Leto- 2.— Li?nz,23.!. 46--Štev: 3
'Moji st&rMr
& Ponosen bcm nanjo l Spoštoval jih bom! Vodno jih "bom ljubil!
Ponos on bom nanje! Njihovo dobre ime bcm vodno zvesto čuval kot svoje. Nikdar no bom dovolil, da bi jih kdc vpričo mene grajal. Čeprav so storili kaj napačnega. Moji starši so veono moji starši;, svoje Življenje in ime sem pro'jel od njih.
Spoštoval jih bem! "Spoštuj očeta in mater", pravi četrta božja zapoved. Zato jih bom ubcgal v.vsem, kar ne nvspretuje božjim zapovedim ali njegovim nasvetom.Ne bom jih žalil z žaljivimi besedamitNe bom se nikoli is njih norčeval, Ljubeznjivo in krotke jih bom ogovarjal;, Četudi se ne strinjajo z mei^-oj.
Vedno jih bom ljubil! Ljubozon jim hc = čem pokazati s tem, da bom ljubil svej dom. Videti morajo, da mi je njihova druž= ba ljubša kot vsakn druga rovarišija«-
¿40$i starši imajo tako malo veselja. Pripraviti jim hočem vsaj to veselje, da ■ bedo vedeli in čutili, da jih ljubim, •
fi -
¡pska zoml
,o sc ifemci zc.sec.li fran= jctsko Alzacigo, so posta= ;le vse šole cez noč nem= ške. Po nakaj tednih je prišel v šolo nemški nadzornik. Prezirljivo je ■ pogledal po alzaških. rnale-'kih* Oko mu jo obviselo na piavolase;a aučku, ki i je nosil žalno obleko, ime?" ga je vprašal nadzor=
Odgovar=
,lKako ti. ; tak.
"Ange Capranan."
\;Koliko si star?"
".Dvanajst let."
"Tvoj oče?"
"Pade1 j e za domovino."
"Dovolj¡Nisem te tega vprašal. O a j na. vprašanje I Kateri je največji narod v Evrcpi?"
"Francoski."
"Francoski? Kako si u^aš ti, tepec, tr= diti kaj takšnega. Največji narod v Evropi je nemški. Zapomni si te."
Fantek je ves "bled vztrajal pri svoji trditvi, da je francoski narod največji v Evrcpi.
"Tepec, ali sploh veš, kje je Francija? No, prirli in xai jo pokaži na zemljevidu."
Mali Alzačan je z Žarečimi očmi stopil pred nadzornika-, odpel je svoj čini suknjič, se potrkal na prsi in vzkliknil;
"Francija? Ona je tukaj v mojem srcu!"
Mixlio KunčiSs
Jarcezek Vistor opisuje ím\\
Naša gos.	.
lías? gos se ziolje po dvorih šcu kot debela dama in gaga: gi, ge, ga! Ošabno dviga svoj*dol« gi vrat kot urglezova Rezika, ki v mestu za tipkarico in ji-vsi pravijo, da je neumna gjfcs. Gospodje se ji prijazne smehljajo in klanjajo, za hrbtom pa norce tri je j o i z nje. On--' pa je prepričana, da jo ob= čudu je ves svet.
Jaz sem naši materi rekel.*
"Mama, če je Rezika ntuiana gos, potlej je z našo gosjo v Žlahti.Najbrž- sta si s^stmčni.
Mati mi niso odgovorili. Grdo so me po= gledali in me z burklai^i napodili iz kuhinje,
NaS.a gos ima rdeč kljun kot Brglezova líeúika ustnice. Rezika si ustnice maže z rdečo brrpo,„naša gos pa ima- kljun rdeč Že cd rojstva. Ccmu si Rezika ustnico maže,ne
vem. Rac zato, ker jo neumna ges! VČcsih čc-fota po mlaki in so po= taplja kot podmornica. Tudi kremplje ima rdeče kot Brglezova Re sika nohte na, rekah in nr^ah-nesnagai Kaša dekla ' pravi, da ima Rezika Kj..irx>vko na parliijih.
Naša gos nese jajca, pa ne kurja, amj^iK. gos-
ja* Debele so kot pomaranče, a jaz. imam jpajši ocvrta kurja jajca. Iz njih se zle=* žejo mlade &oske, ki so še bolj neumne kot stare gosi*
^a paznik sv .Martina se bo naša gos poslovila oa tega sveta. Ociromala bo v po= nev. Kaj-bci-jši kos bodo dobili oča, ki so gospoda^j.^hiši, hlapec in delala pa bosta otepgj^pe^:ance in zelje.
sa gos bo imela jutri sv6j rojstni dan. Stara bo ravno dve leti- Voščil ji ne bom nič, ker me je kavsnila po roki,da se mi j s poceaila kri in sem potlej Še jaz imel nohte rdeče kot Brglezova Hezika.
ilo je pred davnimi le= ti na Danskem. Kakor \'/s - pri nas za časa krvoloč= --^sC nih Turkov* tako so tudi na Danskem .¿služile cer= T^fkve ljudem,r;'za glavno za= W toČišce pred poganskimi ^ sovražniki.
V večjejgi danskem me = stu stoji ob obrežju reke mogočna katedrala svetega Khuta.Sivo zidov^e tega veličastnega Gospodovega do= la pp&ni prenekatere žalostne in vesele zgodbe iz preteklosti. Marsikatera izmed teh je zavita v čarovno pravljičnost se»= vernih dežel, -druge pa se zdijo, da nosi = jo na sebi plsCŠč resničnosti.
Po sluš a j te 46300 teh čudovitih vendar resničnih zgodb;
Verniki, ki-sd hodili k zgodnjim mašam
- 5 r
v katedralo sv.Khu= ta, so vedno pogo=t šteje šepetali- med sabo in govorili o skrivnostnem mini= strantu, ki se vsa« / ko jutro prikaže pri glavnem oltar= " ju, gre počasi in pobožno po cerkvi in izgine za veli» ko spovednico.
Opozorili so na to stolnega župni= ka,ki je vse te go= vorice smatral za prenapete" babje čenče."
Ko mu pa le ni= so dali miru, gre v cerkev in skrit za stebrom čaka, kdaj pride mini= stre,nt.Ko je pri glavnem oltarju mi= nila prva maša^se nenadoma prikaze strežnik v starin=~ ski ministrantski
in izgine za
obleki, gre pobožno po cerkvi spovednico.
^Župnik ga ni še nikoli videl,Od prese= nečenja ga je pozabil ustaviti in povpcraša= ti, kdo je in odkod.
^Župnik je naslednji dan spet oprezoval.. Točno ob ^določeni uri pride čudoviti mini= strant. Župnik stopi predenj, da bi mu za= stavil korak, pa kako se začudi, ko ni mi= nistranta nikjer več.
Mrzel pot oblije župnik „Pri «ucu j mi
- 6 r
jo bilo kakor bi bil ob polneči na pokopališču. Bled in s klecajočimi kol-.ni stopi proti spovednici, Pa ministranta ni nikjer. Skrbno preišče vso s^ove.dnico in zid za spovednido., če se ni čudna prika= zon kam zataknila,	(Dalje prih.)
Pred leti so je nekje na zgornjem Koro =
v go zd ma.rsi= na ar.= navodil
skem tole prigodiloi
Dva dečka Popi in Janez sta šla ^abirat jagode. WiSd potjo sta se o čem meaila. Beseda jo nanesla tudi gola varuha, h kateremu je Pepi po lu svojo dobre mamice vsak dan molil.Janš= zu so j:, to Zuelo odveč, češ da on zna samo cčenaš in zdravomari jo. Med pogovorom sta prišla na visoko, strmo skalo, kjer je bi= le vse rdeče od jagod. Veselo sta se sklo= nila in nabirala vabljive jagoda. Tedaj se nenadoma zasliši a bližnjega hriba klic: ''Pepi,Pepi^Pepi?5' Trikrat je zaklicalo, Pepi je menil, da ga kliče mati, zato brž vzame posodico z jabodami in steče na na= sprotni hribček. Janez pa za njim. Komaj sta bila dobrih sto metrov oddaljena od kraja, prične skala pokati in so s sLlnii treskom zruši na kraj, kjer staprej nabi= rala jagode,
Ozreta se začudeno okrog,^i bilo ne mame, ne drugi žive duše,Bil je angel varuhi (ki je poklical dečka in ju rešil gotove 'smrti.
Pepi je postal pozneje duhovnik in je pred nekaj leti umrl.Cesto je v šrli etrc= kem pripovedoval to resnične zgodbe e angolu varuhu.
- 7 -

't) 'S^vu />
A 5020 ,n?i doma^
Kje smo, kje smo mi doma? Tom ob Dravi, Savi, Soči, tam ob lipi šumljajoči sredi ravnega polja !
Icua, kjer irigiav,kralj p 1 anin^S^^'
iv i ga krono nad obzorja,	,	f fi
ij^r buči Jadransko morje	fflfgii
Tar a dv
kjer
pesem naših bolečin.
yl/\',- & Tam, kjer cerkvic ste in ste
<	enih gričkih sanja,
■ na otočku zven pozvanja j mile prošnju pod nebo.
Tam,icjer nagelj, rožmarin z belih hišic se s::iehlja' , v vetru' tiho šepete: slauek je na dem spomin.
Tam begunci smo doma/ tam je naša žemljica-
— 3—"
Pastir ti moral spraviti Čez, p©tok. vol= ka, ovco in zejjnato glave. V čolnu pr je t>il<5 prostora sarno za dva hkrati,
^Ce prepelje najprej vclka, ,mu bo ovca pežrla točas zeljnate glavo.-Če prepelje zeljnato glavo, mu be volk raztrgal jagnje Oe. prepelje najprej ovcc, zatem pa vclk^, ioi bc velk na oni- strani umoril cvccOe prejelje najprej ovcc in patom zeijhatc, glave, mu bo spet ovca na oni strani pejed la zeljnate glavo.
Kaj naj stori?
Kake bi se ti rešil iz te zagate?
Najlepše rešena in napisana rešitev bo nagrajena in e^ojavljena v prihednji števil ki "Begunske mladine".