številka 5 sreda, 7. februarja 1996 130 tolarjev Zadnja novica: Franc Pečovnik nepreklicno odstopil itespmMsstita obžhta V?±3u>2 ■MptKpmn gUOMSfiRSffl tOMU" PREDSTAVNIŠTVO v poslovnem centru v Starem Velenju! tel.: 063/851-704 Nekaterih pa pogosto sneženje vendarle nikoli ne preseneti! M foto: bz Rolando Kaligaro • •••••••••»»•»« Prva mmd Slovenijo Izreden uspeh na svetovnem mladinskem prvenstvu v nordijskih disciplinah v Italiji Je dosegel Rolando Kaligaro, kije skupaj z Igorjem Cuznarjem in Romanom Perkom v nordijski kombinaciji osvojil prvo medaljo s svetovnih prvenstev v tej panogi za Slovenijo sploh. Slovenska ekipa je po skokih in tekih osvojila bronasto medaljo In tako prispevala svoj delež k velikemu Izkupičku na tem prvenstvu. Seveda je to tudi prva tako "velika" medalja za velenjski smučarsko skakalni klub. [, ,. /j^. Prešernov dan, slovenski ^KnKrP kulturni praznik, rmm ^rSUjSI Praznik kulture. Ampak, «f r, fl kaj to kultura sploh je? .A-.A. ". X,-L.i:LJ X M: Ko sem spraševala o tem, tako mimogrede, sem dobila zelo različne HHER,.' delo nasmejan in ^PH J fj^-i pozdraviš kolege, ki so ■ J fM , L jd r, |¥ ft jft tam pred teboj ... m . Kultura so javna r.; Kultura vsakega človeka, skupnosti in naroda se pokaže prav tam ... Kultura je, če si sposoben zadržati izbruh čustev, ko te kdo razjezi ... Kultura je upoštevanje različnih mnenj... Kultura je kn/iga, je gledališče, je pesem ... Kultura je mama ... Kultura je dan, ki ima na jlovenskem svoj praznik ... Kultura je urejen človek ... Kultura je čas, ki ga živimo ... Kultura so Prešernove Poezije ... Kultura je sposobnost poglobiti se in oceniti mnenje, ki je drugačno od tvojega ... Kultura je vse. Ja, res je, kultura je vse. Kultura je tudi praznik. EŠ Milena Krstič - Planine ŠOŠTANJ, 6. FEBRUARJA - Na seji Sveta občine Šoštanj je nepreklicno odstopil predsednik Sveta Franc Pečovnik, kije obenem odstopil tudi kot član Sveta in kot član vseh delovnih teles povezanih s članstvom v njem. Razlogov je najbrž več, kot je bilo opaziti iz razprave, pa je v ospredju najbrž razhajanje z županom Šoštanja dr. Bogdanom Menihom. Takšni membne točke, med drugim odločitvi pa je vsaj deloma bo- razpravo o krajevnih skupno-trovala tudi odločitev svetni- stih, skladih, kadrovskih vpra-kov, da z dnevnega reda vče- šanjih in organiziranosti špor-rajšnje seje umaknejo štiri po- ta v občini. ■ mkp '/iii/l lii iiiifiiJiii-; JIU IpSallifflHiHttN0BW0HM|M^ •/ ^-rbilu, 'L MttiiiirJij i>jb 'J& nn '/ /iiJUsL) ilvvsuiiu Cjrli£bb±ib lulb VbibiMb ■ ■ - V sredo in četrte1-bo še mrzlo • v večini suho. , postopne otoplitve, v soboto pa možne manjše padavine. Vabljeni! igacija Samostojnih sin- V Gorenju se je delegacija rtov Črne Gore, ki Je bila sestala z vodstvom podjetja in ičetku tega tedna na sindikata ter si ogledala proiz- *u pri Zvezi svobodnih vodnjo; na sedežu Območne 'Ikatov Slovenije, je v po- organizacije ZSSS Velenje so jih Sljek, 5. Januarja, ob/s- se/nanili z organiziranostjo sindi- i Velenje. kats-in položajem delavcev; s predstavniki gospodarske zbornice in Zavoda za zaposlovanje pa so spregovorili o zaposlovanju in gospodarskem položaju. Delegacijo pa je sprejel tudi župan Mestne občine Velenje. ■ mkp » 9770350556014 2 ms VAS DOGODKI T. februarja 199( Norice Območna geodetska uprava v novih prostorih Dober teden je od tega, ko se je Območna geodetska uprava Velenje preselila v nove prostore. Dodatno so pridobili 60 kvadratnih metrov lepo urejenih prostorov, kar jim bo omogočilo nemoteno delo v naprej. Prostori so v stavbi sodišča na Trgu mladosti v istem nadstropju kot izpostava Geodetske uprave Velenje. ■ mkp Internet tudi v občini Velenje Po podatkih celjskega Telekoma naj bi Arnes - Akademska in raziskovalna mreža Slovenije na Internet omrežje v Velenju že priključil velenjsko knjižnico in menda Gorenje. Za zdaj vozlišča v Velenju še ni. Najbližje je v Celju, kjer je najetje linije do tega vozlišča že mogoče. Pri Telekomu Celje pravijo, da bodo v tem letu preko posebne naprave zagotovili uporabnikom dostop do številnih podatkovnih baz doma in v svetu ter omogočili še nekatere druge storitve (elektronska pošta, elektronski dialog, ...) preko svojega Vinet omrežja. To podatkovno omrežje bo omogočilo tudi vključitev v Internet. U(tp) Občina Šmartno ob Paki Na petkovi seji o letošnjem proračunu V petek se bodo na sejo sešli člani Sveta občine Šmartno ob Paki. Med 10 točkami dnevnega reda sta tudi osnutek odloka o proračunu za letos ter problematika prevoza otrok v šolo. Poleg tega pa naj bi spregovorili še o delu Občinske zveze prijateljev mladine Velenje, o letošnjem okvirnem delovnem programu Sveta, o dosedanjem'delu pa bodo poročali tudi člani nadzornega odbora. Sejo bodo v mali dvorani kulturnega doma v Šmartnem ob Paki začeli ob 17. uri. M(tp) Sklenjene letne konference Upokojenci devetih pododborov velenjskega idruštva bodo v naslednjih dneh sklenili svoje letne konference. Na njih ocenjujejo preteklo delo in s svojim videnjem problemov in nalog prispevajo pomemben delež k še uspešnejšemu delu v prihodnje. Deseto in zadnjo konferenco bodo pojutrišnjem, v petek, ob 16. uri pričeli člani pododbora v Šmartnem pri Velenju. ■ (foto: bm) Pristovnikovim prihaja pomoč od vsepovsod Z 31. 12. 1995 seje v zdajšnji občini Mislinja zaključil tudi žiro račun nekdanje krajevne skupnosti. Na njem so se namreč zbirala finančna sredstva za Pristovnikove, ki jim je lanskega novembra ogenj uničil gospodarsko poslopje in živino v njem. Župan občine Mislinja Mirko Grešovnik je imenoval Jožeta Uršeja za predsednika tega odbora in na računu se je Stečaj Sjpak Hastike^jd.^o^o.j Velenje 31 bivših delavcev na Zavodu za zaposlovanje Sipak Plastika, o kateri smo precej poročali lani jeseni, ko so delavci s stavko terjali neizplačane plače, in ko so se tudi navzven že nakazovali precejšnji problemi, gre v stečaj. Sklep o začetku stečajnega postopka Je sprejelo Okrožno sodišče v Celju 8. decembra lani. Predlog za uvedbo stečaja pa je podal dolžnik Sipak Plastika, d.o.o., Velenje, ki zaradi blokade žiro računa že od februarja 1995 ni mogel poslovati niti izplačevati osebnih dohodkov. Stečajni upravitelj Sipak Plastike, d. o. o., Lojze Posedel iz Žalca je takoj sprožil vse potrebne aktivnosti, povezane s stečajnim postopkom. Delovno razmerje je prenehalo 31 delavcem, kolikor jih je bilo v podjetju zaposlenih ob začetku postopka. Stečajni upravitelj je opravil ločen pogovor z obema družbenikoma, vsak od njiju je 50-odstotni lastnik podjetja, kupila pa sta ga od Sklada za razvoj Republike Slovenije. Skladno z Zakonom o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji je stečajni upravitelj pisno pozval 110 dolžnikov, da poravnajo svoje obveznosti. Po opravljeni cenitvi premoženja bo objavljena javna dražba za prodajo premoženja v celoti ali po posameznih proizvodnih sklopih. Iz izkupička, stečajne mase, se bodo poplačali upniki, ki bodo svoje terjatve do podjetja Sipak Plastika, d. o. o, prijavili do 20. februarja. Med upniki bodo tudi bivši zaposleni delavci za neizplačane plače in za razliko med izplačanimi plačami in plačami po kolektivni pogodbi ter za vse neizplačane terjatve iz delovnega razmerja. Prvi narok za preizkus terjatev upnikov bo na Okrožnem sodišču v Celju 14. marca. ■ Milena Krstič - Planine Po Confortecu 1996 ••••••••••••••••• Gorenje je v Franciji povečalo prodajo za 14 odstotkov Vsi proizvajalci izdelkov bele tehnike si prizadevajo povečati prodajo in tržne deleže na drugem največjem trgu v Evropi, to je v Franciji, čeprav Je ta trg zaradi obsega in strukture distribucije izredno zahteven. To je potrdil tudi Confortec 96. V Franciji, kjer prodajo na leto okrog 8,5 milijonov velikih gospodinjskih aparatov, z mikrovalovnimi pečicami vred okrog 10 milijonov, seje lanskoletna prodaja izdelkov bele tehnike, v primerjavi z letom 1994, povečala za 1%. Pomembno je, da je Gorenje v isti primerjavi povečalo prodajo v Franciji kar za 14 %, doseglo pa je, razumljivo, tudi večji tržni delež. Za leto 1996 napoveduje francosko združenje proizvajalcev bele tehnike za 1 % manjšo prodajo izdelkov bele tehnike, v Gorenju Sidex Francija pa so kljub tem napovedim optimisti - računajo namreč na povečanje prodaje za nadaljnjih 10 %. In kje je osnova za takšna pričakovanj? Komercialna politika zadnjih dveh let že rodi sadove, še več naj bi jih letos. K povečani prodaji pa naj bi prispevala svoj delež tudi novosti, predstavljene na letošnjem Confortecu. Po besedah direktorja Gorenje Sidex Francija, Franja Bobinca, pa je prav tako pomembno dejstvo, da so zadnji dve leti pripeljali na obisk v Gorenje in Slovenijo največje trgovce za belo tehniko v Franciji, ti imajo v povprečju od 100 do 150 trgovin, nekateri pa več kot 200. Vsi so bili prvič v Gorenju, kjer so ugotovili, da je ta,naš največji proizvajalec izdelkov bele tehnike že tradicionalno usmerjen na tuje trge, prav tako pa tudi v Sloveniji. Kvaliteta in zanesljivost Gorenjevih velikih gospodinjskih aparatov nasploh pa zagotavlja, da je dolgoletni proizvajalec izdelkov bele tehnike tudi dobavitelj renomiranim proiz- Razstavni prostor Gorenja Je sodil med najlepše urejena na Confortecu 1996 vajalcem velikih gospodinjskih aparatov, tako v Evropi kot v Združenih državah Amerike. Trgovci, ki so spoznali Gorenje in Slovenije, nadvse uspešno sodelujejo z Gorenjem Sidex Francija. Drugi največji in najpomembnejši sejem izdelkov bele tehnike v Evropi, pariški Con- fortec 96,je nov dokaz, da Gorenje sledi z novostmi najpomembnejšim proizvajalcem, ki so se predstavili lani na Domotechnici in letos na Confortecu. To pa je zagotovo nadvse pomembno. ■ Besedilo In slika: (ek) tako zbralo 350 tisočakov. Odbor SLS Mislinja je bil tudi glavni pobudnik akcije zbiranja pomoči, ki je potekala domala po vsej Sloveniji. Tako pomoč Pristovnikovim prihaja tudi v lesu in ostalih materialnih oblikah, veliko pa je tudi prostovoljnega dela. Omenimo naj še, daje Pristovnikove prejšnji teden obiskal tudi kmetijski minister Jože Osterc s sodelavci. ■ Silvo Jaš Tujci prihajajo, mar res! Koliko različnih obrazov ima lahko tudi en sam stavek! Ob stavku "tujciprihajajo" se nekaterim naježijo dlake, drugim se ob njem razpotegnejo usta v nasmeh. Ob takem stavku so na primer že nekaj časa jezni velenjski trgovci, ki se še vedno niso sprijaznili z dejstvom, da še kdo drug želi priti v njihov rezervat in si pridobiti kupce. Še vedno tarnajo, da je "potrošniška pogača" premajhna za še nove trgovce, še posebno, če ti prihajajo iz tujine. In tako še zdaj, ko že brnijo stroji za nov nakupni center, terjajo ustavitev gradnje. Tudi vas to na kaj spominja? Napovedi o pohodu tujcev, ki so namenjeni k nam, pa bi seveda bili še kako veseli naši gostinsko turistični delavci. Je že res, da Velenje še nima mestu ustreznega hotela, ampak saj je na tem območju dosti različnih drugih lokalov, kjer bi se gostje lahko vsaj najedli, če bi že s prenočevanjem bile težave. Morda bo kdo rekel, da lahko gostje, ki pridejo na obisk v Velenju, domujejo tudi v hotelu v Topolšici, saj kljub občinski razdrobljenosti turizem vendarle ne pozna meja. Toda po zadnjem dokaj omejenem obnovoletnem srečanju turističnih delavcev vseh treh občin šaleško-paškega območja nekateri že dvomijo, če je to območje turistično res tako enotno, kot bi ga nekateri radi prikazovali. Nekateri namreč očitajo Velenju, da se za tako turistično povezovanje "brez meja" bolj zavzemajo zdaj, ko so spoznali, da je po delitvi njim ostalo le bolj malo turistično zanimivih krajev. Tudi ob prvi pobudi, da bi bil tu turistični informativni center za celotno savinjsko-šaleško območje, so predvsem nekaterim v Zgornji Savinjski dolini stopili lasje pokonci. Oni se pač imajo za turistično razvitejše od Velenja. Marsikdo se tudi boji tujcev, ko gre za procese lastninjenja. Pa ni čudno, če kdo, pa čeprav brez kakega pravega povoda reče: da je tudi Gorenje pri lastninjenju ne bo šlo po poti MGA-ja. S takimi pripombami ob počasnem postopku lastninjenja le izražajo neko bojazen, pa Željo hkrati. Željo, ki jo je sicer doslej vedno zagovarjalo tudi vodstvo Gorenja. Da mora ta firma ostati slovenska. To, kar se je zgodilo v Malih gospodinjskih aparatih, pa kasneje še v Glinovem Pohištvu, ima pri mitogih ljudeh negativen predznak. Je že res, da so s tem zagotovili delovna mesta, dokajšnjo stabilnost proizvodnje, toda... Ostaja nek toda, ki včasih tudi brez besed govori o tem, da s čim takim vsi le niso zadovoljni. Pa čeprav besede razprodaja morda ne izrekajo več. Ob taki navezanosti naših ljudi na tisto, kar so vendarle v veliki meri ustvarili sami, pogosto z resnim odpovedovanjem, ponekod tudi z udarniškim delom, je še kar dobro, da za tujce Slovenija ni najbolj zanimiva. Zadnji mednarodni podatki kažejo, da je šele na četrtem mestu v družini bolj ali manj vzhodnih držav. Kajti, pa čeprav se sliši malo čudno, nekateri bi bili pripravljeni tudi malo potrpeti v "domači" tovarni, kot služiti tujcu. Slovenci smo čustven narod, pri tem pa včasih tudi trda ekonomska logika odpove!, (k) 7. februarja 1996 AKTUALNO Pogovor s pomočnikom generalnega direktorja TelekomaCelje Jožetom Palčnikom V Velenju informacijsko-prodajni center Kar nekaj danih obljub v preteklih letih, potrebe po novih telefonskih številkah v Šaleški dolini in predvidene naložbe so vprašanja, zanimiva za širši krog občanov občin Velenje, Šoštanj In Šmartno ob Paki. Odgovore smo poiskali pri pomočniku generalnega direktorja poslovne enote Telekoma Celje Jožetu Paičniku. Že pred časom sle pri Telekomu govorili o optičnem križu, na katerega naj bi z optičnim kablom vezali tudi Šaleško dolino. S tem bi rešili vloge po novih telefonskih priključkih in težave Z dvojčki. Po napovedih naj bi izgradnjo končali konec letošnjega januarja, vendar se to ni zgodilo. Jože Palčnik: "Optični križ je naložba vseslovenskega pomena, ki bo povezovala z optičnimi kabli vsa pomembnejša središča od meje z Italijo do meje z Madžarsko ter od meje z Avstrijo do meje s Hrvaško. Izgradnja slednjega na relaciji od Šempetra do glavne centrale na Ravnah na Koroškem bo osnova za vključitev novih zmogljivosti tudi na območju občine Velenje. Ker dela kasnijo in ker nismo mogli čakati na uresničitev te povezave, smo k reševanju težav za zdaj pristopili nekoliko drugače. Na isti relaciji smo namreč gradili nov radijski sistem in nanj smo ob koncu lanskega leta že začasno vključili del zmogljivosti nove telefonske centrale s približno 1200 priključki. Preostale zmogljivosti, ki so na voljo (približno 4500 priključkov), pa bomo priključili, ko bo optični kabel zgrajen. Najbrž zaradi vremenskih razmer to pred koncem tega meseca ne bo mogoče." Torej ste nekaj težav glede novih telefonskih priključkov in dvojčkov v Velenju že rešili? Jože Palčnik: 'Tako je. Do konca tega meseca naj bi priključili kar 4000 naročnikov. Od 9000 priključkov v obstoječi centrali je bilo nekaj manj kot 6000 dvojčkov. 500 takim, ki so jih dvojčki ovirali pri vzpostavljanju zvez, smo te težave že odpravili. Prednost pri tem so imeli podjetni- ki, obrtniki in občani s priporočilom. V tem trenutku priključujemo še 700 novih naročnikov, ostane nam jih še 800. Ob tem bi rad povedal, da nameravamo letos precej denarja nameniti za izgradnjo telefonskega omrežja najprej v samem središču Velenja, nato na Levem in Desnem bregu, na območju Bevč, prav tako pa moramo zaključiti izgradnjo DL faze Selo- Paka. Prav tako proti koncu tega leta predvidevamo dograditev zmogljivosti velenjske centrale z najsodobnejšimi rešitvami v tem trenutku - digitalno omrežje z integriranimi storitvami (ISDN). Te sodobne digitalne naprave omogočajo prenos podatkov, priključitev videotelefonov, računalnikov in podobno. Celotna vlaganja na območju telefonske centrale Velenje ocenjujemo na 145 milijonov tolatjev." Težave z novimi telefonskimi številkami so tudi v občini Šoštanj. Jože Plačnik: "Tudi tu že imamo pripravljeno za vključitev novo telefonsko ccntralo z zmogljivostjo 1400 priključkov (prejšnja 1000). Vendar moramo počakati na izgradnjo optičnega kabla do Velenja in nato bomo gradili priključek še do Šoštanja. Pričakujemo, da bomo obstoječo centralo lahko zamenjali z novo prihodnji mesec in tako rešili 300 vlog. Z občinskim vodstvom pa tečejo tudi pospešeni dogovori o skupnih vlaganjih v razširitev telefonskega omrežja. To naj bi zaključili do konca poletja." Kako pa je na ostalih področjih Šaleške doline? Jože Plačnik: " V občini Šmartno ob Paki smo konec lanskega leta razširili zmogljivosti centrale in letos bomo vključevali nove naročnike. Centralo v Arnačah pa naj bi zamenjali v prvi polovici tega leta in s tem zagotovili boljše storitve. Ob tem bi rad poudaril, da se želimo približati kupcem še z drugimi storitvami naših central. Prav tako pospešeno izvajamo dela pri ureditvi informacijsko-prodajnega centra v Velenju, saj načrtujemo priključitev priključkov ISDN v letošnjem tretjem kvar-talu. Center bomo zgradili v obstoječih prostorih Telekoma. Ob vhodu v poštne prostore Jote Palčnik: "Na območju Šaleške doline nameravamo letos precej denarja nameniti za posodobitev in pridobitev novih zmogljivosti telefonskega omrežja." bomo uredili tudi poseben vhod za stranke, kjer bodo te lahko plačale račune brez provizije, dobile vse informacije iz naročniških razmerij, tu bo mogoča tudi predstavitev naših storitev, servis in' prodaja aparatov in podobno." Cene telefonskih priključkov so enotne za celo državo Slovenijo. Veljajo tudi za bolj odročne kraje? Jože Palčnik: "103 tisoč tolarjev je enotna cena telefonskega priključna na območju cele države tam, kjer so zagotovljene tehnične možnosti. To pomeni, da je centrala dovolj velika, da so proste zmogljivosti tudi v krajevnem kabelskem omrežju, da do najbližje omarice kabelskega omrežja ni dalj kot 160 m. Če zmogljivosti v centrali in v omrežju ni dovolj in če je donosnost naložbe 13 % in več, potem za naložbo iz svojih sredstev poskrbi Telekom. Sicer pa se dogovarjamo z lokalno skupnostjo o prispevku za dosego omenjene donosnosti naložbe. Po tem principu bomo gradili telefonsko omrežje tudi v občini Šoštanj. Izgradnja omrežja v Šoštanju bo stala predvidoma 67 milijonov tolarjev. Računamo, da bo občina morala zagotoviti 20 milijonov SIT." U(tp) JO ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje IZKORISTITE PREDNOSTI BANČNIH A VT0MATOV!!! Vse uporabnike bančnih avtomatov, ki so že spoznali prednosti dviga gotovine na BA, bi želeli opozoriti, da je na bančnih avtomatih ekspoziture Rudarske v Velenju, ekspoziture Mozirje in agencije Šmartno ob Paki poleg osnovne storitve dviga gotovine možno opraviti tudi polog gotovine na tekoči račun in plačilo splošnih položnic. Obe novi storitvi sta tako preprosti kot dvig gotovine, le navodila, ki se sproti izpisujejo na ekranu avtomata, je potrebno upoštevati. Vse komitente, ki bi želeli izkoristiti tudi te prednosti BA naprošamo, da se pred prvo uporabo novih storitev zglasijo v eni izmed treh naštetih poslovnih enot ali v enoti, ki vodi njihov tekoči račun, kjer se bodo seznanili s splošnimi pogoji poslovanja in to tudi pismeno potrdili. VEDNO PRIJAZNO PRI ROKI, DANČNI AVTOMATI LB SPLOŠNE BANKE VELENJE d.d.. Občina Velenje Danes naj bi potrdili premoženjsko bilanco Danes, v sredo, 7. februarja se bo sestala strokovna komisija, vodijo Darja Medved, za pripravo premoženske bilance nekdanje občine Velenje. Računajo, da Je ta pripravljeta tako temeljito, da Jo bodo danes tudi potrdili. Prav zato bodo na sejo povabili (kot opazovalce) že tudi člane komisije, ki so jo imenovali sveti vseh treh novonastalih občin, vodil pa jo bo Dragan Martinšek. Ta komisija naj bi na osnovi premoženske bilance, pripravila tudi predlog delitvene bilance. U(mz) Kako ocenjujejo^pripravo^premoženjske^biljance v Šoštanju Trd oreh, ki ga treba pravično bo streti Komisija, ki jo Je Svet občine Šoštanj oblikoval, da pripravi potrebne podlage za delitveno bilanco med novonas-tallmi občinami, vodi pa Jo Franc Pečovnik, predsednik Sveta občine Šoštanj, ima zahtevno delo. Svet občine Šoštanj komisija za pripravo premoženjske bilance sproti obvešča o svojem delu, ki pa ni prav nič preprosto, saj so se v pretklostl velikokrat spreminjali predpisi, ki so vplivali na bilančni prikaz premoženja. To še posebej velja za starejše objekte. "V občini Šoštanj je veliko objektov in parcel, ki so v postopku denacionalizacije, kar zahteva poseben prostop, ki bo po vrhu vsega še dolgotrajen," ugotavlja Franc Pečovnik, predsednik Sveta občine Šoštanj. Ko ocenjujejo pripravo premoženjske bilance, pa si ne morejo kaj, da ne bi ob svojem Franc Pečovnik: "Pravilen prikaz premoženja Je osnova za kasnejšo pravično delitev." delu poudarjali tudi okoliščine, ki jo opažajo: to namreč, da se skozi vrednost naložb v objekte, cestno in komunalno infrastrukturo in podobno kaže, da je bilo mesto Šoštanj zadnja desetletja ovirano pri razvoju, kar bi bilo treba, so prepričani v Šoštanju, pri delitvi premoženja razumno upoštevati. "Po uradnih pravilih bilančnega prikaza bo treba skrbno obdelati vsa področja. Šele po temeljitem popisu in vrednotenju vsega občinskega premoženja bo možno tvorno pristopiti k oblikovanju kriterijev za njegovo delitev. Le celovit in kolikor mogoče pravilen prikaz premoženja lahko da dobro osnovo za pravično delitev med občinami," je prepričan Franc Pečovnik. Svet občine Šoštanj je v zvezi s pripravo premoženjske bilance menil, da morajo biti podatki o premoženju, ki bo postalo predmet delitvene bilance med občinami celovito dokumentirano in dostopno vsem trem občinam. ■ Milena Krstič - Planine Župan občine Šmartno ob Paki o delitveni bilanci Primeren ključ, modrost in poštenost Tako kot v mnogih drugih občinah po Sloveniji, tudi v občini Šmartno ob Paki pri obravnavi nekaterih vprašanj beseda večkrat nanese na delitveno bilanco. Župan občine Šmartno ob Paki Ivan Rakun ocenjuje, da posebnih vprašanj glede tega v občini ne pričakujejo, seveda če bodo tisti, ki bodo imeli platno v rokah, imeli tudi primerne škarje. "Najprej moramo rešiti težave s premoženjsko bilanco, ki je osnova za delitveno. Želimo si, tla bi do tega prišlo čimprej, da bi vedeli, s čim razpolagamo in kako lahko zastavimo delo v naprej. S primernim ključem, čimbolj enostavnim in skupnim jezikom ta zalogaj ne bi smel biti tako presneto težak." Sogovornik tudi meni, da bo najverjetneje potrebno področje komunale obravnavati posebej, čeprav je premoženjsko bilanco Komunalno podjetje dobro in strokovno pripravilo. Izrazil je še upanje, da bo -tako kot pri drugih vprašanjih -tudi tu prevladala modrost, in da do delitve ne bo prišlo. Sicer pa Ivan Rakun o razlogih in vzrokih še vedno ne pripravljene delitvene bilance z občinama Velenje in Šoštanj komentira: "Mislim, da je bilo delo v preteklem letu naporno in je nekaj opravičljivih razlogov, da premoženjske delitvene bilance še ni. Želim, da bi opravili to delo vsaj do konca tekočega leta. Seveda pošteno. Občani občine Šmartno ob Paki smo v razvoj bivše skupne občine Velenje prispevali svoj delež, zato upamo^ da bo ta pri delitveni bilanci temu primerno ovrednoten. Med Župan občine Šmartno ob Paki Ivan Rakun: "Upamo, da bo delež občanov občine Šmartno ob Paki pri delitveni bilanci pravično ovrednoten." nami še vedno živo odmeva parola: Najprej mesto, nato podeželje. Kasneje naj bi bilo sicer ravno obratno, vendar v celoti ta želja podeželja ni bila nikoli uresničena." M(tp) 4 NAS VAS _ AKTUALNO 7. februarja 1996 Od 1. maja otroški dodatki po novem ••••••••••••••••••••••••••••••a Od sedanjih 3240 (po oceni) 9000 družin Na Centru za socialno delo v Velenju (pa najbrž še v drugih podobnih ustanovah) se držijo za glavo. Bojijo se namreč, da bo uresničevanje sprememb dopolnila zakona o družinskih prejemkih Iz konca lanskega leta prineslo mnogo več administrativnega dela kot kaj drugega. Če bi obveljalo prvotno besedilo zakona iz leta 1993, bi od 1. januarja letos starši otrok prejemali univerzalni otroški dodatek. Ker pa za to najbrž ne bo mogoče zagotoviti potrebnega denarja, so se poslanci v parlamentu odločili za srednjo možnost. "Ta pa je v bistvu že blizu univerzalnega otroškega dodatka. Moje mnenje je, da je najnovejša sprememba na tem področju (gledano skozi funkcijo pomoči družini) pravičnejša kot univerzalni dodatek, ker daje tistim, ki imajo manjši dohodek, več pomoči za otroke," pravi Marjana Čelofiga, socialna delavka na velenjskem Centru za socialno delo. * Kdo lahko zaprosi za otroški dodatek po novem? Pravico do otroškega dodatka lahko pridobijo vsi tisti, pri katerih dohodek na družinskega člana ne presega 110 odstotkov povprečne bruto plače v letu 1995 (ocena 110% = 121.550 tolarjev), če so otroci državljani Republike Slovenije in imajo tu tudi stalno prebivališče. Če otrok v Republiki Sloveniji nima stalnega bivališča, upravičenec uveljavlja pravico do otroškega dodatka pri Centru za socialno delo, ki je krajevno pristojen glede na otrokovo začasno bivališče. Če pa otrok v naši državi nima ne stalnega ne začasnega bivališča (domuje pa v Avstriji), upravičenec uveljavlja pravico do dodatka pri Centru za socialno delo, ki je krajevno pristojen glede na sedež njegovega delodajalca, ki pa mora imeti sedež v Republiki Sloveniji. * Čas prejemanja otroškega dodatka je odvisen tudi od starosti otroka. Do prejemanja te pravice so upravičeni starši do otrokovega 15. leta starosti oziroma tudi do 26. leta, vendar le, če imajo otroci status učenca ali rednega študenta. Za otroka z motnjami v duševnem in telesnem razvoju je starostna meja podaljša za tri leta (do dopolnjenega 18. leta starosti). Otroškega dodatka pa ne morejo dobiti starši za otroke, ki so v zavodih in imajo tam pretežno brezplačno oskrbo, za tiste, ki so na služenju vojaškega roka in za otroke, ki imajo pravico do otroških dodatkov na podlagi mednarodnih pogodb. * Osnova za določitev višine otroškega dodatka se izračuna na osnovi bruto prejemkov družine za leto 1995 Brez razredov seveda tudi pri tej pomoči ne gre. Bistvena novost pri slednjih je sedaj ta, da se je lestvica kategorij, ki so doslej prejemale selektivni otroški dodatek, prej končala pri 50 odstotkih povprečne plače vseh zaposlenih v Republiki Sloveniji v preteklem letu na družinskega člana, po novem pa se konča pri 55 odstotkih. Kajti, prejemniki iz razreda od 55 do 110 odstotkov so namreč upravičeni do cjiake višine otroškega dodatka (7 odstotkov). Tudi razredi so se pomaknili za približno 3 odstotke navzgor. Tabela z dohodki na mesec na družinskega člana in višino otroškega dodatka na otroka: dohodek na člana, preračunan na oceno povprečne plače leta 1995 110.500 SIT), višina otroškega dodatka, preračunanega po zajamčeni plači 32.300 SIT, veljavni od 1. januarja letos) doh/čl - 27.625 27.626 - 33.150 33.151 - 44.200 44.201 - 49.725 49.726 - 60.775 60.776 - 121.550 pomoč/otroka 7.106,00 SIT 6.137,00 5.168,00 4.199,00 3.230,00 2.261,00 SIT * Do dodatka za nego otroka je upravičen eden od staršev hudo bolnega otroka s telesno ali duševno prizadetostjo, kije državljan Republike Slovenije in ima tukaj tudi stalno bivališče. Spremembe so tudi tu, vendar pa sedanje - po besedah sogovornice - popravljajo prejšnjo napako, saj širi krog upravičencev. Do tega dodatka so sedaj namreč upravičeni tudi starši teh otrok, ki prej zaradi prekoračitve določene ravni dohodka zanj niso prejemali ničesar. Dodatek za nego otroka se izplača enemu od staršev tega otroka, višina dodatka za popolno nego pa znaša 30 odstotkov zajamčene plače. Za tiste otroke, ki so v institucionalnem varstvu, v katerem ima brezplačno oskrbo, pa znaša 20 odstotkov zajamčene plače. Do dodatka za nego otroka niso upravičeni tisti otroci, ki so zaradi zdravljenja, usposabljanja, vzgoje ali šolanja v zavodu in imajo tam brezplačno oskrbo. Seveda le za čas, ko jc otrok v zavodu. O tem, kdo bo upravičen do tega dodatka za obdobje, ki ga bo predlagala izvedenska komisija oziroma najdlje do 18.1eta otrokove starosti, bo ugotavljala in izdajala izvedensko mnenje komisija. Imenoval jo bo minister, pristojen za družino in socialno varstvo. Vse spremembe, ki zadevajo otroški dodatek in dodatek za nego otroka, pričnejo veljati 1. maja letos. Vloge za dodelitev te pravice bodo sprejemali na Centru za socialno delo, ki je krajevno pristojen za področje upravne enote Velenje, od 1. do 31. marca letos. Vložiti jo morajo na novih obrazcih tudi vsi "stari" upravičenci. Večino podatkov na vlogi bodo lahko ti zapisali sami na osnovi dokumentov in potrdil, ki jih v tem času prejemajo na dom in jim bodo služili za prijavo dohodnine. Potrditi bodo morali le plačo v podjetju. Služba, ki skrbi za avtomatsko obdelavo in nakazila pri Inštitutu Jožefa Štefana v Ljubljani, bo kasneje na osnovi vloženih dohodnin in registra prebivalstva ugotavljala morebitne nepravilnosti ali prekrivanje podatkov. Po oceni naj bi bilo do otroškega dodatka po novem v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob PaJd upravičenih približno 9000 družin, sedaj jih je bilo 3240 oziroma 5661 otrok. Ko bodo stvari na ravni države dorekli, bo znano, kako konkretno bo potekal postopek za sprejemanje vlog. Na velenjskem centru razmišljajo, da bi odprli nekaj mest za sprejem vlog tudi na mestih v novonastalih občinah. * Pa še to: s to spremembo zakona do otroškega dodatka od 1. januarja letos dalje niso več upravičeni tujci, katerih otroci nimajo stalnega ali začasnega bivališča na področju naše države. Takih družin je bilo v Šaleški dolini doslej 123. U(tp) Na seminarju v Topolšici ••••••••••••••••••••• O primarnem pljučnem raku Prejšnji četrtek so se v prostorih hotela Vesna v Topolšici zbrali na seminarju zdravniki, ki jih je tako ali drugače zanimala tema zanimivega strokovnega seminarja: primarni pljučni rak. Pripravili so ga zdravniki pljučnega oddelka bolnišnice Topolšica in velenjsko zdravniško društvo. Približno 75 udeležencev seminarja (poleg domačih zdravnikov so prišli še iz koroške, celjske regije ter pulmologi iz Maribora, Ptuja in Slovenske Bistrice) je ugotavljalo, da je število tovrstnih bolnikov v porastu. Če so še pred več kot 80 leti razmišljali, da o tej bolezni zaradi redkosti ni vredno govoriti, so rezultati raziskav danes povsem drugačni. V 10 letih naj bi za primarnim pljučnim rakom v tretjini držav na svetu umrlo kar 20 milijonov ljudi, na leto torej za celo Slovenijo. Ker jc tovrstni rak, če ga odkrijejo dovolj zgodaj, ozdravljiv, nc gre prezreti tesnega sodelovanja splošnih zdravnikov, zdravnikov v dispanzerjih za pljučne bolezni in bolnišnic. In prav čim krajšemu času prvega obiska bolnika v ambulanti do operacijske mize so udeleženci seminarja namenili precej pozornosti. Med drugim so se dotaknili tudi rezultatih za leto 1995. Prav nič niso spodbudni, saj so lani v bolnišnici Topolšica zabeležili 133 bolnikov, ki so Zboleli za primarnim pljučnim rakom. U(tp) Udeleženci seminarja so znova ugotavljali vzročno povezavo med kajenjem In primarnim pljučnim rakom Po vnovičnj odločitvi državnega zbora: Upokojenci se pravicam niso odrekli! Prejšnji ponedeljek je bila v Ljubljani seja predsedstva Zveze društev upokojencev Slovenije. Člani so seveda obravnavali sprejete zakonske spremembe, v predsedstvu pa je tudi Jože Štuhel iz Velenja, ki je glede tega povedal: "Na seji smo govorili predvsem o dejavnosti republiške vlade in o pogovorih z vodji poslanskih skupin o spremembah in dopolnitvah zakona o SPIZ-u. Naša želja je bila predvsem , da se skupaj z vlado dogovorimo o upoštevanju naših zakonitih pravic, ki izhajajo iz minulega dela. To je grob poseg v naše materialne pravice, ki sta nam jih vzeli zlasti poslanski skupini LDS in SKD v letošnjem letu. To za nas pomeni od 50 do 70 odstotkov zmanjšane pokojnine v letnem merilu. Zato upokojenci obveščamo javnost, da smo imeli korektnem odnos z vlado pri usklajevanju zakona in sprejeli besedilo, da se pokojnine usklajujejo z gibanjem plač, tudi z negativnim poračunom. Odločno se zavzemamo, da mora biti bodoča skupščina SPIZ sestavljena s 50 odstotki predstavnikov upokojencev in s 50 odstotki drugih članov (delodajalci, delojemalci, vlada), kapitalski sklad pa mora biti le v upravljanju upokojencev. Razočarani smo ob ugotovitvi, daje Državni zbor sprejel predloge vlade, soglašal z njimi in usklajevanje pokojnin opredelil na drugih osnovah, v nasprotju z našimi hotenji, stališči in pravicami, ki smo jih strokovno utemeljili. Zato smo z Zveze društev upokojencev Slovenije poslali pismo predsedniku Državnega sveta, v katerem zahtevamo, da dajo svetniki veto na zakonske spremembe. To seje zgodilo, Državni zbor pa je ob ponovnem odločanju spremembe sprejel s še večjo večino kot prvič, zato smo se odločili za protestni shod v Ljubljani." ■ bm DOHODNINA * DOHODNINA * DOHODNINA * DOHODNINA * DOHODNINA Kaj morate vedeti o dohodnini 95? (2) ■ Odgovarja: Darinka Mravljak ■Mg« Če ste podatke o višini prejemkov za preteklo leto že prejeli in čc že dobro veste, katere olajšave boste v napovedi uveljavljali, potem je pravi čas, da napoved izpolnite in jo oddate na sedežu izpostave RUJP-a v Velenju, razen zavezancev iz Vinlke Gore, ki naj napoved oddajo na izpostavo RUJP-a v Žalcu. Na izpostavi v Velenju smo se odločili, da bomo v drugi polovici marca pobirali napovedi za dohodnino tudi v občini Šoštanj in Šmartno ob Paki, in siccr v ponedeljek, 18. marca, in 25. marca ter sredo, 20. in 27. marca. Zadnjo nedeljo v mesecu marcu pa tudi v krajevni skupnosti Šentilj. V kolikor občani iz večjih krajevnih skupnosti želijo, da bi pobirali napovedi tudi pri njih, naj to zaradi uskladitve terminov takoj sporočijo vodji izpostave Darinki Mravljak. Vprašanja bralcev Našega časa Vprašanje: Kdaj bodo znani dokončni podatki o poprečni plači v RS za preteklo leto? Odgovor: Uradni podatki, objavljeni v Uradnem listu RS, bodo znani nekje v drugi polovici februarja, predvidevamo pa, da bomo za neuradne podatke, ki se doslej niso razlikovali od uradno objavljenih, zvedeli od Ministrstva za finance že v prvi polovici meseca februarja. Vprašanje (dopolnitev iz prejšnje številke Našega časa) Z.A.: kako naj plača doplačilo dohodnine zavezanec, kije trenutno na odsluženju vojaškega roka? Odgovor: Tem zavezancem je mogoče po 118. členu zakona o dohodnini doplačilo dohodnine odložiti za največ 6 mesecev, vendar mora za to izpolniti vlogo za odlog plačila, ki jo dobi na sedežu izpostave. Vprašanje A. N. iz Velenja: Imam sina študenta, ki prejema družinsko pokojnino, štipendijo in prejemke za občasna dela preko študentskega servisa, ki ne presegajo 51 % poprečne plače v RS. Sprašujem naslednje: ali je sin dolžan vložiti napoved za dohodnino sam? Ali lahko v tem primeru kot mati uveljavljam olajšavo po 10. členu zakona o dohodnini (za vzdrževane družinske člane)? Ali moram vpisati v napoved za dohodnino sinove prejemke v tabeli B III, v koloni 8 ("znesek določenih lastnih sredstev")? Če sina štejem za olajšavo, ali vplivajo njegovi prejemki na to, da se mi olajšava ne bo priznala? Odgovor: V kolikor prejema vaš sin različcne prejemke in ne samo prejemkov prejetih preko študenstkega servsa, je dolžan sam vložiti napoved za dohodnino (podobno kot pri pokojninah, od katerih se med letom ne obračunava akontacija dohodnine). V napoved za dohodnino bo vpisal kot prejemke družinsko pokojnino in prejemke, ki jih je prejel preko študentskega servisa, ne glede na to, da ti ne presegajo 51 % poprečne plače v RS, saj je 40 % olajšava priznana le za prejemke, prejete preko študentskih in mladinskih servisov. Za ostale prejmke pa velja le splošna olajšava v višini 11 % poprečne plače v RS. Kot obdavčljiv prejemek pa se ne štejejo štipendije. Teh ne vpisujemo niti med prejemke niti med lastna sredstva vzdrževanih družinskih članov. Prav tako tudi družinske pokojnine in prejemki, prejeti preko študenstkih in mladinskih servisov, ne znižujejo olajšave za vzdrževane družinske člane in torej tudi teh ne boste vpisali v napoved za dohodnino v tabeli B III, kolona 8. Vi boste torej lahko uveljavljali olajšavo, in če ima vaš šin samo zgoraj navedene prejemke, vam bo ta olajšava znižala osnovo za dohodnino za 10 %, sin pa bo moral sam oddati svojojiapoved, kar pa še ne pomeni, da bo dohodnino tudi plačal. Vprašanja za rubriko Dohodnina pošljite na naslov: Uredništvo Našega časa, Foitova 10, 63320 Velenje, s pripisom "dohodnina". Odgovarja vodja velenjske izpostave RUJP-a Darinka Mravljak. Izraba prostora v Mestni občini Velenje (8) |7. februarja 1996_ZANIMIVO_MS CAS i objekta. Prvotno so bili tam načrtovani objekti manjše etažnosti, vendar so zaradi izjemne potrebe po pridobivanju vedno novih in novih stanovanj, snovalci načrte spremenili. Osebno menim, da je izgradnja tega centra soseske zmotna, da pa so ob njej zelo kakovostni objekti vrstnih hiš, v katerih ljudje radi bivajo. V bodoče bi morali zaradi velikega pomanjkanja prostora tak način gradnje vrstnih, atrijskih hiš, nadaljevati, tudi zato, ker v Velenju ni več prostora za tipično slovensko individualni hišo, ki stoji na parceli veliki 600 - 700 kvadratnih metrov, ko pa lahko z vrstnimi hišami dosežemo enak ali celo višji bivalni standard," pravi Marko Vučina. Za celotno Gorico, so prepričani urbanisti, bi bilo v prihodnje potrebno narediti nove prostorsko ureditvene pogoje, kajti obsoječi zazidalni načrt, ki je bil sprejet v 70. letih, ne odgovarja več potrebam sodobnega urbanizma. Že za naslednje leto načrtujejo izdalavo prostorsko ureditvenih pogojev za celotno območje individualnih vrstnih hiš v soseski Gorica in ureditveni načrt centralnega predela soseske Gorica. O tem pa prihodnjič. ■ Milena Krstlč - Planine Na Gorici bodo urbanisti dobili novo priložnost V 70. letih so v Velenju poleg centralnih predelov načrtovali tudi širitev mesta v tri nove stanovanjske soseske. Urbanistično so bile locirane v vzhodnem delu centralnega dela mesta: šlo Je za Kardeljev trg ( Šalek II) in Šalek III, v 80. letih pa je bila načrtovana velika soseska prvih vrstnih hiš v Velenju, soseska Gorica s centralnim predelom, osnovno šolo, trgovskim centrom, vrtcem in kompleksom blokovne gradnje. Velika potreba po novih stanovanjih je v 70. letih prisila urbaniste, da so začeli, poleg blokovne gradnje, iskati tudi zemljišča za gradnjo individualnih hiš, ki bi strnjeno zasnovale neke vrste naselje vrstnih hiš. Nastale so ob Goriški cesti na južni in severni strani v hrib proti Šaleškemu gradu. "V začetku so prebivalci Velenja skeptično gledali na razvoj vrstnih hiš na Gorici, ko pa so se začeli vseljevati prvi stanovalci v te novogra-jene vrstne hiše, so pomisleki odpadli. Počasi, a intenzivno, se je začelo kazati, daje v njih drug način bivanja, ki se razlikuje od tistega v individualnih stanovanjskih hišah, ki so se pojavljale v soseski Šmartno v Velenju v 60. in 70. letih. Ljudje so spoznali, da vrstna hiša predstavlja novo kakovost v bivalnem prostoru in gradnja se je nadaljevala proti vzhodu, na jskem Zavodu za urbanizem obe strani današnje Goriške in pooblaščenec Mestne ceste," razlaga Marko Vučina, občine Velenje za okolje in vodja urbanizma na velen- prostor. center soseske Gorica z osnovno šolo, vrtcem in trgovskim nakupovalnim centrom ter ekspozituro banke in pošte. "Težava pa se je pojavila pri blokovni gradnji. V urbanistični stroki velja, da se navadno večstanovanjski in večnadstropni objekti, ne gradijo na izpostavljenih legah, na vrhih hribov, kar se je na Gorici zgodilo. V nižino so načrtovalci postavili vrstne hiše, ker so bile prve, ki so uporabljale prostor v tem delu, v centru pa so se merila nekako izgubila. Načrtovalci so višali etažnost do izrednih višin in nastal je čuden pogled na osrednji del soseske z večnadostropnimi stanovanjskimi bloki. Pri tem je Veliki na hribu... najbrž veliko (foto: Lešl) vlogo odigrala tudi takratna grad- V centralnem delu soseske, . . , . . , . ,...,., bena operativa, kt je v soseski ki je'bila zasnovana po vzoru i * . • . • , .......„ poskušala z intenzivno tunel- zahodnth urbanističnih vzorcev , , . „ , . x ... sko gradnjo , ki omogoča sosesk, je nastajal osrednji . .. . . . . J J J izredno hitro gradnjo celotnega Občinski odbor SKD Šmartno ob Paki "Imamo kaj pokazati!" Takšna je bila osnovna ugotovitev udeležencev rednega letnega zbora članov in simpatizerjev stranke občinskega odbora Slovenskih krščanskih demokratov iz Šmartnega ob Paki ob oceni opravljenega dela v minulem letu. Na njem so se zbrali prejšnjo soboto v prostorih šmarškega kulturnega doma. Prednostna naloga članov stranke SKD iz Šmartnega ob Paki v preteklem letu je bila dokazati vsem prijateljem in nasprotnikom, da se zavzemajo za boljši vsakdan občanov pri soustvarjanju občine, da bi bila ta čimbolj po meri njenih prebivalcev. Temu primerno so opravili tudi ogromno dela in s tem opravičili zaupanje njihovih volilcev. Državne volitve, izobraževanje in pridobivanje novih članov, aktivnosti (kulturne in športne prireditve) ter nadaljevanje prizadevanj za boljše življenje občanov v šmarški občini so naloge, ki so zapisane na letošnjem delovnem programu stranke povsem na vrhu. Redni letni zbor stranke so sklenili z ugotovitvijo, da delo v stranki zahteva odrekanje in pogum ter podporo v družini. Hkrati pa daje veselje ob zavesti, da je to delo koristno in potrebno. Zahvalili so se vsem, ki so jim pomagali pri uresničevanju gesla SKD: "za lepši danes in jutri naše Slovenije, ki ji SKD-jevci dajemo Srce, dušo in nasmeh." ■ (tp) Modna konfekcija Elkroj • •••••••••••• • • •••••• Prijetno presenetili kupce V nazarskl modni konfekci- Občani so zadovoljni Avtodom in d.o.\MW življenje spet postavilo v normalne tirnice, počutili se !»> * L DEŽURSTVA OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je telefonska številka 94 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličete SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševlno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711. Zdravniki: Četrtek 8.2. dnevna in nočna dežurna dr. Friškovec in dr. Kozorog Petek 9.2. dopoldne dr. Renko 0., popoldne dr. Grošelj, nočna dr. Kozorog in dr. Kočevar Sobota in nedelja 10. in 11.2. nočna in dnevna dežurna dr. Mijin in dr. Lazar Ponedeljek 12.2. dopoldan dr. Grošelj, popoldan dr. Slavič, nočna dr. Lazar in dr. Renko V. Torek, 13.2. dopoldan dr. Slavič, popoldan dr. Vrabič D., ponoči oi. Ramšak in dr. Rus Sreda, 14.2. dopoldan dr. Mijin, popoldan dr. Lazar, ponoči dr. Stu ■ par in dr. Vidovič Zobozdravstvo: 8. februar dr. Adolf Hofer in 10. in 11. dr. Miroslav Pavlovič v dežurni zobni ambulanti od 8. do 12. ure. Lekarna Velenje: Dežurna služba je organizirana neprekinjeno. Veterinarska postaja v Šoštanju: Od 9.2. DO 16.2. Ivo Zagožen dipl. vet. med., Jerihova 38, mobitel 0609-633-677. KINO DOM KULTURE VELENJE taillltlltlNIf HtllNH Petek, 9. 2. ob 23. uri - Predpre-miera! AMERIŠKI PREDSEDNIK - romantična komedija Režij.: Rob Reiner Vloge: Michael Douglas, Annette Bening, Martin Sheen, Michael J. Fox Ovdoveli ameriški predsednik, ki sam skrbi za edino hčerko, ima poleg državniških problemov še en velik problem. Kako napovedati zmenek ženski, v katero se zaljubi potem, ko imata težak spor okoli okoljevarstvenih zadev. Problem je tudi naročiti šopek rož, problem pa so tudi novinarji in konkurenti na volitvah, ki bodo vse izkoristili samo, da ga očrnijo pred ljudstvom. Vendar predsedniku pomaga njegovo osebje, ki skrbi za stike zjavnostjo in za reševanje vseh nakopičenih problemov. Bo predsednik ob boju za volilne točke obdržal razmerje z žensko, v katero je do ušes zaljubljen? Predsedniška kampanja, ljubezenska zgodba, komična lahkotnost ter nekaj resnic o življenju ameriškega predsednika. Nasmejali se boste! Nedelja, 11.2. ob 17.30 in 20. uri PROFESIONALEC - akcijski spek-takel Režija: Richard Donner Vloge: Sylvester Stallone, Antonio banderas, Julianne Moore Rath je profesionalec, ki si je pridobil sloves najboljšega najetega morilca. Vendar hoče odnehati, zaživeti drugače, a z grozo ugotovi, daje sam postal tarča morilca. Po tel. Oldy d.6.0. PotMUJJ, UL 720-592 [1.0.0. P? VELENJE BM-391 (HttŽPOKn SUZUKI -UGODNI KREDITI ti OD fl+7,5% ZNIŽANJE CENI CENE SO V DEM! SWIFT1,0GC5V 14.990 BALENO 1,3 GL ECO 3V že Od 17.990 SAMURAJ 22.990 V1TARA3V 31.490 ■ KREDITI R49,3% NOV MODEL • JUSTY J 13 SIANDARD 3V 22.000 NOVOST N« KASEM TRGU PROTON 415 611 (4.5 vrat) ieoa 19.990 življenju mu streže mladi ambiciozni morilec Bain. Pot se jima prekriža, ko dobita nalogo ubiti Electro, tatico v svetu informacij, ki ravno tako kot Rath želi le normalno zaživeti... Ponedeljek, 12.2. ob 20. uri CARRINGTON - melodrama Režija: Christopher Hampton Vlogi: Emma Thompson, Jonathan Pryce (Zlata palma za glavno moško vlogo) Leto 1915. Po Evropi.divja vojna, londonski boemi pa se še kar naprej ukvarjajo sami s seboj. Pisatelj Strachery obišče sestro pisateljice VVirginije Woolf in tam spozna petnajst let maljšo Doro Carrington, ki se vanj usodno zaljubi. Po poroki vsak po svoje skrbita za svoje seksualne potrebe in živita v nekakšnem platonskem razmerju, na meji sreče in bolečine... KINO ŠOŠTANJ m*m»mmmmmmm» * ■* * * s m m « m Petek, 9.2. ob 20. uri PROFESIONALEC - akcijski KINO ŠMARTNO OB PAKI Sobota, 10. 2. ob 20. uri PROFESIONALEC akcijski Filmi v februarju: Ace ventura -Klic divjine (predpremiera), Sedem, Carmen (slavnostna premiera), Hvala za vse... Cene vstopnice razen za otroške predstave je 500 SIT! Rezervacije vstopnic: vsak delavnik od 8. do 14. ure na telefon Kina Velenje št. 856-384. Prosimo, da rezervacije dvignete do pol ure pred predstavo. KINO TOPOLŠICA aseiiKsslltiKiiiilsuas Sobota, 10.2. ob 19.30 uri Nedelja, 11.2. ob 16. uri ZLOBA - kriminalka Sobota, 17. 2. ob 19.30 uri UMRI POKONČNO BREZ OKLEVANJA - akcijski Vloge: Bruce VVillis, Jeremy Irons, Samuel Jackson Sobota, 24. 2. ob 19.30 uri Nedelja, 25.2. ob 16. uri ZLATO OKO - James Bond - akcijski spektakel PRODAMO, POSREDUJEMO VSE VRSTE 1 BREZ PROVIZIJE STANOVANJA, HIŠE, VIKENDE, LOKALE ... PREMIUS d.o.o., CELJE GLAVNI TRG 7, TEL.: 063 / 442 - 720 DEL ČAS: VSAK DELOVNI DAN OD 8. D012. URE GIBANJE PREBIVALSTVA Občina Velenje Poroke: Igor Zupan, Gorenjska 19, Velenje in Andreja Napotnik, Gorenjska 19, Velenje Smrti: Štefanija Ris, rojena 1929, Graškogorska 35; Ivan Novak, rojen 1949 iz Podkraja 16; Danijela Gre-benšek, rojena 1926, Škale 15; Jožef Pečovnik, rojen 1925 iz Loko-vice 134/a; Karolina Krajnc, rojena 1927, Paka pri Velenju 72 OBČINA ŽALEC #®»BS:98fS8S»ai»tt»fl(»»83itBW!Sffif Rojstev ni bilo Sklenitev zakonskih zvez ni bilo Umrli so: Pavla Derča, stara 85 let, kmečka upokojenka, Ojstriška vas 23, Marija Vajncerl, stara 87 let, upokojenka, Sešče 36 OBČINA MOZIRJE Smrti: Oskar Slatinšek, rojen 1933, tjubno ob Savinji, Cesta v Savino 5 TEDENSKO POROČILO 0 MERITVAH ONESNAŽENOSTI ZRAKA NA OBMOČJU MESTNE OBČINE VELENJE TER OBČIN ŠOŠTANJ IN ŠMARTNO OB PAKI V tednu od 29. januarja do 4. febnjaija 1996 so povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v AMP na območju Mestne občine Velenje ter Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, presegale mejne 24-ume koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka v naslednjih dneh: 30.1. AMP Veliki vrh......................150 mikro-gS02/m3 zraka 31.1. AMP Veliki vrh......................370 2.2. AMP Graška gora..................140 3.2. AMP Graška gora.................150 ■ MESTNA OBČINA VELENJE, VARSTVO OKOUA m 4f>0 200 ■ 29.1. D30.1. D31. 1. BI.2. 02.2. D2.2. B4.2. GOSTINSTVO PAKA P.O. RUDARSKA 1 63320 VELENJE razpisuje JAVNO DRAŽBO za prodajo poslovnega objekta lokal Kava Bar Gorica Velenje, Goriška ul. 51 v izmeri 84,57 m2. Poslovni prostor stoji na zemljišču pare. št. 3327/10 -stavbišče, ki je vpisano pod vi. št. 1685 k.o. Velenje. Poslovni prostor ni prazen. Javna dražba bo v prostorih Gostinstva Paka, Rudarska 1, Velenje, dne 23. februarja ob 8. uri. Izklicna cena je 9.825.013,00 SIT. Varščino v znesku 982.501,00 SIT (10 % izklicne cene) morajo interesenti pred začetkom dražbe poravnati na žiro račun: 52800-601-22251 Gostinstva Paka Velenje. Interesenti morajo pred začetkom dražbe predložiti potrdilo o plačani varščini. Uspeli ponudnik, ki na dražbi uspe, mora plačati končno dražbeno ceno v roku 15 dni po podpisu ustrezne pogodbe, sicer se zaračunajo zakonite zamudne obresti. Uspeli ponudnik mora podpisati pogodbo v roku 3 dni po prejemu obvestila, sicer se smatra, da je od ponudbe neopravičeno odstopil, varščina pa zapade v korist Gostinstva Paka. Neuspelim ponudnikom se varščina vrne v roku 3 dni po izvedbi dražbe (brez obresti), uspelemu ponudniku pa se vračuna v kupnino. Vse informacije v zvezi z javno dražbo lahko interesenti dobijo pri Gostinstvu Paka, Rudarska 1 ali na telefonski številki 855-400. INSTALACIJE KREVZEL vodovod, ogrevanje, plin TRG SVOBODE 5 63325 ŠOŠTANJ zaposli za nedoločen čas 4 samostojne monterje ogrevanja. Pogoji: - samostojnost pri opravljanju del in nalog - vozniški izpit B kategorije - ustrezna strokovna izobrazba - smer energetik IV. stopnje. Objava velja do zasedbe delovnih mest. Dodatne informacije (063) 881-038 ali mobitel (0609) 614-216. ENERGETSKO SVETOVANJE - KAJ IN KJE JE TO ? Ministrstvo za gospodarske dejavnosti financira preko Gradbenega centra Slovenije in občin energetsko svetovalno mrežo v vsej državi na področju široke rabe energije. Neposredni izvajalci svetovalne dejavnosti so energetski svetovalci Ji svetujejo občanom, kaj je potrebno spremeniti ali dopolniti v njihovih objektih in sistemih, da bi učinkoviteje izrabljali energijo, ki jo trošijo v zgradbah in gospodinjstvih. Svetovanje obsega v prvi fazi grobo analizo, ki predstavlja predvsem analizo mest, kjer se energija v zgradbi nesmotrno troši (toplotna zaščita, ogrevanje, priprava tople vode, bivalne navade). Na osnovi realnih podatkov o objektu, ogrevalnem sistemu, porabi goriva in bivalnih navad je mogoče določiti energetsko število. Z vrednotenjem energetskega števila ugotovimo kvaliteto objekta kot porabnika energije. Sledi odkrivanje in definiranje vzrokov za veliko porabo energije, rezultat pa so kratka navodila za nadaljnje odločitve in korake s predlogi za morebitne spremembe, oziroma izboljšave. Stranka prejme pisno poročilo, kjer so v kratki obliki povzeti zaključki razgovora. Ta del svetovanja je za občana brezplačen. Ob obisku prejme svetovanec tudi brošure s podrobno razlago pravilnih gradbenih in tehničnih rešitev, vključno s priporočili za pravilno kurjenje, uporabo in vzdrževanje energetskih naprav. Za svetovanje, kije praviloma vsak torek in četrtek med 16. in 18. uro, se občani lahko prijavijo vsak delovni dan med 7. in 15. uro na tel. 856-151, Mestna občina Velenje, tajništvo župana. Prijavijo se lahko tudi na nasiovu.POP, d.o.o., Efenkova 61, Velenje, tel.855-861. Vodja pisarne mag. Branko Caglič RADIO VELENJE ČETRTEK, 8.FEBRUARJA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Glasbeni džuboks; 8.30 Poročila; 9.00 Ljubljanska banka se predstavlja; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Press ambulanta; 18.00 DJ news; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 9.FEBRUARJA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 2 x 12 umazanih vmes ob 8.45 Kličemo UNZ in ob 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Petkov klepet in glasbeni gost; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 10.FEBRUARJA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Misli iz Biblije; 8.30 Poročila; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Govorimo o fimu; 17.00 Kvazi kvizi; 18.00 V imenu sove; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 11. FEBRUARJA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 8.00 Nedeljski utrinek; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Nedeljska reportaža; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.30 Poročila; 17.45 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 18.40 Duhovna iskanja; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 12.FEBRUARJA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Policijsko poročilo; 8.30 Poročila; 9.00 Nasveti vrtičkarjem; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 13. FEBRUARJA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 9.00 Vaš glas, naša glasba; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 14. FEBRUARJA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 8.00 Težava je vaša, rešitevjenaša; 7.30 Poročila; Strokovnjak svetuje - pokroviteljica ERA Velenje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Mi in vi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; Poslovne novice Vsa podjetja in samostojne podjetnike vabimo na seminar, ki ga organizira Območna gospodarska zbornica Velenje z naslednjo vsebino: - Sestava davčne napovedi za leto 1995 - Popis sredstev, terjatev in obveznosti na dan 31.12.1995 z obračunom PD - Sestava bilance stanja - Posebnosti pri trgovcih samostojnih podjetnikih (trgovske evidence, predpisana izobrazba po zakonu o trgovini, prometni davek v trgovini na drobno in na debelo). Seminar bo potekal 15. februarja ob 15. uri v stavbi Sodišča, soba št. 52, IV. nadstropje. Obvezna je predhodna prijava. Vabimo vsa podjetja in podjetnike, ki želijo sodelovati z Republiko Albanijo, da se oglasijo na Območni zbornici Velenje, kjer dobijo podrobnejše informacije o možnostih, ki jih ponuja Albanija ter o njihovih potrebah za uvoz. Območna zbornica za Pomurje organizira v sodelovanju s Trgovinsko in industrijsko zbornico iz Szombathelya poslovno srečanje s poslovno borzo, ki bo v sredo, 7. marca, v Szombathelyu na Madžarskem. Od Gospodarske zbornice v Romuniji smo prejeli katalog glavnih romunskih proizvjalcev in izvoznikov po grupiranih dejavnostih. Holandsko podjetje išče distributerja za naslednje tekstilne izdelke: rokavice, klobuke, naglavne rute in šale. Na Območni zbornici Velenje je na razpolago katalog ponudb in povpraševanja iz BC Centra v Bruslju. Obveščamo vas, da se bo slovensko gospodarstvo dvakrat predstavilo v Rusiji, in sicer v Sankt Peterburgu od 28. - 30. maja in v Moskvi od 11. do 15. maja. Ljudska univerza Škofja Loka organizira seminarje za podjetnike in obrtnike s področja celovitega obvladovanja kakovosti in aktivnosti za pridobitev certifikata kakovosti po standardih ISO 9000. Avstrijska firma išče industrijsko halo v izmeri približno 1000 m2 z vso infrastrukturo kot proizvodni prostor. Obveščamo vas, da smo od Poljske gospodarske zbornice prejeli katalog ponudb poljskih pojetij. Obveščamo vas, da bo 28. marca potekala enodnevna predstavitev slovenskega gospodarstva s srečanji zainteresiranih gospodarstvenikov v WTC Zuerich. Varstveno delovni center Ježek Velenje išče dela s področja sestavljanja, pakiranja in preproste proia/odnje. Glasbena šola "Fran Korun • Roieljsld" Velenje CONSORTIUM MUSICAE VELANENSIS GLASBENA MLADINA VELENJE VABIJO NA SLAVNOSTNI KONCERT V POČASTITEV KULTURNEGA PRAZNIKA MLADINSKI PIHALNI ORKESTER GLASBENE ŠOLE VELENJE dirigent: Marjan STROPNIK Spored: GINGERY, VLAK, CHATTAWAY, NOVAK SIMFONIČNI ORKESTER GLASBENE ŠOLE VELENJE dirigent: Marjan LIPOVŠEK solistka: Nika LENDERO, klavir Spored: BACH, SCHUBERT, FRANK, GRETRY VELENJE, KONCERTNA DVORANA GLASBENE ŠOLE, SOBOTA, 10. februaija ob 19-30 uri VSTOP PROST MALI OGLASI 4 SOBNO STANOVANJE v izmeri 105 m2 na Kersnikovi 1 v Velenju prodam za 84.000,00 DEM. Telefon 856-595. ■K CENITEV NEPREMIČNIN IN PREMIČNIN za vse namene, po najsodobnejših metodah. Telefon 7-20-796. KOKOŠI RJAVE ZA ZAKOL AU NESNOST, prodajamo vsak dan od 12. do 18. ure. Nad 100 komadov cena samo 100 SIT. Farma ROJE pri Šempetru. NOVI DOM, Trg mladosti 6, Velenje, AGENCIJA ZA PROMET NEPREMIČNIN. Tel/fax 063-856-899. HITRO IN POCENI do vsakega avtomobila ali super kredita in leasinga. ŽAREK d.o.o., Janka Vrabiča 10 a, Velenje, telefon 063-856-537, 856-286. NADGRADNJO ZA ŠKODO PICK-UP.Teko platišča 14 "4x100 (Golf, Opel, škoda) z novimi guma- mi 14x 60 x 195 prodam. Telefon 0609-632-431. OSKRBNIKA ZA ROMANTIČEN GOSTINSKI LOKAL, sprejmemo. Telefon 0609-632-431. PRAŠIČA 100 KG, prodam v celoti ali dve polovici. Telefon 893-280. LASTNIKI STANOVANJ KOZEL-JSKEGA 4 VELENJE oddajajo v najem prostor v izmeri cca 50 m2 v kleti, primeren za mirno obrt ali pisarno. Informacije na HABITU pri ga. TKAVC. Telefon 853-435 ali 853-312 int. 1907 ali pri g. GOLAČU na Koželjskega 4. STROKOVNO OBREZOVANJE SADNEGA DREVJA. Telefon 854-441 zvečer. ELEKTRIČNI AGREGAT 2 KW MIO 2000 prodam. Telefon 852-926. IZGUBILA SE JE PSIČKA, Una, rjavo bele barve. Sporočite na telefon 851-194. NOVO PISALNO MIZO z dodatnim elementom prodam. Telefon 852-550. R-4 GTL letnik 89, bele barve, prodam. Telefon 855-960. BIKCA težkega 150 kg za zakol, prodam. Telefon 892-429. PRAŠIČA težkega 100 kg prodam v celoti ali dve polovici. Telefon 881-391. OBVEŠČAM VSE STRANKE, da 7.5.1996 preneham z delovanjem. Cestno tovorni promet, Dejan Covič s.p. Koželjskega 1, Velenje. BIKCA ZA ZAKOL ali nadaljno rejo, prodamo. Telefon 851-595. ČISTO MLADA UPOKOJENKA, išče honorarno delo, 5 ur dnevno, najraje v kuhinji gostišča, samo v Velenju. Telefon v uredništvu. ZAKONSKO POSTELJO PRODAM za 15.000,00 sit. (možen dogovor). Telefon 857-270. R-4 GTL, letnik december 86, registriran do decembra 96, prodam. Telefon 882 805. POGREBNE STORITVE USAR Vinska Gora 8,63320 Velenje, Tfel.: 063 / 858-226, Mobit.: 0609 / 636 939 postavitev mrliškega odra na domu nabava cvelja ureditev dokumentacije MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV PE VRTNARSTVO POGREBNA SLUŽBA lel.: 063/851-012,0609/640-208 illllVVllil trenutkih z vami! Eimrmn POGREBNA SLUŽBA MORANA: TEL.: 063 / 720 - 003,720 - 660 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega očeta V1LIJA SORSA 5.5.1927-25.1.1996 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala tudi njegovim sosedom iz Prešernove 2, kolektivom Premogovniku Velenje, Gorenju "Gostinstvo" in osnovne šole Gustava Šiliha Velenje, Društvu upokojencev Velenje in gospodu kaplanu za opravljen obred. VSI NJEGOVI V življenju le skrb in delo si poznala, a sedaj od vsega trudna si zaspala. Odšla si tja, kjer ni več bolečin. Naj ti tihi dom le rože zdaj krasijo in svečke ti v spomin gorijo. ZAHVALA V trenutku seje ustavil čas, naša srca je napolnila globoka žalost, saj nam je kruta usoda iztrgala iz življenja mnogo prerano našo ljubo mamo JOŽEFOPART 17.3.1930 - 24.1.1996 iz Malega vrha Iskreno zahvalo izrekamo vsem, ki ste nam pomagali v teh težkih trenutkih, darovali cvetje, sveče, svete maše, izrekali pisna in ustna sožalja in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se osebju Doma za varstvo odraslih v Velenju za nego in pomoč, ko ste ji stali vedno ob strani v teh dolgih dnevih njene bolezni. Hvala zdravstvenemu osebju bolnišnice Slovenj Gradec. Enako zahvalo izrekamo govorniku, gospodu Korbarju za poslovilne besede.in pevcem za odpete žalostinke. Iskrena hvala gospodu župniku za lepo opravljeno mašo, besede v tolažbo in slovo ter opravljen obred. Žalujoči: hčerka Marjana, sin Filip z družinama ter sinovi Tone, Andrej in Silvo. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka JOŽEFA ŠKETA iz Hrastovca 10.7.1925-31.1.1996 se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in prijateljem za darovano cvetje, sveče ter izrečena sožalja. Hvala gospodu župniku za opravljen obred. Zahvaljujemo se vsem govornikom, pevcem, gasilcem in sosedom. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči VSI NJEGOVI En sončni soj, en topel dan, iz tal izvali cvet krasan, en čm oblak, en močni mraz-in strt je cvet na večni čas. (Simon Gregorčič) ZAHVALA Ob mnogo prerani smrti dragega moža, očeta, brata in strica MIRKOTA VAUKANA rojenega 3.11.1947 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom in prijateljem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, z nami sočustvovali, nam pomagali, mu darovali cvetje, sveče in izrekli sožalje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala kolektivu Gorenja in sodelavcem obrata Emajlirnice Kuhalnih aparatov. Zahvaljujemo se tudi pevcem za odpeti žalostinki, govornikoma za ganljive besede ter gospodu župniku za opravljen obred. Njegovi: žena in sin ter bratje in sestre z družinami. Ostalo grenko je spoznanje, to je resnica, to niso sanje, da te nazaj več ne bo, ker si za vedno vzel slovo. Spočij si žuljave dlani, za vse še enkrat h vala ti, dobrota tvojega srca, nikdar ne bo pozabljena. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, skrbnega atija in starega atija IVANA GOMILŠKA iz Kavč 31.12.1931-28.1.1996 Dolgujemo prisrčno zahvalo vsem, ki ste ob slovesu našega moža in atija izkazali zadnje spoštovanje, mu darovali sveče, cvetje, svete maše in ste ga v velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. Posebna zahvala družini Krštof-Cvikl, Korošec, Špegel in vsem sosedom in sorodnikom za njihovo nesebično pomoč. Hvala gospodu dr. Grošlju, sestri Slaviti Kortnik, rudarski častni straži, govornikom, pevskemu zboru Šentilj, rudarski godbi, praporščakom, gospodu župniku ter gospe Mimici Kuhar. VSI NJEGOVI. V SPOMIN Ijj *» r Iv | MARJANU PUNGERTNIKU 29.1.1972-8.2.1995 Strune njegove kitare igrajo nemo melodijo, v sobici med stenami, ki leto dni molčijo in čuvajo njegove skrivnosti iz časov žalosti, bolesti, neizpolnjenih želja in sanj... Hvala vsem, ki obiskujete njegov mnogo prerani grob in mu prižigate svečke. Hvala vsem, ki poskušate razumeti njegovo in našo bolečino. Vsi njegovi, ki smo ga imeli radi. "Naš čas" izdaja Časopisno založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o. Velenje, Cesta Františka Folta 10. Izhaja ob četrtkih. Po mnenju Ministrstva za Informiranje št. 23/26-92 je 'Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja Iz 13. točke, tarifna številka 3. za katere se plačuje 5 odstotni prometni davek. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel, Mira Zakošek (novinarji), Peter Rihtarič, Janja Košuta-Špegel (grafična oblikovalca). Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foittva 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451,854-761, telefax 851990 Žiro račun pri SDK Velenje, šteulka 52800-603-38482. Cena posameznega izvoda je 130,00 tolarjev, trimesečna naročnina 1430, polletna naročnina 2860, letna naročnina 5200 tolarjev. Rač. prelom in oblikovanje: kHIIIJtmVM^/V.I Grafična priprava, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Zgornjo Savinjsko dolino že nekaj časa hudo vznemirja obrambnega ministrstva o gradnji radarskega sistema na bila dolgo skrivnostna, čeprav so mnogi govorili o njej, nih V "prizadetih" občinah pravih odgovorov ni bilo, vsi so le ča ložitev Ministrstva za obrambo in ministra Jelka Kacina, ti dolgo čakali nanj in ga kljub večkratnim ostrim zahtevan in celotno Javnostjo. Na to sporočilo za javnost so tudi odi mf Pojasnilo Hiriist za obrambo ■m V zvezi z nekaterimi vprašanji glede, priprav na izgradnjo radarskega položaja nj Menini Ministrstvo za obrambo daje naslednje pojasnilo. Ministrsko za obrambo v skladu s svojimi pristojnostmi v/postavlja avtonomni telekomunikacijski in informacijski sistem za potrebe obrambe države. Sestavni del tega sistema je tudi radarsko omrežje, s katerim se zagotavlja nadzor zračnega prostora. Ta nadzor je usklajen in povezan s civilno kontrolo zračnega prometa in jo dopolnjuje. Ministrstvo za obrambo je prevzelo vojaško infrastrukturo na območju države neposredno po osamosvojitvi. Ta infrastruktura obsega tudi različne položaje za namestitev vojaške opremei ali tehnike in tudi radarske položaje. Njihova prostorska razporeditev je prilagojena obdobju, ko Republika Slovenija še ni bila samostojna država. Glede na to je potrebno celotno infrastrukturo prilagoditi tako značilnostmim našega ozemlja kot tudi potrebam obrambe samostojne države. Predvsem je dosedanja infrastruktura razmeščena na zahodnem in osrednjem delu državnega ozemlja, ne pa tudi na drugih območjih. Na tej podlagi so bile narejene strokovne študije in analize slovenskega državnega ozemlja, tudi z vidika razmestitve radarskega omrežja. Glede na dejstvo, da je mogoče zagotavljati ustrezen nadzor zračnega prostora tako za civilne kot obrambne potrebe najmanj z dvema radarjema dolgega dosega, je bila ob upoštevanju strokovnih in drugih elementov izbrana tudi lokacija za mirnodobno delovanje drugega radarja (prvi deluje na Ljubljanskem Vrhu). Gradnja vseh objektov Ministrstva za obrambo poteka v skladu s splošnimi predpisi in z upoštevanjem pogojev, ki so določeni z odredbo o določitvi objektov in okolišev objektov, ki so posebnega pomena za obrambo, in ukrepih za njihovo varovanje (Ur. 1. RS št. 17/92). To veljii tudi za izgradnjo radarskih položajev ne glede na to, da so radarske naprave, s katerimi razpolaga Slovenska vojska, mobilnega tipa. Položaj je potreben le za mirnodobno delovanje. Ministrstvo za obrambo v vseh postopkih sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi v potrebnem obsegu in v skladu s predpisi. V teh postopkih sodelujejo tudi pristojna resorna ministrstva ter podjetja, ki opravljajo dejavnost širšega pomena (energetika, telekomunikacije, ipd.). V dosedanjih pripravah za izgradnjo položaja se je proučilo vse morebitne posledice tako za naravno okolje kot tudi z vidika meril, ki so za to Živahno na smuč -v n Člani Smučarskega kluba Velenje so v petek na smučišču Šalek uspešno zaključili še eno smučarsko šolo. V 14. dneh so se osnovnih smučarskih pravil naučili najmlajši - otroci iz vrtcev, prvo in drugošolci. Snežne razmere so med tečajem nekoliko nihale, tako da so imeli tudi krajši premor, no večjih težav ni bilo. Smučišče v Šaleku je urejeno tako, kot se ga spominjamo iz prvih let, ko so ga odprli. Vlečnica obratuje, proga pa je poteptana. Na fotografiji: skupina z voditeljico Ireno Strupeh. ■ foto ieši vrsto objektov sprejeta v državah članicah Evropske skupnosti. Izvršena je bila analiza reliefa, tal, krajine, kulturne dediščine, voda, rastlinstva, živalstva, rabe prostora, naravne dediščine, proučen je bil ckopsihološki vidik, sociološki vidik, vpliv ncioniziranih elektromag-netih sevanj in podobno. Pri tem so sodelovale najpomembnejše strokovne institucije in strokovnjaki za posamezna področja. Ugotovitve teh analiz bodo upoštevane pri izvajanju načrtovanih del. Posebno pozornost se posveča preprečitvi kakršnegakoli onesnaženja okolja, zato so predvidena posebna zbirališča tudi za odpadne vode. Temu je prilagojen tudi načrtovani sistem ogrevanja in delovanja položaja. Poleg lega je bila že pri nabavi prvega radarja 1992 izbrana najsodobnejša radarska tehnologija, ki ustreza vsem izredno zahtevnim zahodnim predpisom. Izbrana tehnologija je varna tako za okolico kot uporabnika, v tem primeru vojsko. Nekatere informacije v javnosti glede nevarnosti elektromagnetnega sevanja z vidika vpliva radarja na okolje in človekovo zdravje, so tendencioznc in neargumentirane. Vsaka radark-sa antena oddaja usmerjen in pulzirajoč snop žarkov zaradi vrtenja radarske antene. Ta žarek oddaja pod kotom navzgor v zračni prostor tako, da ni nevarnosti za okolje in zdravje. To še posebej velja za antenske sisteme na višjih lokacijah. Če temu ne bi bilo tako, ne hi bilo mogoče namestiti radarskih naprav na letališčih in podobnih lokacijah, kjer jih je največ in vsa so v visoko urbaniziranih okoljih. Tudi ograjena območja radarskih naprav so majhnega obsega tako v tujini kot v Slovenski vojski, v nasprotju s prakso bivše JLA, ki je ograjevala izjemno obsežna območja pri vseh vojaških objektih. Sama izvedba bo taka, tla ne bo omejevalno vplivala na druge dejavnosti na Menini. Izgradnja predmetnega radarskega položaja bo moteča le v času same izgradnje zaradi zagotovitve nujne infrastrukture, medtem ko bodo vsi posegi kar najbolj prilagojeni ohranjanju prostora in na drugi strani kar najmanj moteči v okolju. Po izvedbi del bo izvršena tudi ustrezna prilagoditev in obnova prizadetih površin. Pri sami gradnji bodo upoštevani optimalni varstveni ukrepi. S samo izgradnjo položaja bo zagotovljena tudi usposobitev določena dela infrastrukture, tako na savinjski kot tuhinjski strani Menine (ceste, energetsko in PTT omrežje), kar bo omogočilo tudi osnovo za druge dejavnosti na omenjeni planini, ki jih dolgoročno načrtujejo občine. ■ Zeleni Slovenijo ; m r vprašanje v zvezi z namera vano gradnjo vnjaPJ-efi radarja na Mer.rii r! 'nitv prvič postavili t:, se,, občinskega sveta Kamnik julija lani. 14. 12. 1995 je vodstvo Zelenih ministiu Kacinu poslalo pismo s štirimi vprašanji, zr.rr, molka pa smo 19. 1. 1996 ministru poslali še ono pismo, na katerega je končno odgovoril 29. 1. 1996. V odgovoru je minister potrdil sum, da se gradnja vojaškega radarja resnično pripravlja in zatrdil, da elektromagnetno sevanje ne bo nevarno za živa bitja. Ta trditev je neresnična in jo bomo Zeleni dokazali z navedbo strokovnih ugotovitev i/, domače in tuje literature. Toda v tem trenutku je pomembno predvsem dejstvo, da so bile dosedanje priprave na gradnjo zelo skrivnostne, saj z njimi ni bilo seznanjeno prebivalstvo, ki živi na vplivnem območju naprave. Ker minister priznava, da je v pripravah na gradnjo radarja sodeloval z lokalnimi skupnostmi, pa je več kot očitno, da župani npr. občin Kamnik, Gornji Grad. Nazarje, Mozirje, ... dejansko že nekaj časa vedo, kaj se pripravlja in da prebivalcev o tem niso obvestili. To potrjujejo tudi govorice, da naj bi Ministrstvo n@ tvorbe nister Kacin" za obrambo z njimi sklepalo tajne dogovore o gradnji novih telefonskih priključkov in drugih infrastrukturnih objektov. Prav tako naj bi Upravna enota Občine Mozirje že izdala nekakšna soglasja, nekateri novinarji pa naj bi morali pred časom podpisati izjavo, da bodo o načrtih molčali, ipd. Zadeva je skrajno čudna in skrivnostna. Že pismo ministra Kacina Zelenim dokazuje, da se ta ne namerava ozirati na ustavno načelo, ki vsakomur zagotavlja pravico do zdravega življenjskega okolja (72. čl. ustave). Še bolj nenavadna je okoliščina, da se Ministrstvo za obrambo ne zmeni za Zakon o varstvu okolja, ki med drugim zahteva, da se pred vsakim posegom v prostor (in pred pričetkom postopka izdajanja dovoljenj) opravi celotna ocena posegov v prostor. O takšni analizi ni ne duha ne sluha! Zeleni Slovenije smo prepričani, da imajo prebivalci na ogroženem območju (prizadeto območje pa je zelo široko, sa. zajema najmanj Gornji Grad Bočno, Šmartno ob Dreti Nazarje, celo Zgornjo Savinjsko dolino do Luč, Spodnjo Savinjsko dolino, del Šaleškej doline, Tuhinjsko dolino Kamnik, Ljubljansko kotlino...) pravico, da so natačno obveši o vseh načrtih, posledicah in že izvršenih dejanjih na Menin planini. Predvsem pa o zdravstvenih posledicah obratovanja takšnega radarja. Minister Kacin se bo moral sprijazniti z dejstvom, da ne poveljuje JLA ki je lahko na ozemlju Slovenije počela vse, kar je hotela. Zeleni ne nasprotujemo boljši obrambi usposobljenosti naše države nasprotujemo pa skrivnostnim načrtom ministra Kacina, ki I lahko ogrozili zdravje naše in prihodnjih generacih na širšem področju države. Ker smo Zeleni prepričani, da je načrtovana gradnja radai ja usklajena z načrti NATC katerega članica Slovenija (še) ni, postavlja g. Kacin državljane Slovenije v nemogoč položaj: z davki naj bi plačali postavitev dokazano škodljive vojaške naprave, o kateri verjetno več vedo nižji uradniki v Pentagonu kot povprečno izobražen Slovenec. Tokrat ne gre za maligane, temveč za maligne tvorbe, g. minister Kacin. ■ Zeleni Slovenije, ' predsednik Vane Gošnlk tv parada i mfmmik Pfetek, I ■3» ob 20« uri v Udoci butik Mopped show Klemen Košir s skupino I - Modra kronika I - Strašna Jožeta Franc Pestotnik in Ivica Oštir Marta Pestator Martin Sagner - Dudek I - Vinko Šimek v Andrej Sifrer I - Andreja Makoter - Feldas - Štirje kovači I - karnevalski orkester plesna skupina Harlekin akrobatska skupina ACB & © +» Htf: Claudio Escobar iz Argentine in Tereza Kesovija iz Hrvaške. liiTifillllllili r: Utiiiffl^ MMm iMj-jrii-jauii, rj'uiiijti Jj*l:ii-.ui'jv '/ ''i: - ■ ■ ■ 'Vi ;■■-.• ipptv