izdelovanja kop, nekdanja bivalipča oglarjev v kočevskih in notranjskih gozdovih pa so le pe bežen spomin na izginjajočo etnolopko dedipčino.
Zbral Franci Markež
V teku leta 2005 je umrlo 5 članic in članov, vstopila pa sta 2. Po knjigovodstvu imamo vpisanih 317 članov, med njimi 142 družinskih; torej skupaj 467 članic in članov, večina z dolgoletnimi dolgovi.
Zedinjena Slovenija je prejela v teku leta 92 pisem. Odposlala pa je 89 pisem. Sem pa niso pteta pozdravna pisma z občnega zbora, božična vopčila, niti vabila k udeležbi in pa zahvalna pisma ob raznih priložnostih. Prav tako smo v sklopu Medor-ganizacijskega sveta natisnili in razdelili zapisnike v 55 izvodih. Tiskali in razdelili smo med vse domove in ustanove letni program prireditev ter razno drugo dokumentacijo.
Raznih pisem, opominov, terjatev in odpovedi smo v območju Svobodne Slovenije v letu^2005 odposlali 125.
Število prejetih in odposlanih pisem se iz leta v leto manjpa, ker dejansko tako osebe kot ustanove prehajajo na elektronsko popto. Po elektronskih popti smo v sklopu Zedinjene Slovenije in Svobodne Slovenije prejeli tekom leta 1215 e-mailov in odposlali 1034. Tukaj niso vpteta dnevna poročila Radija Ognjipče, ki jih redno prejemamo, priloge časopisov, informativni bilteni strank in ustanov, itd. Zedinjena Slovenija je po svojem tajniku tudi vključena v elektronsko mrežo zveznega odbora narah mladinskih organizacij. Z veseljem tudi ugotavljamo, da se na napo ustanovo obrača vedno več oseb iz Slovenije v najbolj različnih zadevah. Ker je napa spletna stran registrirana v večini slovenskih brskalnikov, je dostop vsem na razpolago. Tudi po tej poti primo poznanje, obstoj in delo nape skupnosti
Glede tednika Svobodna Slovenija smo v pisarni redno tedensko razpečevali tiskane izvode. Podrobno stanje bo podano
v poročilu tiskovnega referata. Brisati bomo morali pe nekaj naročnikov, ki ne odgovorijo na nape opomine in imajo večletni dolg. Tudi v ZS je mnogo članov, ki so za več let dolžni naročnino.
Ohranili smo občasne stike s Slovenskim	planinskim
druptvom iz Bariloch in z Druptvom Slovencev v Mendozi, Slovenskim druptvom v Mira-maru in Slovenskim druptvom Triglav v Rosariju. Prav tako smo v pisnem stiku z druptvom slovenskih potomcev v Parana, En-tre R^os.
V	redni povezavi smo z Izseljenskim druptvom Slovenija v svetu in s Svetovnim slovenskim kongresom.
Operativno redno delujemo z Veleposlaniptvom Republike Slovenije v Buenos Airesu in z Uradom za Slovence v zamejstvu in po svetu na Republike Slovenije.
V	teku leta 2004 je imel odbor 11 rednih sej, organizacijsko pa je pripravil tudi 5 rednih sej Medorganizacijskega sveta. Vse zapisnike, informacije in tiskovine povezane s tem delovanjem so na skrbi tajniptva druptva
Vse delo v pisarni je tekom leta potekalo normalno. Delovne moči so bile zaposlene tako z delom uprave Druptva in Svobodne Slovenije, kot knjižnice, videoteke in tudi Arhiva slovenske skupnosti.
Po tajniptvu tudi poraljamo vsak teden poročilo o delovanju slovenske skupnosti v Argentini na Radio Ognjipče. Poročila pripravlja tiskovni referat.
V	letu 2005 sta delo v pisarni opravljala Tone Mizerit in cont. Tonči Vesel. Njej se pe posebno zahvalim za zvesto in vestno opravljanje dela.
Nazadnje se zahvalim pe vsem, ki so mi v tem letu stali ob strani in mi vedno bili v pomoč.
Tone Mizerit
NOB, mit ali dejstvo?
DR. PETER URBANC
Vprapanje, kaj se je dogajalo v Sloveni med drugo svetovno vojno je bistveno. A smo imeli samo NOB (Narodno osvobodilno borbo), ali smo imeli NOB in revolucijo in končno ali smo imeli samo revolucijo ni bilo nikdar razčipčeno. Partija tega enostavno ni dopustila. Prvi, ki je postavil v resen dvom NOB je bil pkof Dr. Gregorij Rož-man, ki je ob umorih VOS-a, posebno ko je padel ban Dr. Marko Natlačen, jasno izrekel dejstvo, da se pod krinko NOB skriva neusmiljeni rdeči teror, revolucija. KPS, ni te usodne resnice Dr. Rožmanu nikdar odpustila.
Poglejmo analizo NOB skozi celo obdobje zadnje vojne. Kot je znano komunisti vztrajajo, da se je upor začel 27 aprila 1941 in so iz tega dne napravili celo državni praznik ^
a) Koliko smo imeli NOB v prvi fazi okupacije vse do 22.VI 1941, ko je bila napadena Sovjetska zveza. V tej fazi nap levi tabor ne izkaže ene same NOB akcije. Nasprotno v tej dobi prijateljevanja nacistov z Moskvo so vsi slovenski komunisti, sledeč navodilom Tita v Borbi od 5 maja, stopali v nempke službe in kolaborirali tudi preko dovoljenega okvira. V tem obdobju najdemo tri največje kasnejpe funkcionarje in kasnejpe OF, nOb nič manj kot v službi pri Gestapovski selitveni komisiji v Šentvidu. Še huje kot prostovoljec v Hitlerjugend se pojavi kasnejp notranji minister
SFRJ in edini slovenski admiral v SFRJ Komunisti so na Dolenjskem v tem obdobju celo organizirali akcijo za pridružitev dela Dolenjski nempkemu rajhu! Iz gornjega je razvidno, da je proglasitev dneva upora in to 27 aprila 1941 nesprejemljiva zgodovinska laž!
b)	0b napadu na SZ, je kominterna naročila vsem lokalnim partijam ustanovitev OF in konkretni poseg v borbo proti nacistom. KPS je reagirala zvesto, malo nerodni so bili v pozivu k uporu, ker so navedli kot glavni razlog obramba prve socialistične države (Sovjetske zveze). Akcije NOB-a v tem obdobju do konca 1941 je en oborožen napad na tri slovenske orožnike in nekaj napadov na posamične nempke vojake. V to fazo lahko damo pe napad na avto civilistov na Rapci. V Ljubljani smo gledali nempko represalijo prvi požar Rapice. 0čividno to ni mogla biti NOB!
c)	Na vprapanje kaj bi mogle biti po 1942 najvažnejpe akcije nOb, ki bi povzročile zmanjpani vojapki potencial sovražnika vedno v sprejemljivem sorazmerju z lastnimi izgubami (to je NOB!) so režimski zgodovinarji navedli tri največje akcije: Dražgope, Pohod XIV divizije na Štajersko in Jelenov breg. Poglejmo te akcije: 1) Dražgope je bila zločinska izzivalna akcija z napadom na nempko kolono iz zasede (4 mrtvi stari luxemburpki policisti o.p.) , sledila je navidezna obramba vasi, sledil je pobeg partizanov in strapne nempke represalije 2) Pohod XIV je imel
dokazati prisotnost revolucije na Štajerskem. Kot vemo so partizani korakali preko cele Hrvapke in ko so vstopili na Štajersko so Nemci takoj pobili od 1400 partizanov skoraj 1000 ... 3) Jelenov breg ni bilo drugega kot dokaj spreten beg iz obroča Italijanske milice. In pe: neumestno frontal-no držanje goripke fronte Septembra 1943 s komandantom Ambrožič — Novljan. Ko so Nemci spravili skupaj 40 tankov so napo fronto v 5 dneh totalno razbili.
Izgube prisilno mobiliziranih Primorcev so bile preko 3000 mrtvih in 1000 odpelja-nih v Nemčijo . Vse te akcije pomenijo vse kaj drugega kot NOB!
d) Vsako NOB negirajo premirja z okupatorji . Bilo pa jih je ogromno, verjetno preko 100. Dva dolgotrajna, velika premirja: Za Božič 1942 so Italijani (njihova tajna OVRA in Karabinieri verjetno) na postaji dolenjske železnice predali 3 vagone orožja in sanitete partizanom. 0d tega datuma je vladalo premirje z Italijani v celi ljubljanski pokrajini do zloma Italije. Na Primorskem so Nemci pristali na dva premirja. Vse od jeseni 1943 jim je to premirje zagotovilo neovirani promet na progi Trbiž — Videm. Drugo premirje sklenjeno z predstavniki nempke vojske, z SS, s civilno nempko upravo (komisar Rainer!) dne 4-5 julija 1944 pa je pokrival celo Primorsko z Istro vred vse do konca vojne! Mogoče navedem člen te obrarne pogodbe, ki razkrije varanje ljudi z NOB. Ta je določal prosti teritorij za partizane na Primorskem (vse razen 10 Km pasu ob progah in cestah) in glede sabotaž pravi: partizani smejo rupti proge (tudi Postojna Trst!) pod pogo-
jem, da sabotažo predčasno javijo in da pkoda ne bo večja od ene ure popravila! Partizani so dobili vse, mir, ki so ga rabili in propagando, da NOB obstoji in dela!
e)	Primerjava izgub. Slovenci smo med vojno, revolucijo izgubili skoraj 100.000 ljudi. Partizanske izgube (te bi mogli vezati na eventuelni NOB) so cenjene na 35.000 ljudi. In izgube okupatorja na slovenskem teritoriju: Italijani vse od 6 aprila 1941 pa do 9 septembra 1943 točno 324 ljudi (podatek v statistiki italijanskega ptaba!) Nemci pa skrbni cenitvi kakih 400 ljudi. Nempkih grobov je v RS seveda neprimerno več, toda večina teh grobov so nempki vojaki, ki so jih iz vzhodne Evrope Nemci pokopali v Sloveniji in seveda tisoči in tisoči nempkih vojnih ujetnikov, pobitih po končani vojni v Sloveniji! Vsekakor izguba 724 okupatorjevih vojakov pomeni 50 ali 125 narah za enega sovražnika! Te ptevilke dokazujejo nedvomno, da NOB ni imela skoraj nobene teže in vloge.
f)	Mogoče pe navedem važna pričevanja, ki zanikajo NOB: Tito hrvapkim delegatom na poti v Jajce na zasedanje Avnoja: ,,Nemojte tuči Nijemce, sa njima če urediti Sovjeti, tučite napu opoziciju." Da je bila revolucija edini cilj, vse drugo pa krinka, sta izjavila tudi Milovan Djilas in nap Dupan Ahac Pirjevec, ki je dobil za to resnico 7 let zapora ^
Zaključek: vsak od gornjih omenjenih dejavnikov zanika NOB, Vsi skupaj pa nedvomno potrjujejo, kar so ptevilni prizadeti strokovnjaki že izjavili: NOB je napa največja ZGODOVINSKA PREVARA!
Toronto, 4. maja 2006
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
STOLETNA KLEKLJARSKA ŠOLA V ŽIREH
Klekljarska pola v Žireh, katere učenci dosegajo ntevilna mednarodna priznanja, že sto let poučuje, ohranja in razvija umetnost čipkarstva. Ob tej visoki obletnici so občina Žiri, tamkajpnjo turistično druptvo in klekljarsko druptvo Cvetke pripravili večdnevno praznovanje.
ZDAJ TUDI PRIZNANI KOT DRUŠTVO
Vlada je na seji sklenila, da bo druptvu Sveti Lovrenc -Skupnost Cenacolo dovolila delovanje na območju Slovenije. Gre za humanitarno, nepridobitno druptvo, ki se ukvarja z zdravljenjem narkomanije in drugih odvisnosti. Ustanovljeno je bilo s ciljem pomagati mladim in jih vzpodbujati družbeno, moralno in duhovno, če se bodo znapi v težavah, posebej pa pomagati tistim, ki jih muči dvom v vero in iskreno ipčejo smisel svojega življenja.
KONEC RDEČEGA ALARMA
S koncem aprila so slovenske veterinarske oblasti, približno tri mesece po odkritju prvega primera ptičje gripe, ukinile pe zadnje trikilometrsko okuženo območje Maribora s pripadajočimi ukrepi okrog žaripča ptičje gripe v Sloveniji, 5. maja pa so ukinile pe desetkilometrski ogroženi pas. Odtlej bodo tudi na tem območju tako kot v preostali Sloveniji v veljavi ukrepi, ki veljajo za območje z izrazitim tveganjem.
POHITITE!
Potem ko je večina slovenskih smučipč že končala letopnjo smučarsko sezono, bo verjetno na Kaninu pe mogoče smučati. Med tednom je smučipče sicer zaprto, o tem, ali bodo smučarske naprave pognali tudi ob majskih vikendih, pa se bodo odločali glede na vreme. Na najvipjem slovenskem smučipču je trenutno okoli dva metra debela snežna odeja. V več kot 110 smučarskih dneh so napteli okoli 40.000 smučarjev, s čimer so podvojili lanski obisk.
EN ISLAM, DVA MUFTIJA
Sabor Islamske skupnosti v Bosni in Hercegovini je v Sarajevu na predlog Sabora Islamske skupnosti v Sloveniji izbral Nedžada Grabusa za slovenskega muftija, so v sredo sporočili iz Islamske skupnosti v Sloveniji. Bivra slovenski mufti Osman Djogič pa ne sprejema imenovanja novega muftija zunaj Slovenije, ker tudi v Turčiji ne sprejemajo odločitve o bosanskem muftiju. Po njegovem mnenju sta bila statut islamske skupnosti v Sloveniji oziroma procedura za volitve popolnoma ignorirana.
PAZITE, ČE GRESTE NA VZHOD!
Od januarja iz več držav jugozahodnega Indijskega oceana in Indije poročajo o epidemijah chikungunye. Ker gre za države, ki so zelo zanimive za turiste, obstaja možnost pojava obolenja tudi na slovenskem ozemlju. O "uvoženih" primerih chikungunye so doslej že poročali iz nekaj držav EZ, na primer Francije, Nemčije, Italije, Norvepke in Švice. Bolezen, ki jo prenapa komar, ne povzroča smrti, ampak visoko vročino, otekline in v veliko primerih pohabljenost. V jeziku svahili chikungunya pomeni ,,tisti, ki hodi sključen".
PO SVETU
IRAN PREDLAGA
Iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad je ameripkemu predsedniku Georgeu Bushu poslal pismo, v katerem je predlagal nove načine za reratev napetosti. Tiskovni predstavnik iranske vlade je povedal, da pismo obravnava analizo svetovnih razmer in iskanje vzrokov problemov. Ni pa omenil iranskega jedrskega vprapanja, ki je trenutno glavni razlog spora med Teheranom in mednarodno skupnostjo. Vsebino naj bi kmalu predstavili tudi javnosti. Washington in Teheran sta sicer leta 1980 prekinila diplomatske stike.
BLAIR VZTRAJA
Britanski premier Tony Blair je po porazu na občinskih volitvah zavrnil pozive znotraj lastne Laburistične stranke, naj določi časovni okvir svojega umika s položaja in naj oblast preda svojemu nasledniku. Po njegovih besedah bi to ohromilo delovanje vlade in ogrozilo spremembe, ki jih potrebuje Velika Britanija. Blair je poudaril, da na položaju ne namerava vztrajati v nedogled, ampak se bo, kot je že napovedal, umaknil pred naslednjimi parlamentarnimi volitvami. Te so predvidene za leto 2010.
NOVA IZRAELSKA VLADA
V Jeruzalemu je v nedeljo 7. maja prvič zasedala nova izraelske vlada premiera Ehuda Olmerta. Med drugim so ministri soglasno sprejeli predlog proračuna za letopnje leto, ki ga mora sedaj v 45 dneh potrditi pe parlament. Olmert pa je pred svojim kabinetom ponovno zatrdil, da Izrael ne bo toleriral ohranjanja nezakonitih judovskih naselbin na Zahodnem bregu in bo na vsako krratev zakona odgovoril brezkompromisno.
JOŽE KESSLER UMRL
Ta novica se je v torek zjutraj dne 8. maja razrarila z veliko naglico po slovenskih naseljih na področju Velikega Bs. Airesa. Bila je veliko presenečenje, ker je smrt pripa tako, nepričakovano. Povsod je vzbudila veliko sočutje s pok. družino, z gospo Valesko in ptirimi otroci, ki so izgubili ljubečega in skrbnega očeta ^
Pokojni je nad vse ljubil svoj časnikarski poklic. Srečen je bil in naravnost v uteho mu je bilo, kadar je po opravljenem delo v tovarni doma pisal članke za razne revije. Ljubil je slovensko besedo, slovensko zemljo in živel ter delal po svojih močeh za slovenski narod in njegovo osvoboditev izpod komunističnega nasilja ^
Spomin nanj med nami ne bo nikdar umrl.
SLOVENCI V ARGENTINI BUENOS AIRES
Osebne novice
Poroka. Dne 19. aprila sta se poročila v Bariločah dolgoletni gospodar Slovenskega planinskega druptva g. Milan Godec in gdč. Marija Schneider. Novopo-ročencema obilo sreče na njuni življenjski poti.
Po zanimanju sodeč lahko sklepamo, da bo leto pnje
ROMANJE V LUJAN 13. MAJA 1956
prekosilo vsa dosedanja in bo veličastna manifestacija
SLOVENSKE VERSKE IN NARODNE ZAVESTI
SPORED ROMANJA:
•	Ob 7.15 odhod slovenskega romanskega vlaka s postajo Once. Romarji naj zasedejo zadnjih pest vagonov. Prvi del vlaka rezerviran za tiste rojake, ki bodo vstopili v Liniersu, kjer obstane vlak ob 7.39.
•	Ob 9.30 pride vlak na postajo Lujan-Basilica, odkoder romarji v procesiji in z molitvijo na ustih odidejo v Marijino svetipče.
•	Ob 9.30 romarska sv. mapa s pridigo in skupnim sv. obhajilom. Med mapo prilika za sv. spoved. Do ene ure pred sv. obhajilom smejo udeleženci zaužiti kakrpnokoli toplo ali mrzlo brezalkoholno pijačo.
•	Od 11-15 opoldanski odmor. Prilika za obed in družabni pomenek.
•	Ob 13 v prostorih farne kinodvorane filmska predstava: ,,Mi secreto me condena — žrtev spov-edne molčečnosti".
•	14.45 zbiranje narodnih nop: Vabimo vse slovenske žene, dekleta, fante in otroke, ki jih imajo, da se procesije udeležijo oblečeni v narodno nopo.
•	Ob 15. popoldanska pobožnost s pridigo, procesijo in blagoslovom. Ob zaključku darovanje in delitev spominskih podobic. Takoj nato odhod na postajo.
•	Ob 17.40 odpelje vlak s postaje Lujan-Basilica. Romarji za postajo Liniers naj zasedejo prvih pest vagonov. Prihod v Liniers ob 19.10, na Once ob 19.30.
Z MARIJO SKOZ ŽIVLJENJE V VEČNO VESELJE!
Svobodna Slovenija, 10. maja 1956 - pt. 19.
SLOVENCI IN ©PORT
EVROPA SE PAZI
Evropska komisija se je zavzela za podaljpanje veljavnosti nekaterih ukrepov proti prjenju ptičje gripe do konca leta. Predlog je podprl tudi stalni odbor za prehrambeno verigo in zdravje živali, v katerem sedijo predstavniki držav članic Evropske unije. Poleg tega se strinja z načrti Avstrije, da cepi ptice v živalskih vrtovih, Franciji pa je dal več časa, da dokonča program cepljenja za race in gosi. Rejci so na območjih z visokim tveganjem dolžni perutnino pe naprej gojiti oziroma hraniti v zaprtih prostorih. Evropska komisija je sklenila, da do 31. julija podaljpa tudi prepoved uvoza živih ptic iz tretjih držav.
SREBRO, POTEM ŠE ZLATO
Na mednarodnem tekmovanju v streljanju z malokali-brskim in zračnim orožjem v Plznu se je v disciplini 3 x 40 z zračno pupko dobro odrezal najboljp slovenski strelec Rajmond Debevec (1267,4 kroga/1168), ki je zaostal le za zmagovalcem Poljakom Božekom (1269,4/1170). - Slovenski strelec Robert Markoja pa je osvojil prvo mesto z zračno pupko, potem ko je zadel 695,7 (593) kroga.
ŠE ENKRAT NAJBOLJŠI V EVROPI
Slovenski telovadec Mitja Petkovpek se je na 28. evropskem prvenstvu v mopki pportni gimnastiki v grpkem Volosu pe drugič v karieri zavihtel na evropski prestol, skupaj pa je po zlatu iz leta 2000, dveh srebrnih kolajnah (1998, 2002) in bronu (2005) osvojil že svojo peto kolajno na prvenstvih stare celine. Petkovpek je prikazal izjemno lepo sestavo na bradlji in na koncu "zalimal" tudi seskok ter posegel preko 16 točk (16,025 točke) ter vnovič zlahka posekal konkurenco. Po zmagi Mitje Petkovpka na bradlji je nastopil na drogu pe Aljaža Pegana, ki pa je med sestavo napravil veliko napako in z oceno 14,050 končal na sedmem mestu. Pegan je z novo vajo upal na (naj)boljpE mesto.
PLAVANJE V ATENAH IN LJUBLJANI
V Atenah se je odvil močan mednarodni plavalni miting Akropolis 2006. Prvi dan je novo zmago osvojila plavalka Sara Isakovič, ki je bila z 8:48,73 najboljpa na 800 m prosto. Naslednjega dne je za
najodmevnejpi rezultat, če ne kar zgodbo, poskrbel Emil Tahirovič, ki je 50 m prsno odplaval v času novega državnega rekorda 27,77 sekunde, hkrati pa v dogovoru s trenerjem Ronijem Pikcem takoj predlagal, naj se rekord ne prizna, ker je bil dosežen na nepravilen način.
Za najboljp izid prvega dne mednarodnega plavalnega mitinga Ilirija 2006 je v konkurenci 200 plavalcev iz petih držav poskrbel Peter Mankoč. Na 100 m prosto je s 50,99 dosegel nov rekord mitinga in z dosežkom vrednim 826 točk dosegel tudi najboljp izid prvega dne. Mankoč je ob tem zmagal pe na 100 m hrbtno z 59,65, naslednji dan pa 100 m delfin zmogel v času novega rekorda mitinga 54,55, ki je po mednarodnih tablicah vreden 789 točk. Mankoč je bil tudi najboljp plavalec mitinga v septevku treh izidov z 2323 točkami..
MLADI VATERPOLISTI NA EP
Slovenska mladinska vaterpolska reprezentanca se je na kvalifikacijskem turnirju v avstrijskem Innsbrucku uvrstila na letopnje evropsko prvenstvo (EP). Mladi Slovenci so, za Nemčijo, ki jih je edina tudi premagala, zasedli drugo mesto. Evropsko prvenstvo bo od 22. do 29. julija v romunski Oradei.
OSEBNE NOVICE
Krsta
V	nedeljo 30. aprila je prejela zakrament svetega krsta v cerkvi Marije Kraljice v Lanusu Carla Sofia Burja, hči Marka Burja in Elizabete Marije Grbec. Botra sta bila Marcelo Fabian Fernandez Becerra in Micaela Maria Lujan Grbec. Krstil je g. Mirko Grbec.
V	nedeljo, 23. aprila je bila krpčena v cerkvi El Senor de los Milagros v Moronu^ Janika Irina Tomaževič, hčerka Toneta in Cvetke roj. Čeparek. Krstil jo je g. Franc Himmelreich, botra pa sta bila Erika Šenk in Tomaž Kenda.
Srečnama družinama čestitamo!
Poroka
V	soboto 22. aprila sta v cerkvi Marije Kraljice v Lanusu sklenila zakrament svetega zakona Mariela Alejandra Ur-banija in Andrej Zarnik. Priče so bile starp Mariele, Srečo Urbanija in Terezija Ravnikar ter Andrejeva mama Ljudmila Rupnik in njegov brat Aleksander Zarnik. Poročil ju je g. Franc Urbanija, somapevala sta z njim p. Alojzij Kukovica in Pavle Novak CM. Novoporočencema iskreno čestitamo in želimo mnogo sreče!
Smrt
V	Ramos Mejii je umrla ga. Nežka Durič roj. Duenk (80). Naj počiva v miru!
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alojzij Rezelj / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar
Za Druptvo ZS: Alojzij Rezelj / Urednik: Tone Mizerit / Sodelovali
so pe: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Franci Markež, Vera Breznikar Podržaj, Matjaž Čeč, Ivana Tekavec, Peter Urbanc, Viktor Leber. Mediji: STA, Radio Ognjipče, Družina.
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 100, pri poraljanju po popti pa $ 130; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za popljanje z letalsko ponto. Z navadno ponto 95 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: v Argentini na ime ,,Eslovenia Libre", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. /Estados Unidos 425 - C1101AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: (54-11) 4362-7215 - E-mail: info@vilko.com.ar
	FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
	R. Nac. de la Propiedad IntElectual N° 881153
MALI OGLASI
ZEM
A
GOSPODARSTVO Finančne storitve. Tel.: 4482-2633 / 15-4526-9535. Od ponedeljka do petka od 8. do 1 6. ure.
TURIZEM TURISMO BLED EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucia Bogataj H. Yrigoyen 2682 L. 5 - San Justo Tel. 4441-1264 / 1265 ZDRAVNIKI Dr. Klavdija V. Bavec - Nevrolog -Nevropsihiater. Konzultorij na Ca-ballito in Tabladi. Ordinira ob torkih in četrtkih od 13. do 19. ure. Ob sobotah od 9. do 14. ure. Prijave na telefon: 4652-7967. Nujno pa na 15-4409-4437.
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splorana odontologija -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejia - Tel.: 4464-0474
ADVOKATI Dr. Vital A pič, Odvetnik Parana 830, 5.nadstr. - Buenos Aires. Prijave na: TEl./faks: 4798-5153. e-mail: Estudioasic@cpacf.org.ar DOBOVŠEK & asociados -odvetniki. Zapunčinske zadeve. SomEllera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdobovsEk@hotmail.com Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1 148 - 1 5-4088-5844-mpoznic@sfanet.com.ar
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
9. maja 2006
1 EVRO 239,6 SIT 1 US dolar 190,2 SIT
DARUJTE V TISKOVNI SKLAD!
Žalni praznik spomina in pričevanja
DOMOBRANSKA PROSLAVA
Nedelja, 4. junija 2006, ob 16. uri v Slovenski hi pi Počastili bomo vse žrtve vojne in komunistične revolucije na Slovenskem
V Ljubljani evropske stojnice
Ob tednu Evrope bodo v sredipču Ljubljane, na Prepernovem trgu, v parku Zvezda in na Šuptarskem mostu, delovale evropske stojnice, na katerih bodo za obiskovalce na voljo ptevilne publikacije, svoje znanje o EU pa bodo lahko preverili tudi na priložnostnih kvizih.
V	skupnih prostorih Informacijske pisarne Evropskega parlamenta in Predstavniptva Evropske komisije so ob tednu Evrope odprli razstavo „Razpravljamo o prihodnosti". Na njej bodo na ogled likovna dela učencev osnovnih in srednjih pol, ki so sodelovali v pobudi Evropske komisije Pomladni dan.
V	Kinodvoru se bo s čepko-nempko-slovapkim filmom Zgodbe vsakdanje norosti (Pribehy obycejneho silenstvi) Petra Zelenke začel Teden evropskih koprodukcij. Pripravila sta ga Informacijska pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji in Slovenska kinoteka. Slovenska kinoteka in Kinodvor bosta sicer v okviru tedna evropskih koprodukcij in ciklusa evropskih klasik predstavila 25 evropskih filmov.
Slovenci z EU razmeroma zadovoljni
Slovenci so dve leti po vstopu z Evropsko unijo razmeroma zadovoljni, imajo pa tudi jasno razde-lana pričakovanja glede prihodnosti, izhaja iz v Bruslju objavljene Euroba-rometrove javnomnenjske raziskave o prihodnosti Evrope.
Članstvo sicer kot ,,do-bro stvar" označuje 44 odstotkov, kot ,,slabo" 12 odstotkov, za vse ostale pa ni ne eno ne drugo. A ob tem 56 odstotkov Slovencev meni, da gre EU v pra-
OBVESTILA
ČETRTEK, 11. maja:
Redni sestanek Zveze slovenskih mater in žena ob 16. uri
v Slovenski hip. Predaval bo delegat dr. Jure Rode o aktualni temi. PETEK, 12. maja:
Druga redna seja Medorganizacijskega sveta, ob 20. uri v
Hladnikovem domu v Slovenski vasi. SOBOTA, 13. maja:
Dan duhovnosti na Srednje polskem tečaju. NEDELJA, 14. maja:
Vseslovensko Romanje v Lujan, ob 10 sv. mapa. ČETRTEK, 18. maja:
Mesečni sestanek Zveze slovenskih mater in žena iz San
Martina, v Domu ob 16. uri. Gospa Cirila Pernipek Žužek nam bo brala iz dnevnika pokojnega očeta g. Pernipka spomine na majske dni leta 1945 in naprej. SOBOTA, 20. maja:
Redni pouk na srednjepolskem tečaju RMB, ob 15. uri v
Slovenski hip.
Delavnica za starpe z naslovom ,,Quien se hace cargo de estos chicos". Vodita C. Arruti in D. Dimier, Universi-dad Austral; ob 8,30 uri, v Slompkovem domu. NEDELJA, 21. maja: 46. obletnica v San Martinu. SREDA, 24. maja:
Dan žrtev in molitev za mladino na praznik Marije Pomagaj. Ob 19. uri sv. mapa v cerkvi Marije Pomagaj. ČETRTEK, 25. maja:
Skupni mladinski pportni dan na Pristavi. NEDELJA, 28. maja: Žegnanje v Slovenski hipi. NEDELJA, 4. junija:
Osrednja Domobranska proslava v Slovenski hi pi
Slovenska
poezija v ppanpčini
Veleposlaniptvo RS v Buenos Airesu vabi na predstavitev publikacije „Antologija moderne slovenske poezije" v ppanskem jeziku in dvojezične zbirke pesmi ,,Metulji" slovenskega pesnika Braneta Mozetiča, ki bo prisoten na predstavitvi v ponedeljek, 15. maja 2006 ob 19. uri v dvorani ,,Soli-darnost" Kulturnega centra za sodelovanje:
Centro Cultural de Coo-peracion, Sala Solidari-dad, Av. Corrientes 1543, Buenos Aires. Po uradnem delu sledi pogostitev.
V več evropskih državah izbruh o ppic
vo smer, v prihodnje pa od članstva	pričakujejo
predvsem primerljive življenjske standarde.
To oceno je izrazilo kar 70 odstotkov ljudi, 33 odstotkov jih želi videti uvedbo evra v vseh članicah EU, 25 odstotkov jih želi jasno določene zunanje meje povezave, 20 odstotkov pa skupno ustavo. Samo 14 odstotkov bi jih rado videlo skupno evropsko vojsko, devet odstotkov pa skupni jezik, kaže raziskava.
Iz rezultatov raziskave je moč tudi razbrati, da so med vsemi državljani EU Slovenci največji zagovorniki nadaljnje piritve EU: kot pozitivno jo vidi 74 odstotkov. Zelo jasno vidijo tudi koristi uvedbe evra.
Iz več evropskih držav so v zadnjih dveh mesecih poročali o izbruhih oppic, ponekod pa je po za prve primere te bolezni po več letih, je zapisano na spletnih straneh Inptituta za varovanje zdravja (IVZ). Med drugim o bolezni poročajo iz Nemčije, Danske, Estonije, Švedske, Španije, Velike Britanije in Grčije. V Sloveniji sicer za sedaj ni prijavljenih primerov te bolezni, je pe zapisano na spletnih straneh IVZ.
Po navedbah so tako od januarja letos v Nemčiji zabeležili že dva večja izbruha oppic. Na jugu (Stuttgart, Baden Württemberg) je bilo prijavljenih 58 primerov bolezni, večina pri necepljenih otrocih, starih od enega do devet let. Štirje bolniki so potrebovali bolnipnično zdravljenje, devet primerov je bilo laboratorijsko potrjenih. Bolniki pripadajo socialni skupini, ki zavrača cepljenje proti oppicam.
Na zahodu Nemčije (Nordrhein Westfalen) je bilo od sredine januarja do 23. marca prijavljenih 246 primerov oppic, od teh je bilo 107 laboratorijsko potrjenih, 52 bolnikov je potrebovalo bolnipnično zdravljenje, nekateri zaradi pljučnice in/ali vnetja srednjega upesa. Več kot 90 odstotkov bolnikov ni bilo cepljenih proti oppicam ali so bili cepljeni le z enim odmerkom. Povprečna starost bolnikov je bila okoli 15 let, večina pa je bila starih med 10 in 19 let. Število prijav iz tega območja pe vedno narapča.
V Estoniji je devet laboratorijsko potrjenih primerov oppic, prijavljenih med 13. in 27. marcem. Razen dveh primerov iz leta 2005 v tej državi niso imeli prijavljenih primerov oppic že od leta 2001. Vzorci so bili poslani v potrditev referenčnemu laboratoriju za oppice/rdečke Robert Koch Institut v Berlinu.
Na Danskem je bilo v januarju in februarju prijavljenih sedem primerov oppic. Razen dveh izoliranih primerov v letu 2005, so to prvi primeri v tej državi po dveh letih in po . Vsi prijavljeni bolniki so iz Koebenhavna in nihče ni bjl cepljen. Iz sosednjega Helsingborga na Švedskem pa so sporočili, da je vsaj eden od pestih bolnikov z oppicami iz tega pvedskega mesta epidemiolopko povezan z izbruhom na Danskem. Vseh sedem danskih primerov je bilo tudi laboratorijsko potrjenih.
Glede na doseženo stanje pri obvladovanju oppic in rdečk v Sloveniji, ko ni več prijavljenih primerov teh bolezni ali le posamični, je zelo pomembno vzdrževanje visoke precepljenosti proti oppicam, aktivno epidemiolopko spremljanje, ki zagotavlja odkrivanje posamičnih primerov te bolezni, in laboratorijsko potrjevanje vseh sumljivih ali verjetnih primerov v skladu z enotnimi definicijami za prijavo, poudarjajo na IVZ.
V Sloveniji je cepljenje proti oppicam obvezno za vse otroke. Prvič otroke cepijo, ko so stari od 12 do 18 mesecev, drugič pa pe pred vstopom v polo, so pojasnili na IVZ.
Otrokovi starp lahko sicer cepljenje odklonijo, vendar morajo v skladu z letos sprejeto novelo zakona o nalezljivih boleznih najprej pridobiti pisno mnenje otrokovega pediatra, da obstajajo tehtni razlogi za opustitev cepljenja.
Pediatrov predlog nato ministrstvo za zdravje popje komisiji za cepljenje, ki poda svoje strokovno mnenje, ali dejansko obstajajo razlogi za opustitev cepljenja, in ga v roku 90 dni od prejema predloga popje ministru. Na podlagi strokovnega mnenja komisije nato minister za zdravje izda odločbo o opustitvi oz. neopustitvi cepljenja.
Stoletnica ljubljanskih Žal
Ljubljansko pokopalipče Žale letos obeležuje stoletnico svojega obstoja.
Z junijem se bodo zvrstila brezplačna vodstva po znamenitostih Žal in druge dejavnosti, osrednji dogodek pa bo odprtje prenovljene molilnice in stalne razstave v njej.
Ljubljanske Žale so prostor zadnjega počitka od prvega uradnega pokopa 3. maja 1906. Že pred tem so leta 1904 iz pokopalipča pri Sv.Kriptofu, a je po 120 letih postalo premajhno, prenesli v grob pri Sv. Križu pempetrske-ga župnika Martina Malenpka. Za leto prvega uradnega pokopa pa vendar velja leto 1906, ko je bilo novo pokopalipče blagoslovljeno.
Pokopalipče Žale obsega stari del pri Sv. Križu, Plečnikov del in novejpi Mupičev del. V stotih letih je postalo zakladnica arhitekture, umetnosti, običajev in navad preteklega časa.
40. občni zbor
Nad. na 3. str.
Vsem so že trebuhi ropotali (pe posebno meni) in tako smo se napotili na že dipeči golaž s krompirjem, ki so ga pripravile nape neutrudljive članice ZSMŽ. Posedli smo se in malo zavezali dupo ob kelnarjenju članov mladinskih organizacij.
Pred posladkom nas je predsednik prosil za tipno in se je javno zahvalil Andreji Dobovpek in Mirti Rant Ayerbe, ki sta uredile vse postopke, da je Pristava dobila svojo pravno osebnost in jima izročil majhna darilca v zahvalo. Po posladku pa nas je pe nap Julio razveselil in podaril vsem njegove tradicionalne ,,ku-banitos".
Po članskem kosilu (res, nismo pričakovali tolikega odziva) je mladina organizirala turnir namiznega tenisa za mlade starejpe od 35. let. Zanimivo je bilo videti, kako se nekateri pe spomnijo, kako igrati dobro ta pport. Končno sta zmagala pri ženskah Maruča Zurc Čeč in pri mopkih Igor Ahčin. Medtem so tudi nekateri igrali ,,truko".
Ura je bila že 6 popoldne in nekateri so bili že precej veseli. Zato smo sklenili, da bomo kar odpi, da ne bo kakpne nevpečnosti.
Ob koncu bi rad dodal misli nekaterih članov, ki so pohvalili, kako lepo je bilo. Čeprav so po navadi občni zbori dolgočasni in niso zanimivi, smo bili ta dan vsi presenečeni ob ptevilu udeležencev, sodelavcev in s tem dokazali, da smo pe živi in bomo pe naprej toliko časa, kolikor bomo mi hoteli. Najvažnejpe je, da podpremo napo mladino, saj oni so napa prihodnost in zagotovilo, da bodo pe naprej živele vrednote za katere se trudimo. Seveda, s pomočjo Boga in z razumevanjem in podporo naph družin.
Tiskovni referent