Ust izhaja ođ okfob'ra 1947 kot tednik — Od 1. januarja 1958 kot poltednik — Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko — Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah — KRANJ — SREDA, DNE 4. NOVEMBRA 1964 LETO XVII. — ŠT. 87 — CENA 10 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka, Tržič — Izdaja CP »Gorenjski tisk« -— Urejuje uredniški odbor, odgovorni urednik KAREL M A K U C GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Gradbeno podjetje »Projekt« Je že pred časom pričel z gradnjo velikega trgovsko-sta-novanjskega bloka v neposredni bližini nebotičnika v Kranju. V spodnjih prostorih bodo uredili trgovske lokale, zgornje štiri etaže pa bodo namenjene za stanovanja Turizem na prelomnici... Letos smo tudi na Gorenjskem zabeležili določeno povečanje turističnega prometa. Bil je torej napravljen prvi korak, vendar nas ta korak in napredek ne smeta uspavati. Tega se nedvomno dobro zavedajo tudi turistični delavci. Prav zaradi tega gledamo na bodoči razvoj turizma z določenim optimizmom. Osnova za tako gledanje so posveti, ki jih te dni ločeno sklicujeta Okrajna gospodarska zbornica in Gorenjska turistična zveza. Razpravljali bodo o pripravah za zimsko sezono in beseda bo tudi nanesla o novih turističnih investicijah in o letni turistični sezoni. Vsaka posveto vanja so torej koristna in tudi ta bodo nedvomno rodila bogate sadove. Mnenja o turizmu na Gorenjskem so sicer različna. Tako meni inž. Tone Nedog zaposlen v tovarni Iskri, da obstoječe možnosti in pogoji še vedno niso izkoriščeni, ker je gorenjska po svojih naravnih lepotah in gospodarski moči sposobna razvijati veliko večji turizem. Po njegovem mnenju ni slučaj, da so evropske turistične »velesile« tudi sicer indutrijsko razvite dežele, oziroma da se v nazivu »turistična industrija« odraža tudi resnica v tem smislu, da je poleg drugih pogojev, ki jih nudi gospodarska razvitost važen predvsem tudi smisel za organizacijo in smotrnost vlaganj v to panogo gospodarstva. Turizem mora postati sestavni del naše politike, tako v pogledu investicij, kakor tudi v Pogledu ugotavljanja ekonomskih rezultatov. {J Veliko resnice je v tej bo-j gati misli in upamo, da bodo i odgovorni činitelji na Gorenj-fl skem to tudi upoštevali. « D. K. Otvoritev nove porodnišnice Kranj, 4. novembra — V sobo-t0 bo v Kranju težko pričakovana ^tvoritev nove bolnice za ginekologijo in porodništvo, ki je krat-*° imenujemo porodnišnica. Boljša je urejena, preostale so le nekatere manjše montaže. ^ "t-ndicic manjše iiitiniiuc. redvidevajo, da bodo prve pa-,entke in porodnice v novi ob-3e*t sprejeli čez dober mesec. Nepričakovano hitro se je ohladilo in iz dimnikov stanovanjskih hiš se je tu pa tam pojavil prvi beli dim. Treba je kuriti in kdor šc nima kurjave, je v skrbeh. In prav to se je zgodilo letos Lenartu. Zaposlen je v tovarni in z ženo in malim sinkom še vedno stanuje doma pri bratu Dušanu, ki se je oprijel domačije. Vsako jesen, »Poleti, ko je bila košnja si šel lepo na morje, zadnjič, ko sem te prosil za pospravljanje krompirja si imel izgovore enkrat nadure, enkrat sestanek in tako naprej. Dobro! Kar podjetje naj ti napravi drva!« Lenart ga je prepričeval, da je moral na morje, zlasti zaradi otrokove astme, da so pač morali v podjetju delati noč in dan, ker so imeli nujna naročila, da je pač član delavskega sveta, upravnega odbora in drugih organizacij kar mu od vzetna čas. Dušan ni hote! niti slišati o tem. Ni hotel slišati, da mu je Lenart tudi letos veliko pomagal že pri spomladanskih DRVA ZA ZIMO ko je Dušan pripravil drva za dom, je postavil posebno skladovnico tudi za Lenarta, — navadno meter in pol, kajti gašperček v mali podstrešni Lenartovi sobi ni potreboval veliko. Seveda je Lenart to vedno plačal. Tudi za to zimo sta se tako zmenila. Ker je že zima tu im je prostor za Lenartova drva še vedno prazen, je ondan Lenart zaskrbljujoče vprašal Dušana, kaj je z drvmi. »Kar sam si jih kupi in napravi!« je osorno zavrnil Dušan in izginil s škafom v rokah v temačnem hlevu. Lenart je ostal kot pribit. Toda malo časa. Dušan se je koj vrnil preko dvorišča in nadaljeval: delih, pri prvi, največji košnji, pri setvi repe in ajde, da mu Lenart razen vsega pošteno plačuje sobo, plača mleko i.n solato, ki jo dobi pri hiši. Spravil je na dan davke, odkup krompirja, prodajo lesa in1 druge stvari, češ, da Lenart dela za državo, ki samo.njega odira. Lenart je ostal miren. V podjetju so mu zagotovili, da bo prihodnje poletje dobil stanovanje in uredil je že tudi za drva. Toda sosedje obsojajo Dušanov postopek in odnos do brata, ki je, kot pravijo, svojčas veliko naredil za dom in je danes prišel v nemilost zgolj za to, ker je zaposlen v tovarni. — K. M. Pred zimsko turistično sezono Večje možnosti CENE SE NISO BISTVENO SPREMENILE — VEČ NOVIH ŽIČNIC IN GOSTINSKIH OBJEKTOV — PRIČAKUJEJO MOČNEJŠI ODZIV TURISTOV IZ VELIKE BRITANIJE Dovolj je, da padejo občutnej-še količine snega, pa smo v zimski turistični sezoni. Kako smo nanjo pripravljeni? Kaj moramo še ukreniti? V tem tednu bo več posvetovanj, na katerih se bodo pogovorili tudi o teh dveh vprašanjih. Gospodarska zbornica okraja Ljubljana je za torek, sredo, soboto in prihodnji ponedeljek pripravila sektorske konference gospodarskih in družbenih organizacij na Bledu, v Bohinju, v Preddvoru in v Kamniku. Ista tema pa bo med drugim rudi na dnevnem redu seje upravnega odbora Gorenjske turistične zveze v soboto. Letošnjo zimsko sezono pričakujemo z več novimi turističnimi objekti. Med njimi so žičnica na Vogel, žičnica na Veliko planino, dom na Zelenico, žičnica na Špa-nov vrh pri Jesenicah, novi trakt hotela Jelovica na Bledu itd. Iz cenika gostinskih storitev je razvidno, da se cene V primerjavi z lansko zimso sezeno niso bistveno premenile. Vendar pa so za domačega gosta še vedino visoke, kar utegne močno vplivati na uspeh sezone. Ta je namreč še vedno odvisen od domačih turi- stov. Zato gostinskim podjetjem priporočajo, da dajo večjim skupinam popuste in si tako zagotovijo polno zasedene objekte, kar bo še vedno bolje, tudi s finančnega gledišča, kot pa majhna za. sedba. Hotelska podjetja so sklenila že precej pogodb in sprejela rezervacije za zimo. Najbolj ugodna je slika že čas okoli Novega leta in zimskih počitnic. »Kompas« je skupaj z agencijo »Yougo-tours« iz Anglije, podjetjem Adria. avio promet ter z Gorenjsko turistično zvezo organiziral širšo propagandno akcijo v Angliji. S. Pomembna seja Včeraj je bila v Kranju razširjena seja občinskega odbora SZDL in predsedstva občinskega sindikalnega sveta. Razpravljali so o aktualnih idejnih In političnih vprašanjih družbeno-ekonom-skega razvoja. Nadalje so obravnavali o organizacijsko kadrovski in vsebinski orientaciji za konferenco krajevnih organizacij SZDL. V pestri in zanimivi razpravi je sodelovalo več članov odbora. Kranj VVOZILI SMO Planine FORSTER — cena 460.000 din Planine PETROF — cena 460.000 din Klavirje FORSTER — koncertni, cena 1,386.900 din Klavirske harmonike: Weltmeister 40/V - B po ceni 62.220 din Weltmeister 32 - B po ceni 38.190 din Priporočata se prodajalni BLAGOVNICA in DEKOR Veletrgovskega podjetja KOKRA KRANJ. Važne spremembe Biro za informacije skupščine SRS nas je obvestil, da bo 5. novembra seja odbora za proračun republiškega zbora. Zbor bo obravnaval in sklepal o predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o proračunu Socialistične republike Slovenije za leto 1964. Seja bo skupno z začasnim odborom organizacijsko političnega zbora za proračunski sistem. Nova turistična poslovalnica 3. novembra je bila v Kranju otvoritev nove turistične poslovalnice na Koroški cesti 2. Otvoritvi so razen predstavnikov Kompasa prisostvovali tudi zastopniki občinskega političnega vodstva, občinske skupščine, gostinskih in turističnih organizacij in nekaterih gospodarskih organizacij. Novo otvorjena poslovalnica je notranje kot zunanje okusno urejena. Pri otvoritvi je predsednik delavskega sveta Kompasa iz Ljubljane Lojze Pavlica dejal: »Letos je že četrta poslovalnica, ki jo otvarjamo. Prepričan sem, da bo poslovalnica v Kranju zadovoljila kranjske odnosno gorenjske potrebe. Naša glavna dolžnost je, da damo kraju, kar je potrebno. Z dobro turistično poslovalnico iskreno želimo tesnega sodelovanja s predstavniki komune in političnega vodstva, in z vsemi občani. D. K. Gorenjske ceste pozimi *e ob prvih snežnih padavinah bo močno aktualno vprašanje, po katerih cestah bo mogoč'in kolikor toliko nemoten promet z motornimi vozili. Po predlogu Skupnosti cestnih podjetij SRS bodo ceste razdeljene v več kategorij —■ od tistih, ki so najvažnejše in *lh bodo čistili sproti, do onih, ki Jih sploh ne nameravajo čistiti. Na gorenjskem območju so v ^i skupini odseki Ljubljana °dkoren, Podkoren — Rateče, '-esce — Bled — Bohinj — žič-?*ca. Podbrezje — Tržič — Iju-jj^jsfci predor. Te ceste bodo kar aJhifreje očiščene, čeprav bo to 2antevalo visoke stroške. drugi skupini so odseki, ki jih T°do sicer plužili, vendar pa bo-.° lahko dopustili manjše zasto-^ Prometa, če bo takojšnje či-<^enje predrago. To bo priilo v £°stev takrat, če bo več dni ne-r^trgoma snežilo. Kot tretji kat na vrsli cestni odseki med ^aterirni sta odseka Podkoren — gensko sedlo, Zlatorog — Sa--1Ca- Plužili jih bodo le dotlej, d«kler C? J a,. " bo to mogoče z normalni- Pr i?'u^nmii sredstvi. Omenjeni edlog (lc predvideva pluženja a °dseke Erika — Vršič, Ijubelj-sta Predor ~ državna meja. Ce-do n& bo zaprta verjetno Hev Sredine aprila, dokler traja je j?rn°st plazov. Cestno podjetno?0' J'° k° s!;u^',,° vzdrževati Gozd* in ta do koče >>na Upa i če v Krar>iski gori ne bo «°anih snežnih razmer. b,1'-nj0 podjetje Kranj zimo tehnično kar je za dobro pripravljeno. Na voljo ima 4 specialne stroje za odmetavanje snega, ki so jih namenili naslednja delovna področja: Pokljuko, Gornjesavsko dolino, področje Ljubelja in območje Kranja in Škofje Loke. — S. V teh dneh v skupščini Te dni bo nadaljevala v skupščini zakonodajnopravna komisija z razpravo o osnutkih zakona o f nanciranju družbenopolitičnih skupnosti in zakona o davkih in prispevkih občanov. Ravno lako bodo nadaljevali delo posamezni odbori republiškega in organiza-cijsko-političnega zbora. Jutri pa bo odbor za proračun republiškega zbora obravnaval spremembe in dopolnitve zakona o republiškem proračunu. Od povečanih sredstev bo po zakonu o proračunu avtomatično pripadlo posameznim skladom 35,5 odstotka. Predkongresni razgovori Velike odgovornosti proizvajalcev Sklanjal se je nad pisalno mizo in bil zatopljen v neko delo. Niti opazil ni našega prihoda. Toda 33-letni inž. Tone Nedog, Šef oddelka za preiskavo materiala v 1 tovarni Iskra, je bil takoj pripravljen na razgovor. Kmalu smo zvedeli; da je član ZK od 1949. leta in sekretar tovarniškega komiteja ZK. Odsev na njegovem obrazu in vnema, s katero je govoril, pričata, da je tov. inženir Tone nadvse srečen in ponosen na izvolitev za delegata za VIII. kongres ZKJ. Sproščeno im preudarjeno je odgovarjal na naša vprašanja. Naše prvo vprašanje se je glasilo: ' Smernice Za predkongresno dejavnost ZKJ ugotavljajo, da je utrjevanje in krepitev samostojnosti in odgovornosti neposrednega proizvajalca osreden pogoj za naraščanje proizvodnje in s tem krepitev življenjskega standarda. Ali bi za naše bralce hoteli povedati nekaj več o samostojnosti in odgovornosti proizvajalcev v vaši gospodarski organizaciji? — Naša gospodarska organizacija je dokaj velika, zato je v njej precej nerešenih vprašanj s področja delavskega samoupravljanja. Dosegli smo napredek v večanju vloge in vpliva samoupravnih organov in samouprav- ljavcev na materialne stroške, delitev osebnih dohodkov in na posamezne zadeve iz delovnih razmerij v delovnih (ekonomskih) enotah. Vendar se zavedamo, da je za resnično odločanje v gospodarjenju potrebno še marsikaj storiti. Predvsem je potrebno organizirati naše delovne enote tako, da bo mogoče ugotavljati vse tiste elemente gospodarjenja, ki jih dames ugotavljamo le na nivoju tovarne. To pa v obstoječi organizacijski strukturi ni mogoče, ker razporeditev proizvodnih sredstev onemogoča organizirati proizvodnje v zaključene celote za posamezne naše proizvode. Le v tako zaključenih celotah bomo danes lahko odločali tudi o vrednosti prodane in plačane proizvodnje. V takih pogojih notranje urejenosti in organiziranosti, se bo nedvomno tudi kvalitetno spremenil vpliv -uprav-Ijalcev na gospodarjenje. Vsekakor pa bo moral sleherni upravljavec tudi v takih pogojih pri svojih odločitvah upoštevati interese delovne enote kakor tudi celotne tovarne, sicer napredka in rasti celotnega kolektiva ni mopnče uresničiti. — S kakšno odgovornostio se Je vaš kolektiiv lotil problema poskusnega uvajanja skrajšanega delovnega tedna? — Skrajšani delovni teden smo pričeli uvajati s 1. oktobrom. Seveda, po predhodno izdelanih analizah s področij dosedanjega izkoriščanja delovnega časa, obstoječega stanja na področju normiranja, delitve osebnih dohodkov M notranje organizacije tovarne. Te analize in iz njih izvirajoči ukrepi in naloge nam bodo omogočale ne samo uvedbo 42-urnega tedna, temveč tudi realizacijo ciljev v zvezi s predhodnim vprašanjem. Skrajšani delovni teden uvajamo postopoma in hkrati z nalogami, ki jih narekujejo omenjene analize tako, da bi začeli z 42-urnim delovnim tednom 1. julija prihodnjega^ leta, če bodo ekonomski pokazatelji to upravičili. — Vaša največja želja? — Kot delegat za VIII. kongres ZKJ si želim na podsočju gospodarstva smernic oziroma sklepov, ki bodo temeljite na realnih obstoječih razmerah v gospodarstvu, to je predvsem na večjem pomenu realnega planiranja, izkoriščanja že obstoječih zmogljivosti, na zmanjševanju vloge birokracije pri operativnem odločanju 'o gospodarstvu in gospodarski! investicijah ter na večjem upoštevanju zakonitosti razvojnih procesov v gospodarstvu. — DRAGO KASTELIC Inž. TONE NEDOG IV flfit pa sr^la DE GAULLE ZAVRNIL PREDLOG Francoski šef je te dni zavrnili predlog, ki ga je dala Kitajska za sklicanje konference petih atomskih sil o atomski razorožitvi. Generalov odgovor označujejo v Parizu kot »vljudno ne-soglašanje.« De Ganile še vedno vztraja, naj bi se take konference udeležile tiste države, ki imajo atomsko orožje, da bi bila konferenca zares uspešna. KATASTROFALNO NEURJE Te dni je povzročilo hudo neurje v Tuniziji in na Siciliji veliko škodo. Veliko ljudi je izgubilo življenje ali pa so bili ram jeni. V nekaterih krajih je veter celo rušil tovarne, odnašal strehe, ru-val drevesa in nosil po cestah avtomobile. TJNICENI AMERIŠKI AVIONI V nedeljo navsezgodaj so na ifijgonakem letališču južnovjet-namske enote bombardirale ameriško oporišča Bien Hoa. Američani so utrpeli velike izgube. Uničili ali poškodovali so dvajset težkih bombnikov In ubili štiri američane, dvajset pa ranili. V drugem nanadu pa je bil ubit neki ameriški oficir. Vsled tega 8e Je predsednik Johnson sestal z zunanjim In obrambnim ministrom. PRVI OBJAVLJENI GOVORI Te dni so vsi angleški listi objavili govor niskih voditeljev Brežnjeva ;n Kosigina. To je prvič, da je kitajska vlada seznanila njihove ljudi o stališču sovjetskih voditeljev. Objavljeni so bili brez komentarjev, kar vsekakor ni njihova navada. ODPRTI PREHODI V soboto so po daljšem času zopet odprli prehode v Berlinu med vzhodom in zahodom, že v prvih dneh so izdali okoli milijon prepustnic. Prepustnice so izdali samo tistim, ki imajo sorodnike v drugem delu mesta. PREKINJENI ODNOSI Te dni so prekinili diplomatske odnose med CSSR in Bolivijo. Bolivijska vlada je sporočila, da so napravili to zaradi tega ker se je CSSR vmešavala v njihove notranje zadeve. Češkoslovaška vlada pa je to odločno zanikala in jc vsled tega dala odlok, da mora bolivijski diplomat zapustiti njihovo deželo. DOBRO PRIJATELJSTVO Po vesteh informativne službe Indije so sporočili, da je sovjetski premier Kosigin sporočil, da je sovjetsko-indijsko prijateljstvo eno od najbolj trdnih. Nadalje so sporočili, da sovjetska pomoč Indiji ni samo moralna temveč tudi konkretna. ATOMSKA EKSPLOZIJA Te dni so v Nevadi napravili 18. podzemno atomsko eksplozijo v letošnjem letu. Vsekakor to ni v duhu razorožitve o kateri se iz dneva v dan več govori in daje razne predloge. Včerajšnje ameriške volitve, pete po drugi svetovni vojni, bodo ostale znane najbrž zaradi dveh prvin: neizprosne volilne borbe in zaradi samozavestnih napovedi o čisti zmagi. Se nekaj ur nas loči in znani bodo volilni Izidi. Nihče ne mara biti prezgodaj prerok, ker pač vemo, da Ameriko vsak dan In na vsakih volitvah znova odkrivamo in da je del resnice o ameriških volilcih vedno dokaj nepopoln In netočen, ne glede na to kakšne so bile napovedi in ugibanja. Beseda Je torej prepuščena ameriškemu volilcu. Ta Je z volilnimi listki že odločil, kdo bo krojil hlače ameriške politike v prihodnjih štirih letih. Težko bi bilo v naprej Izpovedati odločitev, ker pač volitev nI mogoče razlagati z nobenimi aritmetičnimi enačbami. Ce gledamo na tisk kot na ogledalo omerlškega javnega mnenja, ki je v veliki večini še vedno na strani ameriških republikancev, potem bi prisodili, da so republikanci zapravili še tisto, kar so Imeli. Demokrati so pravi'o, na letošnjih volitvah močnejši kot so bili kdajkoli, ker so tudi ameriški Vremenska napoved za danes in prihodnje dni: Oblačno, vmes manjše padavine. Temperature med 3 in 8 stopinjami Celzija. Tudi v naslednjih dneh bo oblačno in občasne padavine. Večjih ohladitev ne bo. Vremenska slika: Jedro hladnega zraka je v višinah nad zahodno Evropo in se približuje Alpam. Ob jugovzhodnih vetrovih bo nad naše kraje dotekal vlažen zrak in zadrževal nestalno vreme. Vreme ob 13. uri: Brnik oblačno 7 stopinj, zračni pritisk 1024 milibarov, počasi pada; Jezersko oblačno, 3 stopinje; Triglav-Krcdarica v oblakih 4 stopinj, brez vetra, 2 metra snega. V klubu kulturnih delavcev Klub kulturnih delavcev prireja predavanje kon«ervntorja Mi-lama deležnika iz Ljubljane. Tema predavanja jc »Originalna mno"oharvnost na nnš;h likovnih sponvinjkih«. Predavanje bo v petek, 6. novembra, ob 19.30 v renesančni dvorani Gorenjskega muzeja v Krasi hi, Titov trg št. 4, I. nadstropje. Spremljali ga J»odo z barvnimi diapozitivi. veletovarnarji na široko odprli demokratom vrata svojih blagajn. Dolgo časa je na ameriškem kopnu veljalo nepisano pravilo, da je predsedniški stolček zasedel politik s vzhoda ali severa. Letos je to pravilo postavljeno že pred volitvami na glavo, ker sta oba kan- Times, da bi njegov poraz pomenil ponižanje za vso Ameriko. V času, ko tiskamo te vrstice ameriški volilcl že polnijo volilne skrinjice. Kljub dejstvu, da je njihov sestav zelo pester m različen pa že lahko na bistvenih poudarkih sedanjega volilnega boja nje, da j« Amerika pred važnim križiščem, na katerem se mora odločiti za pot, po kateri bo šla naprej. Uboj Kentnedvja ni pojasnjen. Povprečen ameriški volilec ve, da Osvvald ni imel nobenega pravega razloga za zločin v Dal-lasu. Vsakemu je tudi jasno, da Ameriške volitve didata za Belo hišo prava juž-nji».ka. Amerika, ki je na skrit in do sedaj nepojasnjen način ubila mladega Kenmedvja, se je pod zaščito petrolejskih mogotcev Iz Texasa in predvsem z ntjihovlm denarjem oprijela Goldvvaterjeve-ga nazadnjaškega fraka, da bi v njegovem kroju Izpovedala vse zgodovinske zmote, nepremišljene polltlčr1« naklepe In pretnje, ki kažejo diagnero slaboumnosti. Na drugI strani pa je južnjak Johnson prvi človek iz demokratskih vrst, za katerega trdi Nevv York določimo, kje bodo ameriški volilcl odložili več listkov: v republikanski ali demokratski skrinjici. Čeprav prištevajo skoraj tretjino ameriških volllcev med takoime-novane »nomade«, državljane, ki se priložnostno selijo od stranke k stranki, pa sedanje volitve le ne potekajo v pretirani negotovosti glede izhoda. Kopija volllcev so se lomila na številnih barikadah, še vedno je v spominu ameriškega državljana zahrbten umor predsednika Kennedija, ki je v času svojega bivanja v Bell hiši dal s vsem svojim delom na zna- so bili vpleteni v uboj višji krogi. Dallaška tragedija je torej pika za demokrate. Zakon o državljanskih pravicah je Ameriko razdedinil, da se je razklala na dva tabora. Dediči rasnega zatiranja hočejo zapuščino v južnih državah, kjer so črnci ostali v suženjskih okovih, nadaljevati. Težave glede Izvajanja tega zakona so se že pokazale, čeprav je okoli 70% ameriškega prebivalstva na strani zakona. Okoli 20 milijonov črncev naj bi končno dobilo enakopraven položaj v ameriški družbi: pravico do ena- ke zaposlitve, volilno pravico itd. Demokrati so tisti, ki imajo večinsko podporo državljanov v odnosu do črncev, vemdar ne gre zapostavljati moči nasprotnikov rasne enakosti. Točke so torej zopet na strani demokratov. Boj proti siromaštvu in nezaposlenosti sta tudi izuma, ki Joh-sonu omogočata boljše izglede. Johnson je prvi ameriški predsednik, ki se je resno spoprijel z revščino. To bo brez dvoma veliki izpit, ki ga Johnson še nI dodobra naštudlral. Deficit ameriške plačilne bilance v zadnjih letih pa daje večjo oporo Goldvvaterje-vim trditvam, da je ameriško gospodarstvo podobno razpadlim pljučam. To pa je hkrati edina črna pika za demokrate in najbrž premajhna, da bi Goldwater lahko slavil volilno zmago. V nedeljo so bile po vsej Gorenjski žalne komemoracije v počastitev dneva mrtvih, kjer so obudili spomin na tiste, ki so za nas darovali življenja. Slika prikazuje eno od teh ko-memoracij na Trgu revolucije v Kranju. Po vrednosti opravljenega dela Merilo nagrajevanja v gospodarstvu prodira tudi v šole in družbene službe Po določilih statutov delovnih organizacij v družben h službah so izvolili delovni kolektivi po šolah svete šol kot temeljne samoupravne organe. V večini šol radovljiške občine so to delo že opravili, pripravljajo pa tudi že programe za prihodnje finančno leto. Pristojnosti svetov delovnih skupnosti šole bodo v prihodnje, s čedalje bolj doslednim uresnsevanjem načela samostojnosti v upravljanju in vodenju šol, precej večje kot so bile doslej. Takšen status jim bodo omogočila večja sredstva, s katerimi bodo kolektivi samostojno razpolagali kot to določajo statuti in pravilniki o delitvi. Veliko pa bodo k temu pripomogle izkušnje, ki so si jih šole pridobile v času prehoda na samoupravo. Druga plat tega vprašanja pa je tudi samouprava učencev, ki bo s pravilnim usmerjanjem ter s krep.tvi-jo vodstev pionirskih in mladinskih združenj pomagala uresničevati vsakdanje vzgojne im praktične naloge šole. Temeljna naloga svetov šole in de-' lovnih skupnosti v celoti je izvajanje vzgojno izobraževalnega programa. V tesni povezanosti s to nalogo pa naj bi bila skrb za materialno krepitev, ki bo omogočila smotrno In čim bogatejše izvajanje temeljnega ter dopolnilnega dela v učnem in vzgojnem programu šolei Nič manj važne Pa niso tudi druge naloge, ki jih uresničujejo delovni kolektivi šol in njihovi samoupravni organi: delitev dohodka in s tem v zvezi skladno urejanje odnosa med osebnimi prejemki, materialni stroški ter skladi. Za šole je zelo pomembno, da si zagotovijo tudi sredstva za sklade, predvsem pa sklad skupne porabe. Doslej teh sredstev v večni šol niso imeli, ker so obč'nski skladi navadno administrativno določali zneske za posamezne šole v okviru skromnih možnosti. Zato so se šole odločile za drugo pot: sesla-vile so izračun za vrednost pedagoške ure'in na tej osnovi pripravile stanje potreb, upoštevajoč pri tem pogoje im položaj, kakršen je tudi v delovnih organizacijah gospodarstva. — V vseh šolah jeseniške in radovljiške komune so se odločili za bolj poenoteno in vsklajeno urejanje temeljnih vprašanj pri programiranju potreb za osebne ter materialne izdatke. Te naloge bodo urejali programi šol, ki bodo zajeli vso dejavnost, finančne potrebe in naloge pri uresničevanju učno-vzgojnega dela. Lesen most ne ustreza Na cesti III. reda Medvode—šk. Loka pri vasi Draga je voda že pred časom porušila most. Za silo so postavili lesenega, ki pa spričo naraščajočega prometa ne more biti več kos. Ker stoji most še na nepreglednem ovinku vrh klanca, je vožnja preko njega neprijetna in nezanesljiva. Prebivalci, predvsem pa koristni-ki te ceste, pričakujejo, da bodo na tem mestu čimprej postavili spet tak most, ki bo ustrezal potrebam in zahtevam. AVTO »ŠEL PO VODI« Kranj, 3. novembra — Te dni se je pred Okrožnim sodiščem v Kranju zagovarjal 18-lctni Mirko Novak, zaposlen pri podjetju »Parketar« v Ljubljani. Obtožen je bil, da je 10. julija 1964 ponaredil dopis carinarnice Roka, v katerem naj bi mu ta sporočila naj dvigme avto, ki ga mu je poslal prijatelj iz Marseille z ladjo »Zadar«. Nadalje je napisal, da je avto zmamke Peugot 404 v njihovem skladišču in v primeru, če ga ne bo dvignil, ga bodo prodali na licitaciji. Na dopisu je podpisal kot direktorja Rafa Ma-kuca in kot šefa oddelka za prodajo Sfipeja Andiča. Obeh dveh praktično v carinarnici na Reki sploh ni zaposlenih. S tem je Mirko Novak napravil hudo kaznivo dejanje in ga je senat sodišča obsodil na em mesec zapora, pod pogojem da v času enega leta ne napravi novega kaznivega dejanja. Povrniti pa mora stroške kazenskega postopka ter enkratno povprečnino. — J. J. VOŽNJA VŠTRIC Kranj, 3. novembra — Sedemnajstega septembra lani sta se po cesti IV. reda školja Loka— Vinearji peljala z motornimi kolesi Leopold Kosec 28 in Lovro Debeljak 30. Vozila sta vštric po sredi ceste in se zaletela drug v drugega. Pri tem je Lovro Debeljak utrpel težje telesne poškode, sklepni zlom desne goleni v kolenu, zlom desne piščali, izliv krvi v desni kolenski sklep in v podkožje desnega kolena ter nekaite-r manjše odrgnine po nogi. Sopotnik Kosca se jc poškodoval in si zadobil manjše odrgnine. Leopold Kosec pa je zadobil udarec v desno koleno in izvim palca desne roke. Obsojena sta bila: Leopold Kosec na mesec dni in Lovro Debeljak na dva meseca zapora, ter povračilo vseh stroškov sodnega postopka. — J. J. PREVEČ »SVOBODNA« PRODAJA Kranj, 3. novembra — Obtožena Ivanka Kunej 38 iz Šenčurja, ki je zaposlena v poslovalnici KŽK obrata klavnice v Šenčurju, je nakupovala teleta im pra- Razgovor komercialistov Mnogokrat je odvisno dobro poslovanje podjetij od dobre organizacije komercialnih služb ter ustrezne komercialne politike. Vsled tega se je tudi kranjski Klub gospodarstvenikov odločil, da organizira posebno predavanje oziroma razpravok o delu ko mercialnih služb. Organiziralo ga bo na pobudo direktorjev podjetij in družbeno-političnih organov. Razprava bo danes popoldne ob 17. uri v klubskih prostorih v Kranju, in jo bo vodil diplomirani ekonomist Drago Kotnik iz Ljubljane. Predvsem bo razpravljal o organizaciji komercialne službe in principu komercialne politike podjetij v pogojih našega gospodarskega sistema. J. J. šiče in jih zaklala v svoji zasebni klavnici, meso pa je prodajala za svoj račum v poslovalnici. Na tak načim je prodala meso petih telet in dveh prašičev poleg tega pa je prodala, tudi meso svojih telet. Pri vsem tem delu je neupravičeno zaslužila 46.500 dinarjev. S tem dejanjem je zlorabila svoj položaj jn s tem napravila kaznivo dejanje. Sodišče jo je obsodilo pogojno na tri mesece zapora in na povračilo stroškov in škode. — J. J. Z MOTORJEM V PEŠCA Kranj, 3. novembra — 26. aprila se je peljal po cesti iz Srednje vasi proti Cešmjici Jože Zalokar z motornim kolesom. Pri prehitevanju pešca mi zmanjšal hitrosti. Nekoliko naglušen 64-letmi pešec Janez Smrkavec je hodil precej po sredini cestišča. Ko je motorist dal znak s hupo, pešec ni takoj r eagiral, vendar je imel znak hupe za posledico, da je ta skočil na desno stran cestišča. V tem trenutku pa ga je motorist prehitevali po desni strani in g a zbil po cesti. Pešec je pri tem utrpel kompliciran prelom obeh členkov desnega gležnja z izpahom skočnice ter nekatere druge poškodbe. Sodišče je Zalokarju izreklo tri mesece zapora, pogojno za dobo dveh let. Poleg tega mora Smr-kovcu povrniti 25 tisoč din za škodo, ki m ujo je prizadejal s kazmivim dejanjem. — J. J. Z AVTO V HIŠO Jesenice, 3, novembra. Pred dnevi je vozil »Fiat 1300 iz smeri Kranjska gora proti Jesenicam. Avto je upravljal šofer Zvone Verbič, ki »je zaradi nerazjasnje-inh razlogov izgubil oblast nad vozilom. V Gozd Mrtuljku je zapeljal s ceste in se zaletel v hišo. Pri trčenju je nastala gmotna škoda v višini 1.200.000 dinarjev. Vozniku avtomobila pa so odvzeli vozniško dovoljenje in pregledali kri. J. J. ZAVORE, ZAVORE! škofja Loka, 3. novembra Vozniku tovornega avtomobila LJ 30-48, Špik Filipu, se je pred dnevi pripetila nesreča. Špik je vozil J& škofje Loke proti Poljanam. K° pa je pripeljal v Poljane so rnU odpovedale zavore, delno pa tudi kretalni mehanizem. Pri nesreči je nastala materialna škoda, ki znaša okoli petsto tisoč dinarjev. J. J. NA SREDI CESTE! škofja Loka, 3. novembra. V vasi Sv. Duh pri Škofji Loki je te dni zbil po cesti mopedist Ja-nez Križnar pešca Stanislava Habjana. Pri nesreči je Habjani dobil pretres možganov in so ga morali odpeljati v ljubljansko bolnišnico. Pešec je hodil po sredi ceste. — J. J. Z MOTORJEM V OGRAJO Kranj, 3. novembra. Na cesti Staneta Žagarja se je pripetila prometna nesreča pri kateri i* bil težje poškodovan motorist Branislav šakič. Ko se je v večernih urah peljal po cesti ga Jf pričelo zanašati. Zaletel se je * betonski nosilec ograje. Pri Pa cu si jc zadobil pretres možganov. Odpeljali so ga v ljubljansko bolnišnico. — J. J. Prve priprave na volitve V škofjeloški občini že razpravljajo o volitvah spomladi prihodnjega leta, ko bo prva skupina odbornikov v organih družbeno-političnih skupnosti rotirala in bo prvič v novem ustavnem sistemu izvedena rotacija v predstavniških telesih. Tokrat so priprave šele v družbeno-politič-nih organizacijah in njihovih organih, pozneje pa se bodo te razprave prenesle tudi v širši krog občanov, na zbore volivcev in delovne skupnosti. Da bi podrobneje proučili im pretresli vlogo in delo občinske skupščine na eni strani ter lik odbornika na drugi strani, bodo občinske družbeno-politične organizacije skupaj z občinsko skupščino v Škofji Loki organizirale politično zborovanje, kjer se bodo odborniki občinske skupščine in predstavniki družbeno-političnih organizacij pomenili o pripravah na spomladanske volitve gle^e razprav o liku odbornika, in P°" vezavi odbornika z družbeninu Organizacijami na terenu in v P°" sameznih podjetjih. Prav tako s0 bodo udeleženci zborovanja P°" govorili o mobilizaciji in praviinj usmeritvi vseh političnih sil Prt volitvami za pravilni izbor kfli£ didatov v bodočih predstavniški*1 organih. Na zborovanju bodo razpravljali o problematiki in stanju spodarstva v občimi v zvezi z nv vimi gospodarskimi ukrepi. P*"^ gotovo je, da tokratno zborovanj« ne bo smelo biiti zadnje, kaj razprava o vlogi in nalogah bornika ter njegovem liku W aktualnih vprašanjih občine niO" ra biti stalna akcija političnu sil v občini. — Z. P. Obrambna vzgoja občanov V radovljiški občini so za letošnje delovno sezono pripravili širok program za obrambno vzgojo prebivalstva. 2e lani je imela posebna komisija za obrambno vzgojo precej uspeha s svojim delom, saj je štiri predavanja, ki so jih izvedli v petih krajih občine, obiskalo nekaj nad tisoč sto obiskovalcev. Najbolje je uspel večer, na katerem so oživljali udeleženci dražgoške bitke spomine na to veliko epopejo iz NOV na Gorenjskem. Za letos so organizatorji poiskali nove oblike srečanja z občinstvom. Da bi zbudili še več zanimanja med poslušalci, so pripravili srečam je s predavatelji v obliki pogovorov. Teme so zanimive in poučne. Kot prva bo na vrsti mednarodno pravo in vojna. V decembru pogovor o dolžnostih državljanov v obrambi domovine v zvezi z določili ustave. Prve mesece prihodnjega leta pa bodo pripravili še dve srečanji, m cer o atomskem sevanju ter P žarni obrambi. ' ^ Program obrambne vzgoje.P ^ bivalstva bodo izvajali v^od«^ vanju z vsemi organizacijami društvi, posebej pa z z^w7fVc[t' rezervnih oficirjev in podo ' ^ jev. Krajevni odbori združe*1! prav tako pripravili svoje ^ braževalne programe. Letos so pričeli izvajati s posebno \c'^\ii preizkušnjo znamja o v°Jfl*nje veščinah. 'Rezultati te preizkus so dokaj ugodni in potrjuj ^ ugotoviitev, da rezervni °ric!£:Lji0 podoficir j i spremljajo stroK ^ . vojaško literaturo in jo# *u uspehom proučujejo. Svoje P pa tično znanje pa bodo po^a7-3 .^jS-posebnih individualnih Prei.' je njah v decembru. Združenje^ za svoje člane pripravil" irff> praktične vaje na terenu in * jen je za prihodnjo pomlad • ^ Iz naših komun • Iz naših komun flt I? naših komun • Iz naših komun % Iz naših komun # \-> nn$ih l-omun fll naših komun • Iz naših kom»» Predkongresna dejavnost v vrstah ZK Tržiški komunisti o sebi Občinski komite ZKS Tržič je na zadnji razširjeni seji zelo kritično ocenil delo komunistov v okviru predkongresne aktivnosti. Komisije pri občinskem komiteju so v tem času pripravile 6 posvetov o aktualnih temah, ki se jih je aktivno udeležilo 335 članov ZK. Posveti so bili: o delitvi dohodka po delu, o decentralizaciji delavskega samoupravljanja, o izkoriščanju notranjih rezerv in produktivnosti dela, o štipendiranju in izobraževanju glede potreb po kadrih, o investicijski politiki in stanovanjski gradnji v luči odgovornih komunistov, o vlogi komunistov v delu družbeno-političnih organizacij in organih družbenega samoupravljanja, s posebnim poudarkom na delu občinske skupščine. zacijo ZK, v komuniste in ves družbeni mehanizem bo poslal polnokrven, kajti brez njega ni mogoče ničesar narediti ali izboljšati. Prenehati morajo z raz-pravljanje/n o novih metodah in se lotiti problemov tam, kjer so, saj silijo naprej skozi prednja in zadnja vrata. V ospredje se mora postaviti osebna odgovornost, v prvi vrsti komunista, uslužbenca in delavca. Š. B. Na zadnji seji so sklonili, da se pripravi še nadaljnjih šest posvetov, in sicer: o problematiki kmetijstva, idejnosti pouka na šoli, kulturni im prosvetni ter te-lesno-vzgojni problematiki, zaposlovanju in skrbi za dostojno življenje delavcev, ki so zaposleni kot sezonci, dalje o tem, kako so novo sprejeti statuti v praksi uveljavljeni ter še nekaj nalog s področja organizacijskih vprašanj. Na tej konferenci so tudi sprejeli sklep glede sestajanja članov ZK v okviru osnovne organizacije, ko le bilo jasno povedano, da se komunisti ne samo lahko, temveč morajo sestajati, da pa naj odpadejo redni in brezplodni sestanki, katerih namen je bil zadostiti le formalni zahtevi statuta ZK im ustvariti v komunistu mnenje, da je s tem opravil svojo dolžnost. Z izjemo ideološke ko-mis'je, ki je pripravila posvet o Pred dnevi smo srečali v naselju »Novi svet« v škofji Loki kmeta Trilerja iz Veštra, ki vsak dan pripelje mleko za 25 strank v tem delu mesta. Povedal nam je da porabi dnevno za to delo okoli tri ure časa. Razen njega vozita v ta predel še dva »mlekarja« mleko, ki ga ljudje z veseljem kupujejo, ker je vseeno ceneje kot pa v mlekarni in še na dom ga dobijo. idejnosti pouka, te naloge niso bile realizirane. Utrjevanje družbenega samoupravljanja je prvenstvena naloga komunistov. Pokazalo pa se je, da se v praksi še vedno krčevito oklepamo starih navad. Zelo radi se dogovarjamo izven okvirjev teh organov, sklepamo razne dogovore in jih mnogokrat serviramo v odločitev organom samoupravljan ja v taki obliki, da jih le-ti brez pomisleka im razprave sprejmejo, čeprav se pozneje pokaže, da so bile odločitve na osnovi napačno pripravljenih dejstev nepravilne. Na določenih mestih v delovnih organizacijah in drugod so tovariši, ki svojega dela ne morejo, ali ne znajo opravljati. Kritizira se jih vsevprek, samo tam ne, kjer bi bilo potrebno. Govori se o reelekciji im rotaciji, lotevajo pa se je tako nedosledno in počasi, da to ne vzdrži nobene kritik" V*.- tO so stvari, ki terjajo rešitve brez odlašanja in levji delež, bi morali pri tem kot pobudniki prispevati ravno komunisti. Te probleme pa je potrebno reševati trezno im preudarno, vendar odločno. Reševati jih je potrebno tam, kjer je zato mesto, v skup-šč:n;, državni upravi, delavskih sveth, upravnih odborih, upravah podjetij itd. S smelim reševanjem problemov bodo samo potrdili zaupanje delovnih ljudi v organi- Stane Konic Težko nas je prizadela vest o njegovi smrti. Zahrbtna bolezen mu ni dovolila, da bi užival vsaj del tistega, kar si je postavil za svoj življenjski cilj — živeti kot enak med enakimi, delavec med delavci. Vsi smo vedeli zanj, vse organizacije so čutile, da dela v njih. Predsednik občinskega sndikalnega sveta je bil v času, ko dela še nismo merili samo z denarjem, takrat, ko si je Sindikat v naši domovini šele utiral nova pota. Tudi zadnja leta ni prekrižal rok. Tudi kot upokojenec nam je svetoval, pomagal. Zdaj ga ne bo več med nami. Težko se bomo sprijaznili s tem dejstvom: Spominjali se ga bomo. Trajno spominjali in zahvalimo se mu za njegovo delo. Problemi škofjeloške trgovine Kupec gre tja, kjer je bolje Medtem ko je gospodarstvo, industrija in obrt v zadnjih letih v škofji Loki napravilo znaten korak glede rekonstrukcije opreme in industrijskega prostora, pa tega ne moremo govoriti za trgovino, zakaj le-ta je glede prosUrov precej na slabšem kot je bila pred vojno. Sedaj potekajo zadnja dela pri urejevanju novega naselja »Novi svet« v škofji Loki. To bo eno najlepših naselij na Gorenjskem. Slika prikazuje asfaltiranje sprehajalnih stez in urejevanje otroškega igrišča. Trgovina ima na škofjeloškem področju v primerjavi s predvojno 18 odst. manj prostorov im tudi glede opreme se ne more po1 I7*« k okra i po 11 «* fefff TELEFON V MAVČIČAH V Mavčičah se že dalj časa čuti potreba, da bi kraj dobil javno govorilnico. Sicer kraj ima telefon oz. je le-ta last trgovine in jc možno telefonirati samo v času, ko posluje trgovina. To pa kraju ne zadostuje več. Zato so se odločili, da bodo še letos postavili v Mavčičah telefonsko javno govorilnico, ki bo dostopna vsem in v vsakem dnevnem,času. ZA SMUČARJE NA JEZERSKEM Strokovnjaki so si ogledali na Jezerskem teren, na katerem bodo postavili žičnico-vlečnico. Le-to je kupilo gostinsko podjetje Dom na Jezerskem. Vse kaže, da bo žičnica stala nedaleč od depandanse Doma oz. Planike, na Skubrovi strani. Sicer jo bodo po potrebi lahko prestavili na drug kraj, koder bodo ugodna smučišča. Na Jezerskem je smučarski šport zelo dobro razvit, toda ker ni bilo žičnice, je bilo opaziti, da se zimski turisti in smučarji vse manj zavzemajo za bivanje v tem lepem kraju, ki ima vse možnosti in pogoje za zimski šport. Da bi se na Jezerskem razvil turizem tudi v tej smeri, je bila odločitev za nakup žičnice-vlečnice več kot samo nujna. DA NE BO PREPOZNO 2e nekaj časa je, ko se je pod Osovnikom pri Škofji Loki odtrgal zemeljski plaz in zasul tamkajšnji potok, ki teče skozi vas Gosteče in se zliva v reko Soro. Voda je s seboj nosila zemeljski plaz, ki je že skoro v celoti zasul strugo potoka. Sedaj se že nekaj časa kaže nujna potreba, da se struga potoka poglobi oz. regulira, sicer se lahko zgodi, da bo voda pričela poplavljati vasi in polja Krajevni odbor je o tem problemu že razpravljal, vendar vse kaže, da se dela še niso lotili. Zelo verjetno pa je, da KO sam s sredstvi, s katerimi razpolaga, vsega tega ne bo zmogel. KOMEMORACIJA V STRA2IŠČU Ob dnevu mrtvih, 1. novembra, so tudi družbeno-politične organizacije iz Stražišča pri Kranju pripravile pred domom Partizana veliko žalno proslavo oz. komemoracijo. Tako lepo pripravljene komemoracije v Stražišču že dolgo ni bilo in tudi tako velike udeležbe prebivalstva ne. Slavnostni govor je ImeJ predsednik KO ZB Stražlšče Franc Pagon, program pa so Izvajali mladinski pevski zbor osemletke Lucijana Seljaka, rccltatorji in godba na pihala DPD Svobode Iz Kranja. Predstavniki delovnih organizacij Kranja, društev, organizacij, šol in zavodov položili tonce k spomeniku in spominskim obeležjem padlih. Posebna delegacija pa je položila tudi venec k spomeniku padlih vojakov v prvi svetovni vojni. POMOČ PRI NAKUPU OZIMNICE Komisija za socialna vprašanja pri krajevni skupnosti Jezersko je razpravljala o socialno šibkih občanih njihovega območja in sklenila, da priskočijo na pomoč 19 in jim s 166 tisoč dinarji pomagajo pri nakupu ozimnice. V POČASTITEV DNEVA MRTVIH Družbeno-politične organizacije so tudi v Šenčurju pripravile lepo komemorativno proslavo v počastitev dneva mrtvih, 1. novembra, pred spomenikom in grobovi padlih borcev na domačem pokopališču. Razen govora, so pripravili tudi lep kulturni program, ki so ga izvajali mladinski pevski zbor, recitatorji in godba na pihala DPD Svoboda iz Kranja. hvaliti. V primerjavi z Ljubljano lahko ugotovimo, da je tam okoli 45 odst. več prostorov kot pred vojno, namenjenih za trgovske lo-lokalc. Vendar samo skromna površina trgovskih lokalov še ne da v celoti podobe zaostalosti v tej panogi. Oprema lokalov je ponekod tako zastarela in neprimerna, da večina lokalov ne izpolnjuje niti minimalnih pogojev, ki jih predpisuje za trgovske lokaile sanitarna inšipkcija. Veletrgovina »Loka« v škofji Loki ima preko trideset odločb, s katerimi je zadolžena, da mora izolniti vsaj mi-nimaJne pogoje za redno poslovanje. Če bi hotelo podjetje zadostiti samo tem zahtevam, bi potrebovalo najmanj tristo milijonov dinarjev. Posledica takšne neurejenosti in neprimerne opremljenosti trgovskih lokalov se kaže v prometu. Medtem ko tista področja, kjer so Uspela urediti sodobno trgovsko mrežo, dosegajo visok promet na posameznika in ta promet iz leta v leto narašča, pa je v drugih področjih — kakršno je tudi škof- jeloško — promet v trgovini nizek, ne narašča, če celo ne stagnira. Razumljivo je, da se bo potrošnik raje obračal tja, kjer je trgovina sodobno urejena, ima večjo izbiro in morda lahko prav zato tudi nudi blago po nižjih cenah. To se jasno vidi na področju, ki ga obsegajo loška trgovska podjetja. V Selški dolini je promet na posameznika povprečno 6.000 dinarjev in iz leta v leto ne narašča, v Poljanski dolini je promet na posameznika 7.000 dinarjev in tudi nima bistvenega porasta, v škofji Loki naraste promet na 11.0000 dinarjev na posameznika. Vse to daje slutiti, da bo na področju škofje Loke potrebno v prihodnjih letih posvetiti trgovini znatno večjo pozornost kot doslej drugim gospodarskim panogam, kor bo le na ta način mogoče doseči v trgovini primeren razvoj in in tudi gospodarski učinek. Osnovna naloga bo v prvi vrsti modernizacija lokailov in opreme ter zgradiitev poslovnih prostorov, kjer le teh primanjkuje. Vse te potrebe pa bi zahtevale v prihodnjih letih okoli milijardo investicij, česar pa sama trgovina prav gotovo ne bo zmogla. V tem primeru bo potrebno iskati primerno kreditiranje, da se ta dejavnost v določeni meri modernizira. Z. P. Kaj bi bili radi gimnazijci V začetku letošnjega šolskega leta je bila na gimnaziji v Kranju izvedena anketa med dijaki 4. letnikov o njihovem poklicnem usmerjanju. Obenem pa je zavod za zaposlovanje delavcev in šola sama hotela zvedeti, kakšna poklicna predavanja bi dijaki najraje poslušali. Anketiranih je bilo 94 četrtošolcev, 30 dijakov in 64 dijakinj. Prva ugotovitev je, da si je od 94 dijakov že izbralo svoj bodoči poklic oziroma se je odločilo zanj 39 dijakov: 13 fantov in 26 deklet; ni se še odločilo 55 dijakov: 17 fantov im 38 deklet. ODLOČILI SO SE Filozofska fakulteta (germanistika, svetovna književnost, jeziki, literatura, turizem, geografija) 5, pravna fakulteta 2, ekonomska fakulteta 3, kemija 5, arhitektura 3, elektrotehnika 3, splošna medicina 4, stomatologija 2, agronomija 1, veteina 1, letalska vojna akademija 1, višja šola za medicinske sestre 5, nižja komercialna šola 1, pedagoška akademija (kemija, biologija) 1, višja šola za fizioterapevte 1. V takojšnjo zaposlitev pa gre ena dijakinja. šE NE VEDO KAM Nekateri dijaki so navajali le širša interesna področja, drugi so bolj opredeljeni, zato so napisali, katera fakulteta in oddelek jih zanima. Navedli so tudi med katerima dvema fakultetama nihajo. Tu se kaže, da bodo potrebna predavanja. Za te bo poskrbela šola sama in poiskala ustrezne predavatelje. Slika pri teh pa je taka: tehnika, prirodne vede 10, družbene vede 14, narava 9, zdravstvo 9, filozofska fakulteta, pravo 7, kemija 5, farmacija 8, arhitektura 2, elektrotehniška 3, visoka šola za telesno kulturo 1, višja šola za socialne delavce 1, višja šola za fizioterapevte 1, odgovorili niso 4 dijaki. Najbolj zanimivo vprašanje pa je bilo tretje. Nanašalo se je na težave, s katerimi se bodo sre-čavali pri svojem študiju. Največ, to je 68, računa na težave s prevozom v šolo, drugo so finančne težave, stanovanja, težak študij, slabo zdravstveno stanje itd. ***ed konferenco delavcev čevljarske industrije Kako živeti z 18 tisočaki? že pred dnevi so odprli v Kranju v Gorenjskem muzeju zanimivo razstavo karikatur »Pavlihe iz Ljubljane. Kljub temu, da so razstavo šele pred kratkim odprli, si jo je ogledalo že veliko število ljudi. Odprta pa bo do srede novembra. V torek je bila seja predsedstva občinskega sindikalnega sveta Tržič, na kateri so med drugim razpravljali o pripravah na bazenske konference čevljarjev in tekstilcev. Pobudo za to sejo je dal OSS Ljubljana. Prva bo konferenca čevljarjev, na kateri bodo razpravljali o problematiki nagrajevanja strokovnih služb po delu, udeležili pa se je bodo direktorji, računovodje, predsedniki delavskih "vetov in sindikalnih podružnic, vodje kadrovskih služb ter pred-8ednlki komisij za nagrajevanje treh naših največjih čevljarskih tovarn — Planike, Alplne, in Peka. ..Nadalje je predsedstvo razprav-!^alo o problematiki upokojencev ~* Pokojnim v tržiški občimi. Iz Podatkov je razvidno, da je v Tr. lcu 1639 upokojencev, kar pred-!javlja 14,4% celotnega prebival. ^Va občine ali približno 21% Seh volivcev. V tem števiilu so P°števami starostmi, invalidski in ^"Jzinski upokojenci. Od tega u^.Vila jih prejema 226 nižje pogine od 10.000 din, 489 do "•^O dim, 652 do 20.000 dim. Skupno je kar 1367 upokojencev, ki prejemajo manj kot 20.000 din mesečne pokojnine. Povprečje pokojnin v tržiški občini je celo nižje od 18.000 din. Če vzamemo za primerjavo še podatek, da se povprečje; osebnih dohodkov zaposlenih suče okrog 40.000 din, se potem lahko vprašujemo, kako morejo ti ljudje sploh živeti, ker hkrati ugotavljajo, da je povprečje 40.000 za zaposlene že prenizko spričo realnih življenjskih stroškov. Zal ni bilo mogoče zbrati tudi podatkov, koliko je v tem številu tudi upokojencev, ki s svojo že tako skromno pokojnino preživljajo še družinske člane. Navedene podatke je Občinski odbor SZDL že posredoval poslancem s priporočilom, da jih dalje prenesejo skupščinam in zahtevajo pospešeno reševamje tega vprašanja. Občimski sindikalni svet pa bo celotno problematiko posredoval RSS. Upokojence pa tare še en problem, ki ga že dalj časa skušajo rešiti, vendar ne morejo najti primernega razumevanja. Društvo upokojencev bi si namreč rado opremilo nekak klubski prostor, kjer bi se člami lahko shajali in kjer bi imeli tudi svoj poslovni prostor. Sami so prihranili tudi sredstva, da bi prostore opremili. S. B. n ^^^^^^ Mrs?šw 1 m 1P J- J Hf m j ^iinirtiifMi SREDA, 4. novembre 1964 \t naših komun 0 Iz naših komun • iz naših komun • iz naših• \i naših komun • It naših komun • iz naših komun • komun • iz naših komun Posvet o gornjesavskem turizmu Center srednjeevropskega pomena Čez nekaj dni se bodo v Bohinjski Bistrici vselili v več-stanovanjskl blok. V enem delu bodo imeli stanovanje delavci »žage«, v drugem delu pa ima stanovanja občina, ki Jih bo razdelila med prebivalce. Vsekakor bo to vsaj malo omililo stanovanjsko stisko na tem področju Stanovanjska gradnja na Jesenicah Turizem postaja vedno bolj pomemben v gospodarstvu jeseniške občine, saj zajema vso gornjesavsko dolino z Julijskimi alpami, Mežakljo, Karavanke in deloma Žirovnice. Zaradi pregleda in bodočih načrtov jc bilo 26. t. m. širše posvetovanje, na katerem so obravnavali turizem z gospodarskega vidika. Predsednik sveta za turi/em in objektov je v občini 278, ki razpo-gost instvo tov. Maks Dimnik je lagajo z 2892 ležišči in 5512 scde-poročal, da turističnih organizacij ži. Če bi glede na lego in narav-v občini ni, so pa turistična dru- ne lepote gornjesavsko doline štva v Ratečah, Kranjski gori, uredili — kot je predvideno — v Mojstrani, na Jesenicah in v 2i- center srednjeevropskega pomena, rovnici, ki se bavijo z menjavo bi potrebovali okoli 7.000 ležišč in plačilnih sredstev, skrbe za lepšo 10.000 sedežev. Zato bi bile potreb-podobo krajev in propagando. Tu- ne ustrezne rekonstrukcije hote-di delovanje planinskih društev je lov: Erika, Razor v Kranjski gori, močno zaznavno. Vseh turističnih Vitranc v Podkorenu, Doma pod Golico, Korotanu na Jesenicah, nekaterih gostišč in ustreznih zasebnih sob. V poročilu tn razpravi so menili, da v Kranjski gori pogrešamo plesne in zabavne prostore, kopališče in športne naprave. To se je letos premaknilo, ko je podietie Gorenjka v hotelu Prisank najelo Se 20 milijonov za finiš Na zadnji seji je UO sklada za lezarna, bodo 4 vseljivi letos de- tažne hiše. Staro šolo bodo upo- orkester za ples in koncerte. Pri anovanjske gradnje na Jeseni- cembra, dva pa avgusta prihod- rabili za nastavitev monterjev notclu Erika so uredili tenis igri- Delavska univerza pričenja Ob ponedeljkih v Radovljici ob torkih na Bledu Delavska univerza v Radovljici bo pričela v novembru izvajati po krajih radovljiške komune svoj splošno izobraževalni program, in sicer s predavanji in pogovori z obiskovalci o različnih temah. Tudi (ta letos so organizatorji ln Izvajalci izobraževalne dejavnosti obdržali že ustaljene oblike srečanj z obiskovalci, to so PONEDELJKOVE TRIBUNE v Radovljici in TORKOVE na Bledu. Ta oblika rednih predavanj in pogovorov je zelo uspela v minulih dveh letih, zato jo uvajajo tudi letos. V Radovljici bodo lahko obiskovalci tribun v novembru obiskali naslednje pogovore in predavanja: Srečanje z veslači olimpijci; 16. novembra bo klubski večer o Ivanu Groharju, in ličar v prostoru mladinskega kluba. V graščini pa bodo od 10. do 20. novembra razstavljene reprodukcije omenjenega slikarja. — Naslednji ponedeljek, 23. novembra, bodo v obliki pogovora oživljali svoje spomine izza žice nekdanji internirane!. V razgovoru bodo poslušalci izvedeli več tudi o tem, kako je bilo med vojno kršeno mednarodno pravo, in še vrsto drugih zanimivosti. Podobno srečanje bodo priredili na Bledu še nekaj dni prej. Prav zanimiva bo tudi pripoved akademske slikarke Melite Vovk z Bleda. Blejsko občinstvo bo obiskala v torek, 10. novembra, s predavanjem o vtisih s poti po Norveški. Naslednji torek pa bodo občani Bleda lahko prisostvovali večeru, ko bo na vrsti pripoved Miha Cenca z Jesenic o položaju črncev v ZDA. Na vseh teh serečanjih bodo obiskovalci lahko gledali tudi posnetke predavateljev. V obeh krajih na Bledu ter v Radovljici pa pripravljajo tudi po&aetitev dneva republike. Na BtadJu bodo za to priložnost odprli razstavo partizanske grafike, povabili pa bodo v goste tudi pevski zbor iz Krope. V Radovljici bodo ma večer praznika nastopili člani folklorne skupine DPD Svobode z Jesenic s celovečernim sporedom jugoslovanskih plesov in pesmi. — J. B. stanovan6.i.v...,v, ».v-mu.«, «va pa avguaia jjiiuvju- laoiu za nastavitev monteri cah razpravljal o izvršitvi progra- nje leto. novih strojev bluminga na Bel- ma za leto 1964 in o vlogah za Glede na dosedanjo realizacijo škem polju, nato pa bodo popravljeno izročili zopet za šolske pro. posamezne spremembe. Od pred- :n predvideno finančno dinamiko videnih 538 milijonov se je do je možno sklepati, da bo okoli 30. septembra steklo 391 milijo- 20 milijonov več sredstev kot pa nov din dohodkov. Od te vsote jih je bilo prvotno angažiranih, je bilo za dokončane gradnje po- Zaradi , velikih potreb po stano- rabljcnih 238 milijonov din, iz vanjih v Železarni, jc UO sklenil Česar sledi, da bo proporcionalno povečati za letos že odobreno na sredstva več nedokončanih vsoto 100 na 120 milijonov din gradenj, ki bodo gotove predvidoma šele zadnje tri mesece tega leta. Od šestih začetih stolpičev, ki jih gradi na Koroški Beli Ze- za čimprejšnje dokončanje stanovanj. Predvideno jc namreč, da se stanovalci v stari šoli na Koroški Beli preselijo v nove mon- Popis vojnih žrtev V četrtek, 5. novembra se bo po vseh krajih Slovenije pričel popis vojnih žrtev iz leta 1941 — 1945. Po vseh občinah na Gorenjskem so se za popis temeljito pripravili. Popis bo predvidoma trajal do 12. t. m. Predvideno je, vale po svoje in neenotno. Seda nji popis vojnih žrtev bo enoten za vso državo, ne glede na časov. ne razlike, ki jih bodo republike zemlje do svojih s porabile za popis. Posameznim občinskim komis store, ki so za kolikor toliko normalen pouk nujno potrebni. Vloge za sredstva za urbanistične načrte in komunalne banke za podaljšanje odplačila vsled izčr-panih sredstev UO ni mogel rešiti ter jih bo obravnaval v prihodnjem letu. Tudi vlogi Železarne za nadaljnjo gradnjo treh stolpnic vsled i/črpanih sredstev tokrat ni bilo moč ugoditi. Vsekakor pa je razveseljivo Obvestilo, da je za ureditev okolice hiš spodnjega Plavža načrt gotov in da bodo v kratkem pričeli z deli. To je nujno, saj so morali stanovalci doslej, posebno ob deževnem vremenu, hoditi po mlakužah in kupih razmočene B. B. šče, v gradnji je minigolf. Prometne zveze so se izboljšale. Lani so popravili ceste proti mejnim prehodom v Italijo in Avstrijo, v teku pa je tudi rekonstrukcija ceste čez Vršič. Le železnica je ostala po starem. Zaželeno bi bilo, da bi cestna prevozna podjetja v sodelovanju s turističnimi društvi in gostinskimi obrati organizirala izlete v Trento, na Bled, v Bohinj, v Drago itd. Tudi kadrovsko bi morali okrepiti gostinstvo. Upravnica gostinske šole na Jesenicah jc potožila, da se gostinski obrati premalo zanimajo za vzgojo kadrov. Sredstva so minima'-na, tako da morajo starši plačevati živila, s katerimi se uče kuhati vajenci v šoli. Prostorov jim manjka in tudi kraj zaradi ropota in slabega zraka ni najbolj primeren. Za nadalnje investiranje je bilo rečeno, da je treba čimprej iz- delati urbanistične projekte za Kranjsko goro, Dovje-Mojstrano in Žirovnico, ker zavlačevanje samo ovira gradnje. Naj se ne grade veliki in dragi objekti, pač pa enostavni, privlačni, to je taki, ki so najrentabilnejši. Vsi so menili, da je treba propagandi posvetiti več skrbi. Izdelali bodo barvne prospekte letnih in zimskih pejsažev naših turističnih krajev. Pred naselji naj bi postavili reklamne deske za tujske sobe, turistične zanimivosti, zgodovinske spomenike iz preteklosti in NOV. Kdo naj bo pri tem pobudnik, krajevna skupnost, turistično društvo ali kaka druga organizacija, ni važno. Turistom je treba prikazati vse, kar jih najbolj zanima, da se bodo čim-dlje pomudili v teh krajih ob poti na morje. Poudarili smo, da ne smemo ob tem pozabiti na naš rekreativni turizem. Zato bodo prihodnje leto v Kranjski gori uredili dve vrsti kuhinj, v Razor ju gorenjsko, v Slavcu pa po srbskem J0" dilniku. Za letošnjo zimo pripravljajo obse/en zabavni program, ki ga nameravajo kolektivno financirati, še pred zimo bodo v Planici postavili vlečnice. Na zaključku posvetovanja je sekretar občinskega komiteja ZKJ tov. Franc Zvan poudaril, da bo treba pri postrežbi odpraviti več napak. Za čistočo prostorov, brisač, prtov, itd. niso potrebna P°~ sebna finančna sredstva, pač Pa dobro VtgOJe« kader. Pri propagandi bodo vključeni tudi kulturni, zgodovinski in spomeniki NOV, ki bodo razen 'turističnih lepof prav trotovo zanimivi iza vsakogar. Posvet ovan je Je bilo uspešno, zaključke pa bo komisija razposlala vsem prizadetim, občinski skupščini pa v nadaljnjo razpravo in sklepanje. B. B. da bo popis opravljen kar naj- jam za popis vojnih žrtev je pre- bolj natančno. Zbrani podatki puščeno, da same odločijo, kako bodo velikega pomena za doku- bodo popis opravile. V kranjski mentacijo vojnih žrtev v naši dr- občini bodo na primer popisoval- žavi. Nekatere republike so že ci obiskali vsako, t. j. sleherno po vojni opravile podoben popis, gospodinjstvo. V škofjeloški ob- vendar le-ta Za vso državo ni bil čini bodo na določena mesta kli- cnoten oz. so kriterije za vojne cali vodje gospodinjstev ki tako žrtve posamezne republike ocenje- dobili podatke. Že pred mesecem dni so se delno vselili delavci tovarne »Lepenka« iz Tržiča v svoj novi obrat. Sedaj je v obratovanju parni kanal za sušenje lepenke. Kot smo zvedeli, bodo dokončno izročili obrat svojemu namenu v začetku prihodnjega leta. REORGANIZACIJA MATIČNIH URADOV S 1. novembrom je prenehal delovati matični urad pri krajevnem uradu Dovje—Mojstrana in se priključil k matičnemu uradu na Jesenicah. Prav tako so ukinili matični urad v Ratečah in so ga priključili k matičnemu uradu v Kranjski gori. Ukrep občinske skupščine Jesenice je vsekakor umesten, čeprav je naletel trenutno na malodušje pri posameznikih. ZA HORTIKULTURNO UREDITEV JESENIC Hortikulturno društvo Jesenice, ki je priredilo v letošnji sezoni že štiri zanimiva predavanja, je povabilo za nocoj (sredo) na Jesenice ing. Dušana Ogrina iz biotehniške fakultete v Ljubljani. Ing. Ogrin bo govoril o hortikulturni ureditvi Jesenic. Svetoval bo za Jesenice in jeseniško klimo primerno hortikulturo. Pričakujejo, da bo predavanje strokovnjaka iz Ljubljane, ki bo demonstriral svoje predavanje z barvnimi diapozitivi, privabilo dovolj poslušalcev, kar bi bilo toliko bolj prav, ker so Jesenice v resnici potrebne načrtne hortikulturne ureditve. Predavanje bo ob 19. uri v šolski sobi železniške postaje. NOV NADVOZ NA KOROŠKI BELI V nedeljo so izročili svojemu namenu novodograjeni cestni nadvoz nad železniško progo na Koroški Beli. Most, ki je dolg 15 m in katerega gradnja je stala nad 35 milijonov dinarjev, jc zgradilo gradbeno podjetje »Projekt« Kranj v predvidenem roku. Z dograditvijo mostu in razširitvijo ter meritvijo ceste, ki veže Koroško Belo z mednarodno cesto, so odpadli dosedanji prehodi preko železniške proge. To prebivalcem Javornika in Koroške Bele ni najbolj po volji, ker so ob dosedanje bližnjice. Nadvoz, katerega gradnjo je zahtevala elektrifikacija proge Ljubljana — Jesenice, pa je velika pridobitev za sodobnejši in tudi varnejši promet preko železniške proge na Koroški Beli, ki postaja spričo gradnje nove valjarne vse važnejši industrijski center. POD MEZAKLJO SE JE NEKAJ ZATAKNILO Pričakovali so, da bo obnovljeno drsališče pod Mežakljo usposobljeno od 20. do 23 oktobra, kajti vsa dela pri betoniranju plošče in dograditev južne tribune so potekala normalno. Za 30. oktober je bila že predvidena piva tekma IctoŠme sezone med domačim moštvom in Dinamom iz Berlina Ker plošča še ni nared, so morali tekmo odpovedati. Verjetno bo odpadlo še nekaj, za prihodnje dni, predvidenih tekem. Drsališče s cevmi v prednapetem betonu je obdano z bando, tribuna pričakuie obiskovalce najbolj popularnega jeseniškega športa, ledu pa še ni. Po zadnjem strokovnem posvetu upajo, da bodo premostili težave, ki jih povzročajo preslabi kompresorji. Ce ne že v prihodnjih dneh, se bo sredi novembra brez. dvoma pričela težko pričakovana hokejska sezona na Jesenicah. S prvega zasedanja skupščine komunalnega zavoda Jesenice Skrb za stare ljudi V petek, 30. oktobra, je bilo na Jesenicah XIII. oziroma I. zasedanje skupščine Komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev občin Jesenice — Radovljica po volitvah, ki so bile letos v oktobru. Izvolili so nov UO, člane v republiško skupščino, svet zavarovancev pri podružnici Radovljica in skupščinske odbore. Za novega predsednika skupščine komunalnega zavoda Jesenice je bil izvoljen Jože Kcjžar. Razprava v Radovljici V ponedeljek je bila v Radovljici seja Občinskega odbora SZDL, ki so se je udeležili tudi nekateri republiški poslanci. Med drugim Miran Košmelj, Savo šifrer, Francka Hribar in Ivan Cerkovnik. Obravnavali so osnutek zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti ter predlog zakona o prispevkih in davkih občanov. Razprava je bila zelo zanimiva, saj so udeleženci izrekli dvajset različnih pripomb ii dopolnil k osnutkoma. Nanašali so se predvsem na osnovna določila obeh zakonov in na sistem delitve. J. B. V posebni točki dnevnega reda so na skupščini govorili o socialni in zdravstveni zaščiti starih oseb. V zvezi s porastom števila starih ljudi, s posledicami napredka v industriji, večjo zaposlenostjo žensk in spreminjanjem podeželja v mesto, je narasla problematika starih oseb in zahteva hitro, in intenzivno reševanje socialnih, ekonomskih, stanovanjskih in medicinskih problemov. Na skupščini so poudarili, da je potrebno starim ljudem zago-loviti, da čimdlje ostanejo v sreči ni, kjer so živeli hn delali v svojih zrelih letih. Omogočiti tistlim, ki nimajo možnosti živeti v svojih stanovanjih, da jih sprejmejo v domove za starostnike. Stari ljudje naj bodo sprejeti na zdravljenje v ustanove, ki ustrezajo značaju bolezni, ne pa da so stacionirani v geriatrijske institucije. Domove starostnikov bi morali graditi v naseljih in v že obstoječih takih domovih, izboljšati strokovno zasedbo itd. Dr. Ceh je pripravil za skupščino obširen program dela za postopno izboljšanje stanja starostnikov, o katerem so člani skupščine razpravljali in sklenili, naj se program posreduje skupščna-ma Jesenice — Radovljica s priporočilom, naj se v okviru danih možnosti pripravljeni program čimprej tudi uresniči. Že nekaj let v Tržiču koplje!0 pesek, ki ga uporabljajo omet in zidanje hiš, prejšnje dni pa so ga precej prodan za nasipanje okoli grobov «a pokopališčih. Kot menijo nekateri, Je tega peska še za Pre" cejšnje število let. Razgovor na Jesenicah V petek, 30. oktobra, Je v jjj dališču »Tone Cufar« na ,eT cah sekretar okrajnega komi t j ZKS Ljubljana tovariš MltJa1nln bičič vodil razgovor o aktuable. gospodarskih m poHtiČnh pr0 §0 mih. Tov. Ribičič Je orisal n*^ politično in gospodarsko Pot ,ft navedel najaktualnejša vpraš»m^ ki bodo v razpravi na VII. gresu ZKJ. Navzoči so bili z razgov^0^ zelo zadovoljni, saj so ^"^f* govore ln pojasnila na vsa sanja. Najbolj so se vsi •JJJJjJl o smeri bodoče zunanje P°l ZSSR po postavitvi novega,, žavnega in partijskega vOO*Zjl0 Veliko vprašanj se Je ""JJep*-tudi na nove ekonomske g GLAS v vsako bišo. Ifufi o<;f njenem obrazu zablestel srečen in spokojen materinski ni --j*, t iv i 11 i/mo/.n v- v . i. ... —f — ——J--- -------......... nieliljaj, »Sin je,« je pokazala na otroka, ki je spal v pletenem Osku poleg njene postelje, možu, po katerega je bila stopila r°seda in kj je prišel s šopkom belih krizantem, ker druge rože tem času niso več cvetele. Videla jc, kako je srečen strmel v otroka, in ko jo jc hvaležna rahlo poljubil, jc rekla: »Bi mu smela dati ime Slavko. Vcnceslav,« je ponovila, da bi mož lažje razumel ime, ki bi ga rada dala otroku. »Da, Slavko bo,« je rekel. Kako bi ji ne izpolnil želje, ki jo je spočela ženina materinska ljubezen. Praznovala sta prvo obletnico poroke. Slavku je bilo dva meseca. Lepo se je razvijal. Marca se je poslovil možev prijatelj Schirach. V tiskarni je zmanjkalo dela. Napovedovali so nove odpuste. Zavarovana v otroka in opazila, da je postajal mož čedalje bolj zaskrbljen. Ko so odpustili prve, jo je pomiril s tem, da ji je rekel, da so zaposlitev izgubili samo površni, nesposobni in leni tiskarji. Njemu se zavoljo tega ni treba bati, da bi ga odpustih. Toda aprila so začeli šuš!jati, da bodo pri prvih odpustih na vrsti tuji državljani. Ker jc mislil, da bi ga Stefi, ko bi ga odpustili, utegnila imeti za nesposobnega in površnega, in da bi smatrala v/rok odpusta zaradi tujega državljanstva kot izgovor, je sklenil, da odpove sam in si poišče službo kjer drugod. Nekaj dni jc okleval, dokler ni nekega aprilskega dne, ko je stal ob oknu in gledal na polje, ki so ga spremenili v gradbišče novih stanovanjskih hiš, rekel: »Človeku tu ni več obstanka. Glej, kakšno svinjarijo so napravili iz tega, nekdaj tako lepega polja. Človek bi najraje šel kam drugam, recimo v Trst.« »Da, v Trstu je lepše,« je rekla, ne da bi slutila, kakšne misli se pletejo v možu, potem pa začela pripovedovati o morju, o Krasu, ki daje Trstu tako slikovit okvir in nenadoma začutila, da sama hrepeni po tem mestu. Zato je ni bilo težko pridobiti, da bi se preselila tja dol na jug, seveda, ko bi mogel Franc dobiti v Trstu zaposlitev. Stanovanje bi že dobila, je ni skrbelo. Franc je koval železo, dokler jc bilo vroče. Že naslednje dni ji je Tekel, da je pisal društvu grafičarjev v Trstu in da so mu odgovorili, da bi lahko dobil delo v Hermannsdorferjevi tiskarni ah pri Llovdu ali kje drugje. Zaposlitev ima zagotovljeno, drugo pa bosta že dobila. Potem je šlo vse gladko. Opravo razen šivalnega stroja ;p. skrinje s posteljnino sta zaradi dragega transporta prodala Izkit piček je nesla na hranilno knjižico, da bi v Trstu lahko kupila vse novo, kar bi ju prišlo ceneje kakor transport po železnici. Ko je bilo vse urejeno, se je z otrokom odpeljala v Borjano, Franc pa je ostal še v Grazu in čakal, da bi dobil odgovor, kdaj lahko nastopi službo v Trstu. »Poskrbi, da pošljejo skrinjo in stroj v Trst,« je rekla, ko sta se v Grazu na železniški postaji poslovila. Bil je maj, ko je prišla s lestmesečniim sinom v naročju domov v Borjano. »Kakšen lep otrok,« je rekla mati. Tudi sestri sta se ga razveselili in bili ponosni, da sta že teti. Takoj sta se čutili odraslejši od drugih, ki še niso imeli nečakov. Marija jc prav to leto končala šolo, Rozi pa jo bo prihodnje leto. V nasprotju s Stefi Marija ni hrepenela v svet, a kaj, ko bo najbrž morala, kakor večina deklet. Rozi pa je sanjala o Egiptu ali Ameriki, kamor so odhajale lepe Vide iz teh krajev, da bi našle srečo, a so namesto nje postale služkinje in sobanee ali pa se, ko so bile ogoljufane za srečo, prepustile cestam velikih^ mest. »V svetu ni vse tako, kakor sanjaš,« je Stefi zato svarila Rozi. »Ko boš končala šolo, boš prišla k nama v Trst in se česa izučila.« Rozi je bila s sestrino ponudbo zadovoljna. Junija je pisal Franc, da je odpotoval v Trst. Ccz nekaj dni jo je obvestil že iz Trsta, naj z otrokom še počaka v Borjani in da bo sam prišel ponju, takoj ko bo našel stanovanje. Sredi julija pa je nenadoma prišel sam dn rekel, da še vedno nima zaposlitve in da bo moral najbrž počakati še kak mesec, da bo imel Hermaruns-dorfer zanj prosto mesto. SREDA, 4L novembra 1964 1. Na vrhu Salt Creck Hilla se jim je odprla nova slika. Medtem ko so oi»i počivali, se je z druge strani vzpenjala v hrib nepregledna vrsta z belim platnom pokritih voz. Vpreženi voli — bilo jih je tudi po 16 za en voz — so bili še napol divji in nemimi; gonjači so jih priganjali z dolgimi biči in pokali z njimi kakor s pištolami. »Kam potuje ta dolga kolona voz?« je spraševal Bili, ki so se mu od razburjenosti svetile oči. »To so »brodovi prerije« tvrdke Russel, Majors in VVaddel,« je pojasnil oče. »Za državo prevažajo oskrbo V oddaljeno postojanke na meji.« - ' fj 8. »Torej potujejo v indijanske kraje,« je vzkliknil Bili. »Saj smo že v indijanskih krajih,« je rekel oče. »Skoro boš videl mnogo Indijancev. Ti tukaj so povsem miroljubni.« Naši jezdeci so nadaljevali pot, da bi našli primeren kraj za novi dom. Kmalu so prispeli do trgovske postojanke Rivelv, kjer se je zbiralo mnogo ljudstva. Bili jc videl tršate in odločne može v visokih škornjih in s širokimi klobuki; za pasom so jim viseli samokresi in za škornji so imeli zataknjene nože. Podobni so bili morskim roparjem, orožje pa je pričalo o nevarnostih življenja na meji. 9. Te noči je Bili prvič v svojem življenju prenočeval pod milini nebom. Naslednje jutro so dopotovali do rezervata Indijancev. Medtem ko je Issac Codv z Indijanci zamenjaval platno, sladkor In tobak za krzna, se je njegov bistri sin lotil »odkrivanja« neznane dežele. Ko je oče končal svoje trgovske posle, je poiskal Billa. Le-ta je v samih spodnjih hlačkah sedel na konjiču, ki se je divje vzpenjal, ln ga poskušal ukrotiti. To se mu je končno tudi posrečilo; konjič je utrujen omagal in ni več poskušal vreči nezaželenega bremena s sebe. šport • šport • šport • šport • šport • šport © šport © šport © šport © Šport • šport © šport © šport © šport © šport • šport • šport • Špo Najboljši gorenjski športniki 1964 Uredništvo »Glasa« letos že devetič zapored izbira najboljše športnike Gorenjske. Kot vselej doslej se tudi tokrat obračamo na naše bralce, da se s svojimi predlogi v čim večjem številu udeleže tega izbora. Izbirati najboljše športnike na Gorenjskem ni težko, saj je ta del naše dežele še posebno znan po odličnih športnikih, ki so zasloveli tudi izven naših meja. Letos bo izbor še toliko lažji, ker ni manjkalo kvalitetnih tekmovanj, kjer je bilo dovolj priložnosti pokazati kvaliteto. Letošnje leto je bilo v znamenju dveh olimpiad — zimske v Innsbrucku in letne v Tokiu, kjer so v naših olimpijskih vrstah sodelovali tudi gorenjski športniki in dosegli nekaj lepih uspehov. Način izbiranja bo letos tak kot lani. Po vrstnem redu boste napisali pet imen gorenjskih športnikov, ki so bili po vašem mnenju v letošnjem letu najbolj uspešni. Svoje lestvice najboljših petih nam boste poslali v redakcijo do 25. novembra, nakar bomo mi iz teh ugotovili najboljšega športnika Gorenjske 1964, sestavili najboljšo deseterico in nadaljnji vrstni red. Ker pa iz prakse vemo, da gredo razne ankete in podobno laže od rok, če prizadevanje primerno nagradimo, smo se tudi letos odločili, da razpišemo nekaj nagrad. O tem boste zvedeli v prihodnji številki. Tedaj vam bomo z nekaterimi podatki tudi pomagali pri izbiranju najboljših športnikov Gorenjske. Gorenjska nogometna liga Razpoloženi strelci V nedeljo so bile odigrane 3 za-=== ostale tekme v gorenjski nogo-šjga metni 1 igi. Srečanje med Kra-==s§ njem in Prešernom je bilo na HI sporedu že prejšnjo nedeljo, med-ppp tem ko bo derbi z dn a Svoboda HH : Visoko danes ob 15. uri v Šen-ipš čurju. Značilnost zadnjega kola je iz-=— redna učinkovitost strelcev, ki so v dosedanjih štirih tekmah kar =s 34-krat zatresli mrežo. Po gladiki HH zmagi vodečega Kranja prejšnjo nedelja sta tokrat zabeležila viso-s ki zmagi tudi druga dva kandi-data za prvo mesto Železniki in ^= Jesenice. , Kaže, da se bo borba za vrh x=i lestvice še razživela, še posebno Bg po nedeljskem kolu, ko bo v 2e-1=§=| leznikih gostoval Kranj, ki doslej =1= še ni izgubil nobene točke. i. .... i Rezultati 7 kola: Kranj : Prešeren 4:0 (1:0) Naklo : Jesenice 0:8 (0:4) Triglav B : Preddvor 6:5 (3:2) Železniki : Trboje 9:2 (4:1) Lestvica: Kranj Železniki Jesenice Preddvor Prešeren Naklo . Trboje Svoboda Triglav B 24:5 33:13 26:6 17:15 19:20 10:24 8:26 13:17 20:30 Repub. prvenstvo kegljačev v borbenih igrah Prvi naslov za Jesenice Novo tekmovalno sezono so slovenski kcgljači otvorili z republiškim prvenstvom v borbenih igrah. Za naslov prvaka se jc na kegljiScU Maksa Perca v Ljubljani od petka do nedelje borilo 24 desetčlanskih vrst. Med njimi so bila tudi 4 mpštva iz Gorenjske, ki so dosegla velik uspeh. Jeseničani so se povzpeli kar na nih igrah. Med najboljšo šestorico čeprav nanje niso iz Slovenije bosta nastopila tuoi Triglav in Jesenice. Rezultati republiškega prvenstva: 1. Jesenice 1335 (416, 48«, 431), 2. Branik 1286 ( 423, 387, 474), TONE KAŠTIVNIK q prvo mesto, čeprav nanje najbolj računali. Svoje tekmece so ^ pustili daleč za sabo. Za Triglav 6 je tretje mesto še vedno uspeh, 3 vandar pa so bili rezultati slabši, kot so pričakovali. Na solidno 7. 2'mesto se je uvrstila Kranjska go-l ra, takoj za njo pa tržiški Ljubelj. , Takoj po republiškem prvenstvu bo že v soboto in medel jo v Som-boru državno prvenstvo v borbe- 3. Triglav 1277 ( 448 , 402, 427), «■ Lokomotiva (Lj) 1245, 5. Konstruktor 1231, 6. Gradiš (Lj) l*29' 7. Kranjska gora 1223, 8. Ljubelj 1221, 9. Fužinar 1197, 10. Celje l*90 kegljev itd. Priprave za dirke „Loka 65" Športne vesti V četrtek nogometna tekma Triglav : Olim-pija A iz Ljubljane. Pričetek ob 15. uri. Škofjeloško avto-moto društvo se je že sedaj pričelo smotrno pripravljali na svojo največjo prireditev avto-moto dirke za nagrado »LOKA 65«. Kot smo zvedeli pri tajniku AMD Jesenovcu, imajo že sedaj precej prijav tujih tekmovalcev. Pred nedavnim je zasedala na Dunaju mednarodna avto-moto federacija, ki je sklenila, da bodo škofjeloške dirke 23. maja 1965. Z nekaterimi zanimivimi evropskimi dirkači iz Nemčije, Švice, SZ in CSSR in nekaterih drugih držav, so se klubski funkcionarji domenili že poleti na dirkah v Portorožu. Z nekaterimi pa se sedaj dogovarjajo in pričakujejo te dni prijave iz Nizozemske, Nove Zelandije in Velike Britanije. Kljub temu, da Italijani letos niso nastopili, ker so imeli v tem času svoje državno prvenstvo, so za prihodnje leto obljubili svojo udeležbo. Na prireditvi bo sodelovalo okoli sto dirkačev, kar potrjuje, da je postala Škofja Loka poznan tekmovalni kraj. Poleg tega pa se bo sedaj nagrada za 1. mesto dvignila od 100.000 din na 200 tisoč dinarjev. JOŠK NAMIZNI TENIS — Na občin- Trškem pionirskem prvenstvu v i žiču so bili med pionirji najboljši tekmovalci fr. Križ, pri pionirkah pa so imele največ uspeha zastopnice osemletke Grajzerja-Vrstni red - pionirji: Nemani« (Križe), Klemenčič (Križe), Kavčič (Križe); ekipno: Križe, Graj-zer, Bračič; pionirke: Jakopič (Grajzer), Benedik (Grajzer), Aha-čič (Bračič); ekipno: Grajz^r» Križe, Bračič. ii'Miii'ii|ii!||i||i|||iiri f l!l !