Dopisi in novice. — Is seje c. h. des. šl. sveta dne 8. junija 1876. — Predsedoval je c. k. dvorni svetovalec, pl. Jožef Roth in navzočnih je bilo 7 udov. — Predsednik otvorivši skupščino, veleva brati razrešene vloge. — Da se učenec iz kranjske gimnaziji izloči, kakor je učiteljstvo nasvetovalo, se ni odobrilo. — Prošnje za jezikoslovne službe na gimnaziji v Kranji in v Kočevji so se predložile slav. ministerstvu. — Učitelj na gimnaziji v Kranji se je definitivno poterdil. — Sklenilo se je, da se tukajšnim ljudskim šolam razdeli J. Kersnikova »Avstrijska zgodovina«. {To ggodovino je založila nMatica slovenska" v Ljuhljani. Želimo samo, da bi se večkrat Jcaj enacega poročalo iz sej deš. šl. sveta.) Izpraznjena deržavna štipendija se je podelila gojencu na c. k. učiteljišču. •— Prošnja kraj. šl. sveta za ponavljavno šolo enkrat na teden se je zavergla. — Izključena sta bila dva gojenca na c. k. ufiiteljišču (lokalno), petim se je odvzela deržavna štipendija. — Učitelju v Ajdovci (na Dolj.) se je naročilo začasno podučevati v kerščanskem nauku, ker je župnik tam zbolel. — Učitelju se je obrok za učiteljski izpit podaljšal do konca 1. 1877. — Mnenje Ijubljanskega mestnega magistrata, ki se tiče poslopja za možko in žensko učiteljišče, se je poslalo z dotičnimi akti vred slav. ministerstvu. (Bq~ doče poslopje c. k. učiteljišča, prav za prav iskanje prostora za to poslopje pripravnega, ima že svojo zgodovino. — Nekaj je že omenil nTov". v 2. št. t. l. — Ko so vendar srečno opustili misel staviti poslopje pod »Turn" in so se odhčili za nMajarjevi svet" proti kolodvoru, je prišla stvar v obravnavo pred srenjski odbor Ijubljanskega mesta (24. maja t. l.) Sedaj smo še le pravo zvedeli. — Ljubljansko mesto vsikako hoče imeti naravnost pot od cesarskega mostu do južnega kolodvora, v ta namen misli kupiti »Urbasovo poshpje" in sosednje prostore, tedaj tudi prostor namenjen za c. k. učiteljišče. — Srenjski odbor je tedaj mislil, da se mu ni treba ozirati na sJclep c. k. dež. šl. sveta, ko hoče naravnost pot imeti do kolodvora. Rekli so mestni očetje: nNaj pa deržava drugej kupi svet, saj to lahko stori, mi zarad tega ne bomo ceste na pošev obračali, in imeli opraviti zastran odkupa s petimi posestniki, namesto z jednim. Le gospod deželni nadsornik, ki je ob enem srenjski svetovalec, je bil te misli, da bi se s tem stvar (zidanje ttčiteIjišča), zopet vnovič zavlekla. — A drugi svetovalci so ostali pri svoji. — Sedaj paberemo v nSchlztgi.u, da je obrok vgodenprivoljenju troškov, pretekel in stvar, dko ni padla v vodo, je vendar odložena na zelo negotov čas, I. mestna šola pa ostane v pritličju, recte kleti, v Ucealnem poslopji.) Predštev normalnega šolskega zavoda za 1. 1877 se je predložil deželnemu predsedstvu, da dobi cesarsko poterjenje zarad deželnega šolskega naklada, kakor je bilo sklenjeno v deželnem zboru. — Ža šolo v Dobravi pri Bledu se hočejo oberniti na deželni odbor za pripomoč iz normalnega šolskega zaklada. — Sprejelo se je, da se ima razširiti več ljudskih šol, nekaterim učiteljskim službam se je plača zvišala, drugim določila. — Eazrešilo se je: več pritožeb zastran kazni o šolskih zamudah, potem prošnja za nagrado in denarno pripomoč. — Iz seje deželnega odbora 24. junija t. l. Odgovor ministerstva za kmetijstvo na dopis deželnega odbora zarad naprave kmetijske šole vzel se je na znanje, poleg katerega naj bi deželni odbor preudarjal in v prihodnjem deželnem zboru predlagal, je-li bi ne bile nadaljevalne kmetijske šole za občno in vspešno podučevanje v kmetijstvu koristnejše nego kinetijska šola? — Oddale so se 4 izpraznjene J. Schellenburgovo dijaške štipendije. — Pismo vodstva šole za slepe v Lincu, da je v omenjenej šoli prostor za več slepih otrok iz Kranjskega, izroči se deželnej vladi zarad razpisanja dotičnih izpraznjenih štipendij. — Občini v Škoijej Loki se dovoli za 1. 1876. pobiranje 20 % priklade na direktne davke s pristavkom, da naj občinski odbor skerbi za to, da se nenavadno veliki občinski stroški leta 1876. za prihodnje leto zopet znižajo normalni stan. — Za zidanje šole na Dobravi pri Eadovljici je deželni odbor sklenil, 1. 1877. pogojno dati 600 gld. podpore iz normalno-šolskega zaklada. — Deželni odbor je priterdil, da se učiteljska služba v Čatežu da sedajnemu učitelju v Postojni Alojziju Eačiču. — Okrajno učiteljsko sborovanje za mesto Ljubljansko je bilo 6. t. m. Zbralo se je v sobi III. tečaja na c. k. učiteljišču nad 30 učiteljev med temi 8 učiteljic. Predsedoval je c. k. šol. nadzornik, ravnatelj g. Blaž Hrovat. Po vvodnem nagovoru je imenoval podpredsednika, g. prof. Zupančiča, glavnega učitelja na žensk. učiteljišču, in skupščina je izvolila perovodji: gda. prof. Prediko, gl. učitelja na mož. učit. in gno. M. Krašner-jevo, ravnateljico na 4razr. mestni dekl. šoli. I. točka. »Opazke c. k. nadzornika« pri nadzorovanji mestnili šol. Gosp. nadzornik je po svoji navadi razpravljal to točko mirno, objektivno a vendar temeljito; mislimo, da ni nikogar žalil, a marsikaterega podučil, kajti navadno človek samega sebe manj pozna, kakor ga drugi poznajo, in uadzornik, ki toliko šol ogleduje, kakor nadzornik ljublj. mesta, ki je tudi ravnatelj učiteljišč, marsikaj vidi, opazuje, primerja, kar drugemu ni mogoče. Da ni nikogar hotel žaliti, sklepamo iz tega, ko je poudarjal, da je to, kar je sim in tija zapazil, raorda le slučajno takrat bilo, ko je on nadzoroval. Sicer pa pravi, da je o tem, kako da se podučuje v raznih strokah, že govoril dvakrat, tedaj ostaja pri tem, kar je lanskega in predlanskega leta omenil, in hoče le nekaj malega še pristaviti. Opazke pa so bile, a) kar se tiče discipline, b) kar se tiče učnih strok. Ad a) spoznava g. nadzornik, da je vzderževanje discipline pred naukom in med naukom težavna stvar, a vendar le mora biti; med drugim opomni, naj se otrokom ne napoveduje kazen, ki se ne izveršuje, kar pa se enkrat izreče, mora se zgoditi i. dr. — Ad b) opomni, da se pri nazomem nauku tu in tam preveč govori, bolje je, daotroci večkrat odgovarjajo, nahaja se pri branji, da otroci besed, ki jih ber<5, ne razumo. Kar se tiče poduka v nemškem, naj učitelj dela na to, da bodo otroci na nemška vprašanja odgovarjali nemški, pri razlaganji slovenskih beril naj pa učitelj govori pravilno slovenščino. — Po nemških s 1 o v n i c a li imamo za nemški jezik pravila v slovenščini pisana, dokler ne bodo nemških knjig, naj učitelj skuša otroke vaditi tudi n e m š k i h pravil. Pri š t e v iljenji priporoča, naj se gleda tu in tam malo bolje na številjenje iz glave. Od rečnega nauka noče obširno govoriti, ker je to druga točka današnjega dnevnega reda, a vendar priporoča, naj se pri zemljepisju gleda na domovino, na avstrijskoogersko deržavo, preden da se podamo v tuje dele sveta, potem svari o poinotah pri poduku. Pri poduku o risanji opomni, da se učitelji sploh ravnajo po ministerskem ukazu 1. 1873, vendar priporoča, naj se zarisanje vse, kar je treba, poostrenje svinčnikov i. dr. prej pripravi, preden se ura začne, sploh pri tem nauku priporoča paziti na lego in mer života. — Kar se tiče »petja« graja preveliko vpitje tu in tam in priporoča, učiti raje manj pesmi a te temeljito. Pri »telovaji« priporoča, gledati posebno na čudorednost (sittlichen Werth des Turnens), med to spada privaja k rednosti, dostojnemu unanjemu obnašanju i. dr. Sklepa pa s tem, ko pravi, da ljudsko šolstvo napreduje, učitelje pa opominja, naj skerbe za nadaljno izobraževanje samega sebe. II. »Kateri bi bili priporaočki, da se disciplina, ki ponehuje, od kar so odpravljena telesna pokorila, zopet naravnalo.« (Welches waren die Mittel . . . um die gelockerte Disciplin wieder herzustellen.) Poročevalec je g. Bahovec, učitelj na IL mestni šoli. V vvodu svoje razprave omeni, da ne more opazevati, da bi bil šolski red omajan, ali da ponehuje, kerje on učitelj še-le od 1. 1872, ko so bila telesna pokorila že odpravljena. Sicer pa g. govornik obširno razpravlja, »kaj je šolska disciplina, kaj obsega, kakšna mora biti, na kaj naj se opira.« Potem bere iz šolskega in učnega reda §. 24. odgojne pripomočke: hvala, nagrada, razen letnih premij, z druge strani svarilo, karanje  naposled začasno izločilo. Potem stavi nasvete: »1. Učiteljski zbor želi, da bi se šolske oblasti povsod ozirale na §. 11. derž. šolske postave, in nanašaje na to, na dež. šolske postave I. oddelek: »kako se napravljajo in zderžujejo javne ljudske šole. §.1 — 16. 2. Za hudomušne otroke naj se napravijo posebne šole (Korrekzionshauser) in učiteljska konferencija naj bi imela pravico iz šole odločiti in tjekaj napotiti nepoboljšljive otroke.« G. Tomšič želi kakega positivnega nasveta, da se omajana disciplina zopet naravna. — G. Gerkman bere iz »Tagesposte« sestavek o odgojnih pripomočkih. Vodilna misel je bila ta: nekdaj niso drugače znali podučevati, kakor s šibo, ker ni bilo pedagogičnega izobraževanja, od 1. 1848 so zopet rabili šibo, ker so hotli duh 1. 1848 panati, nove šolske postave so pa šibo odpravile, veliko prevred za današnji vek; poprej so preveč šibo rabili, sedaj so jo čisto odpravili in prišli iz kota v kot. Kaj je nasledek tega, dečaki se učitelju v obraz smejajo, svojeglavnost, upor z otroci raste. Stariši rabijo šibo, a učeniki, ki namestujejo stariše, bi je ne smeli i. dr. ? G. vendar ne predlaga ničesa. — G. Kronberger, glavni učitelj na ž. učiteljišču, pravi med drugim, da je disciplina mogoča, ako ima učitelj pravo ljubezen do otrok, on priporoča, da naj učitelj revne oblači, skerbi, da bodo opoldne kaj jesti dobivali, naj skerbi posebno za zapuščene in zanemarjene, katere naj skuša v ljubezni pridobiti, naj se s stariši o zaderžanji otrok razgovarja i. t. d. Za strahovalnice ni. Debata se dalje suče o tem, ali gre terdovratne in nepokorne otroke telesno pokoriti, ali ne, kedar z lepa ne ubogajo, kar spregovori g. prof. Zupančič, gl. učitelj na ž. učiteljišču, ter nekako govori tako-le, da je to napačna vljudnost, ako se hudobni otroci telesno ne pokore, šiba o pravem času in v pravi meri veliko, veliko koristi; tedaj gre delati na to, da se §. 24. šolsk. in učnega reda dne 20. avgusta po postavni poti prenaredi. G. Kronbergerju pa odgovarja, da učeniki niso angeli, preveč .je zalitevati od njih, da bi bili kar »dobrodelni odsek«, to naj drugi store; kje bodo učitelji jemali čas, da bi vse to storili, kar g. K. tirja? G. Z. tudi ni za strahovalnice, kdo bode v njih podučeval i. dr Sedaj so se pa navzočnim ljudskim učiteljem jeziki odvezali. X. pravi, da so na Koroškem učitelji 1. 1. kaj enacega sklenili, Y. misli, to ne gre za to, da bi šibo zopet vpeljali, kakor nekdaj, marveč hudobnim otrokom pa tudi nespametnim starišem se mora ta misel vzeti »učitelj ne sme otroka kaznovati.« W. pravi, dosti je, da otrok šibo le vidi, strah je dobra reč; hudobni otroci druge do kervavega natepo, pa zaničljivo pravijo: I. kaj se mi more zgoditi, dopoldne bom eno uro zapert, učenik pa z mano. Zopet I. pravi: Modri stariši sami učenike prosijo, naj njih otroke v strah jemljejo, naj jih s šibo pokore, ako beseda ne zda i. t. d. G. predsednik bere nekaj izrek najslavnejših pedagogov iz novejših časov: Pestalocija, Diestenveg-a, Niemajerja i. dr., ki so vse te misli, da brez telesnih pokoril ne gre pii odgoji, in da je največa usmiljenost ta, ako se iz napačne vljudnosti šiba ne rabi o pravem času, taka melikužnost v izreji pripelje otroke v norišnico ali v jetnišnico. G. Zupančič pa svoj nasvet priporoča v tej obliki: Učiteljska skupščina izreka želja, da naj se §. 24. zač. šol. in uč. reda, ki telesno pokorilo v šoli vsikako odpravlja, po postavni poti prenaredi. (Die B. L. K. spriclit den Wunsch aus, dass der §. 24 der prov. Sch. u. U. 0. vom 20. August 1870, welcher die korperliche Ziichtigung unter allen Umstiinden verbiethet, im gesetzmilssigen Wege abgeiindert werde.) Po kratkem ugovarjanji, ki se je bolj dotikal forme, a ne stvari, seje nasvet enoglasno sprejel. (Konec prihodnjič.) — Pri okrajncm učit. zboru Logaškega okraja 6. marcija je predlagal g. Janko Žirovnik, učitelj v Starem tergu pri Ložu, naj se po šolah na deželi odpravijo oddelki in naj detca hodi v vsaki razred po dve leti. Utemeljeval je ta predlog nekako tako-le: Znano je, da je hoja v šolo na deželi po vsem slaba. To uzročuje nekoliko podnebje, daljava, revščina, delo in pa način podučevanja religije po leti. Dokazovati mi tega ni treba, ker to lahko vsakdo uvidi. Prigodi se toraj ne malokrat, da ima učitelj 73 detce v šoli. S to tretjino po mojih mislih ne more učitelj poduka nadaljevati, nego le ponavljati. Nadaljevanje stoperv prične, kadar je vsaj dobra polovica detce v šoli. V mestih jo druga; tam detca redneje hodi v šolo in redka izjema je, da sti samo "/3 detce v šoli. Učni načerti so pa za vse šole e n a k i. Da, — za šole na deželi so še dokaj težavneji, ker imajo te šole redom manj razredov, a toliko več 0dde 1 k0v. Poleg tega je pa v mestih redora jako težko doseči predpisani cilj in sem ter tja se tudi ne dosega. Razvidno je, da se na deželi predpisani cilj 11 e more doseči, če tudi bi imeli vse potrebne učne pomočke, kar nam pa žalibog po vsem manjka. Vseh ugodnih razmer, koje služijo narodnej šoli v mestih, nnm večinom primanjkuje. Poleg tega se pa moramo mi truditi še z več oddelki, kakor v mestih. In skorej zastonj se trudimo s temi oddelki, ki gotovo več škodujejo nego koristijo. Nikdar nisem v stanu v pol ure kako berilo temeljito razložiti in se potem prepričati ali so me ueenci umeli ali ne? I11 pol ure je odmenjeno n. pr. za direktni nauk. Poleg tega se pa izgubi preje ali pozneje nekaj časa. Uconci imajo korist le od d i r e k t n e g a n a u k a. Indirektno podučevani učenci so m 01 j e n i pri izdelovanju nalog, n. pr. iz računstva ali slovnice, ker slišijo vse drugo govoriti učitelja proti drugemu oddelku. Nikdar ne morejo nalog povoljno rešiti, ker je njih pozornost deljena. Posebno za 1. oddelek I. razreda je čas indirektnega podučevanja popolnoma izgubljen. Isto je tudi v višjih oddelkih, dokler učenci ne dobe potrebne samostojnosti. Učenci v Solah z več oddelki, kakor jih zapovedujo učni načerti, slišijo pač multa, a se še ne uče multa, tem manj toraj multum. Naloga ndrodne šole pa je in mora biti: »non multa sed multum«. Narodna šola ne niore človeka vsestransko izobraziti, nego mu more in mora položiti le temelj ter ga sposobiti, da se sam izobraži s čitanjem knjig i novin. Da se pa učencu položi ta temelj in se 011 sposobi za nadaljno izobraževanje, je pred vsem treba znanja maternega j e z i k a. Da se dosedaj pri nas na jezikoslovje (Sprachunterricbt) gleda premalo, je sploh znana slabost našega šolstva. Jezikoslovje se temeljito tudi ne more gojiti, ker imamo p r e m a 10 č a s a in pa še to same p 01 u r e. Šolarske knjižnice so menda zato, da se iz njih učencem knjige izposojujejo! Dober pomoček za gojenje jezikoslovja. A kolikor je baš meni znano, se to redko kje godi. Zakaj?! »si «. To le mimogrede. Da se pa toraj pride v okom preje omenjenim zaprekam, moramo dobiti cele ure in samo direktni nauk. Z oddelki toraj proč! Mesto v oddelke naj bi pa učenci bodili po dve leti v en razred. Učni smoter naj bi bil za peivi razred n. pr. 8/3 od tega, kar imasta sedaj pervi in drugi razred ožiroma oddelek itd. Ta razdelitev bi imela zase to-le: Sedaj moramo precej hitro nadaljevati, če hočemo doveršiti tvarino do konca leta. Ne morerao se baš veliko ozirati na tiste učence, ki nas ne dohajajo. Da nas nckateri ne dohajajo, je kriva ali absolutna neztnožnost ali se pa njihov dub začetkom le počasi razvija. Z absolutno nezinužriostjo, ki je pa bolj redka, ne opravimo, bog ve kaj! tudi v dveh letih ne, a učenci, ki so se začetkom le počasi razvijali, nas bodo dohajali. In baš taki imajo potem največje veselje do nka. Dan danes pa baš tacih učencev veliko zaostane in ker ne morejo dohajati, jim jame veselje do uka pešati. Da — merzeti jim začne uk nekoliko iz obupnosti, nekoliko pa radi sramote, da morajo še eno leto v istem razredu sedeti. Navedeno sem sam izkusil nekoliko v Ljutomeru, nekoliko v Starem tergu. Uresničenje navedene misli podpira postava, ki dovoljuje za posamezne okraje, da detca jame stoperv se sedmim, oziroma osmim letom hoditi v šolo in pa tudi to, da se na novo upiše vsako leto povprečno le 30 učencev. Teh 30 uč. bi čakalo drugih 30 in potem bi prišli skupaj v I. razred. In če računamo kacih 20 k večjem zaostalih, bi jih bilo v I. razredu 80. In s temi bi se ložje kaj doseglo, nego se 130—140timi, kar imamo sedaj navadno v I. razredu. Učni smoter upam doseči vkljub vsem zaprekam na deželi tako, da bi mi vsak razred z dobrim vspeliom doveršilo 7/io učencev. Seveda, — učni smoter narodne šole bi se potem na videz skerčil, a prepričan sem, da bi faktično narodna šola rodila boljši sad, nego ga je dosedaj. Eadoveden sem, kaj moji kolege o tem mislijo! ? če ima ta misel kaj dobrega v sebi, pridobi stvar s tem, da moji kolege navedeno misel vsestransko in javno prerešetajo. —. Tako beremo v št. 13. »Slov. Učit.« Stvar je viedna, da se vsestransko premisli, le tako, ako bodemo odkrito povedali stvar, kakor je v istini, je upati, da se »šolske oblasti ozrejo na sklepe učit. zborovanj.« — Okrajno učiteljsko zborovanje za Postojno je bilo 6. junija t. 1. ob 10. uri v Senožečah. Navzoči vsi učitelji, razven 1 učitelja in |1 učiteljice, in tudi g. župan in 3 duhovni gospodje. Predsedoval je c. k. okrajni šolski nadzornik g. Demšar. Dnevni red je bil: 1. Volijo se opravilniki (Punkzionare). 2. Kaj se razume pod besedo družbinska omika (soziale Bildung), kako naj jo učitelj vadi v šoli in zunaj šole (poroča g. Pin). 3. Kako se poterjujejo novi učni certeži na 1, 2, 3 in 4 razrednih ljudskih šolah, kako se najlože izpeljujejo ? (poroč. g. g. Martin Zarnik, Ludovik Hribar in Andrej Perne). 4. Kako se podučujejo učenci raznih oddelkov s koristjo v jedni šolski sobi? (poroč. Mat. Rant). 5. Kako mora šola delati za varstvo pevskih tic? (poroč. Fr. Mercina). 6. Samostalni predlogi i. dr. 7. Poročilo pervomestnikovo za okraj. učit. bukvarnice. Volitev pregledovalcev računa. 8. Volitev stalnega odbora. — Za okraj Ljubljanske okolice zborujejo učitelji 27. t. m. na c. k. učiteljišču. Na dnevnem redu so: 1. Opazke c. k. nadzornika pri nadzorovanji. 2. Kako se učna tvarina iz jezikoslovja in realij, ki je enorazrednim razdeljenim ljudskim šolam v učnem čertežu naprej pisana, na podlagi sedaj veljavnib učnili knjig in beril in prejpisanih učnih pripomočkov najprimerneje razdeli po o d d e 1kih vsake skupine. 3. Poročilo pervomestnika bukvarničnega odseka o bukvarnici in volitev komisije. 4. Volitev stalnega odbora za 1. 1876/77. 5. Volitev zastopovalcev učiteljstva v okrajnem šolskem svetu za prihodnjih 6 let. — Janežičeva slavnost. Koroški rodoljubi so sklenili letos 13. avgusta, t. j. nedeljo pred Velikim Šinarinom (nebovzetjem D. M.) s posebno slovesnostjo slaviti spomin prerano umerlega slovenskega jezikoslovca in pisatelja Anton Janežič-a, ter mu v znamenje narodove častitbe in hvale na rojstni hiši v št. Jakobskej fari (Rožna dolina; železniška postaja Verba [Velden], okraj Rožek) staviti spominsko plošča. V ta namen voljeni odbor si je zvest, da bode udeležitev prostega naroda mej Slovenci Koroške zdatna in živahna, ob enem mu je uže ime Janežičevo porok dovelj, da bodejo tudi drugi Slovenci iz bližnjih kronovin radostno ovo priliko porabili, da časte spomin nevtrudljivega delavca na slov. slovstvenem polju in ob enem v duševnej vzajemnosti podado gorotanskim rojakom bratovsko roko. — nMali občni zemljepis" spisal prof. Jesenko. Knjiga je spisana najbolj za učit. izobraževališča, primerna pa bi bila tudi za perve razrede srednjih šol in ža vsacega, kdor si boče zemljepisni nk v slovenskej besedi in v skerčenem obsegu prisvojiti. Z ličnimi in razločnimi čerkami tiskana se dobiva knjiga pri bukvarjih po 80 kr. — Kakor iz gotovega vira slišimo, je sl. ministerstvo kmetijstva družbi kmetijski pisalo, da je obveljal njen nasvet o reorganizaciji učiteljskih preparandij v tem oziru, da se bode kmetijstvo na preparandijah vpriliodnje temeljito učilo, ker le potem je mogoče, da pridejo iz njih v kmetijstvu izvedeni učitelji na deželo, ki morejo šolsko mladino po doveršeni ljudski šoli s pridom učiti tako, da dobimo »nadaljevalnih kmetijskih šol« veliko po deželi. Ministerstvo je pri tej priliki pohvalilo delovanje družbe kmetijske, dež. šolskega sveta in deželnega zbora. »Nov.< — Učiteljem na Kranjskem, ki bi radi imeli »malo fiziko« za narodne ali ljudske šole v pogovorih, ki jo je poslovenil Iv. Lapajne, poročamo, da se ta knjižica dobiva tudi pri bukvarji g.Lerherji v Ljubljani. Takisto tudi »Mali prirodopis.« — — Z določbo od 6. junija 1876, je slavno naučno ministerstvo za učne pripomočke v slovenskih ljudskih šolah privolilo, da se rabi: \;izorni nank za slovensko mladost. Slovenski razjasnil Ivan Torašič. V Ljubljani 1872. Založil J. Giontini. Stoji trdo vezan 3 oJ. 50 kr. Zemlja (Globus se slovensko terminolo<njo od Ivana Tomšiča.) V Ljubljani. \a prodaj pri Jan. Giontiuijn. Stoji 5 »1. 30 kr. Tako imate zdaj slovenski učitelji dva učna pripomočka v slovenskem jeziku s privoljenjem naučnega ministerstva in nihče vam ne more braniti, da bi jih ne smeli rabiti v slovenskih ljudskih šolah! — Na c. k. ženskera učiteljišču tukaj je bil zrelostni izpit (pismeni) od 24. junija do 4. julija, a na možkem od 28. junija do 8. julija, Ustmeni se začne na ženskem 12. a na možkem 19. julija in v naslednjih dnevih. Pismene naloge na možkem učiteljišču so bile 1. Iz pedagogike (nemški): Kakšne morajo biti domače naloge ? Pripomočki da je primema tiščina v šoli, kakšni so? Orodje v šoli potrebno? Ferdinand Kindermann in njegove usluge za povzdigo šolstva na Pemskem. 2. Iz nemškega jezika: Kmetijstvo, začetek omike in glavni pogoj vsega družabnega življenja. Iz slovenskega jezika: Jeli varčnost eloveku potrebna, iti zakaj mora vzlasti učitelj varčen biti? (Dalje prili.) — Priporočila vredno. Pred kratkem smo imeli priliko, videti pri g. A. Forsterju, stolncmu organistu v Ljubljani, lep harmonij iz P. Titz-ove c. k. dvorne tovarne n a Dunaju ("VVieden, Pressgasse Nr. 2 8). Tak harmoij obsega 4 Y2 oktav tastature, t. j. od C ~ 8' do f ~ '/4' ter ima en sam premen (Espression), da se more ali krepko ali nježno igrati, kakor ravno skladba zahteva. Harmonij je od hrastovega lesa narejen. Gonili pri mehovih se lahko zaprete, na stranicah pa so deržaji, da se po potrebi prenese. Za šole je kaj pripraven; zato je v »ceniku« tudi imenovan šolski harmonij. Cena mu je 85 gl. brez voznine. Skoraj da ni moč popisati, kako praktično, lepo, in solidno je sostavljen. S tremi kljukicami odpre se cela mehanika, da se brez truda pride do njenih posamesnih delov. Poje jako tnilo a tudi dosti močno; C = 8', naj nižji glas, in f= V4', naj viši se jednako lepo in čisto oglasita. Igra poleg rahlo sopajočih mcbov teče tako gladko, kakor olje. Kdor pozna okoruost starih fisharmonik, ki so verhu tega še jako drage, more se čuditi pripravnemu inštrumentu, ter obžalovati, da si je kedaj staro pokveko omislil. Na izversten barmonij opozorujemo šolske oblastnije, ki si nameravajo ornisliti kak tak instrument za ljudsko šolo. Tudi za male podružnice, kjer nimajo orgelj, bi tak harmonij kaj dobro služil v povzdigo cerkvenega petja in pobožnega duha. Naj bi še drugi časniki to objavili. — — Cerkvene skladbe. Našim cerkvenim pevskim zborom bodo gotovo jako vstregle tri »Ecce sacerdos magnus« z responsoriji za škofovo obiskovanje, ktere je ravnokar v lahkem štilu na svetlo dal g. A n t. F o e r ss t e r. Ena skladba je sostavno, dve ste razstavno zloženi. Ker se tem podobne besede tudi za gradual rabijo, se lahko pojo kot antifone pri dotičnih mašah. (Veljajo 50 kr.) — Od tega skladatelja se še dobi: 6 »Tantum ergo« (po 50 kr.), dve veliki slovenski maši (po 50 kr.), »Lamentacije in Očitanje« (po 40 kr.), Pevska šola (po 60 kr.) —