TRE SEBI
6
1979
GLASILO TEMELJNIH ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA GOZDNEGA GOSPODARSTVA BLED
Izteklo se je leto 1979. To je bilo leto odgovornih zapletenih nalog, tako na družbeno ekonomskem kot na družbenopolitičnem področju. V razreševanju le-teh je bilo vloženih mnogo naporov, osebnega prizadevanja posameznikov in kolektiva v celoti.
Rezultati so spodbudni, kar nam že nakazuje nadaljnjo pot, da vztrajamo na začrtani smeri. To je pomembno, ker prav v tem času že snujemo načrte in razmišljamo o potrebah in željah, kako naj bi potekalo delo, notranja organiziranost, naša aktivnost na vseh področjih delovanja, uveljavljanja zakona o združenem delu in življenje našega kolektiva v letu 1980.
Razmišljanja, razprave, snova-
nje, pobude in iskanje še boljše poti za razreševanje tekočih vsakodnevnih problemov in srednjeročne kot tudi dolgoročne us -meritve naše delovne organizacije je in mora biti temeljni kamen, na katerem gradimo svojo prihodnost in prihodnost naše mlajše generacije, ki bo prevzela in tudi kritično ocenjevala naše delo. Mi sejemo danes, rezultat naše setve bodo žele naslednje generacije. Kakšna bo ta žetev, pa v veliki meri zavisi od nas, ki nam je bilo dano in ki smo se odločili, da svojo delo združujemo v delovni organizaciji, ki ima specifični položaj predvsem glede dolgoročnih odločitev in naložb.
Prav zaradi te specifičnosti, zaradi pomembnosti panoge goz-
darstva, kjer ima družba Se poseben interes, kjer delamd, odločamo in ustvarjamo pod kritičnim očesom vse slovenske javnosti, morajo biti naše odločitve še bolj pretehtane, med -sebojno dogovorjene in usklajene, kot tudi ekonomsko utemeljene.
Ko razmišljamo, razpravljamo o naših uspehih in neuspehih v letu, ki se izteka, se moramo skrbno in kritično poglobiti v a-nalizo rezultatov, kaj smo opravili in česa nismo, kar smo samoupravno sprejeli, ugotoviti vzroke odstopanj, skrbno izločiti rezultate našega boljšega dela od- tistih, ki niso rezultat naših prizadevanj, naših vlaganj. Takšna selektivna poglobljena a-naliza mora izločiti vse zunanje tržne vplive, ki so rezultat pre-
teklih vlaganj, rezultat boljših naravnih pogojev gospodarjenja. Izločitev teh zunanjih vplivov. Izločitev vplivov, ki so rezultat politike vlaganj v preteklosti GG Bled, mora dati rezultate, ki so plod prizadevanj temeljnih organizacij, s katerimi naj ti v celoti samostojno razpolagajo. V letu 1980 moramo delo pri vsebinskem dopolnjevanju in spreminjanju vseh odnosov med temeljnimi organizacijami pri pridobi,-vanju in razporejanju dohodka, kot tudi pri uveljavljanju načela delitve po vloženem delu nadalje-
vati, iskati optimalne rešitve, ki bodo slonele na samoupravnih, dogovorjenih in medsebojno usklajenih rešitvah. Pri razreševanju družbenoekonomskih in družbeno političnih odnosov ne smemo prezreti zakona o gozdovih, o samoupravnem aktu o združevanju v delovno organizacijo, zakona o združenem delu, predvsem pa ne tistih določil, ki opredeljujejo gozdnogospodarsko območje, o enakomernem razvijanju celotnega območja. Naše naloge in dolžnosti kot samoupravljale!, ne samo v samo-
upravnih organih temeljnih organizacij in delovne organizacije, ampak tudi v interesnih skupnostih, družbenopolitičnih skupnostih ter v vseh drugih organizacijah in društvih kjerkoli delujemo, moramo izpolnjevati še bolj zavzeto in poglobljeno. Pri uresničevanju samoupravnih dolžnosti želim v letu 1980 vsem delavcem in kmetom največ uspehov,
SREČNO NOVO LETO 1980!
Predsednik sveta OZD GG Bled Miklavčič Jože
Iz TOZD gozdarstvo Pokljuka
Predsedniku delavskega sveta TOZÖ Gozdarstvo Pokljuka tovarišu Ivanu JEKLARJU smo zastavili nekaj vprašanj.
Na Pokljuki dela že 18 let. Vodi gozdni revir, že vrsto let aktivno deluje v samoupravnih organih in v družbeno političnih organizacijah. Najprej je podvomil, če so vprašanja res namenjena njemu, sicer pa je rade volje odgovoril.
Če je uredniški odbor "Presekov" že začel s tako akcijo, mislim, da bi se moral pogovarjati ž vsemi Člani oziroma delegati delavskega sveta TOZD-a kot organi samoupravljanja. Predsed-
nik delavskega sveta ni in nikakor ne sme biti privilegiran član in ne more nastopati in odločati v imenu delavskega sveta.
Motijo me tudi vprašanja, ki bi po mojem mnenju bolj sodila k intervjuju z individualnim poslovodnim organom oziroma vodjem proizvodnje. Tako obsežne in celovite podatke bi namreč lahko podal le tisti, ki se neposredno ukvarja s tem.
Čeprav se ta vprašanja nanašajo tudi na delo delavskega sveta, pa bi se bilo treba pozanimati tudi o delu delavskega sveta, o njegovi strukturi, o reševanju problemov iz proizvodnje, družbene-
ga in osebnega standarda, o informiranju, o krepitvi in izvajanju samoupravnih načel, o načinu odločanja delegatov ali so njihove odločitve sugerirane, samostojne ali pa izhajajo iz predhodnega kontaktiranja z tako imenovano "bazo" (od neposrednih proizvajalcev). Skratka gre za vlogo samoupravnega delovanja pri izvajanju in izvrševanju letnih programov in načrtov.
Sedaj pa odgovori na vprašanja.
Čeprav je še november, mislim, da bomo do konca meseca decembra z večjo prizadevnostjo in delovno disciplino ter razpoložljivimi delovnimi sredstvi ven-1 darle v celoti realizirali letošnji plan.
Posek iglavcev 36800, 00 m3, listavcev 2000,00 m3, gojitvena dela v obsegu 23000 ur. Oddaja iglavcev 36800,00 m3, listavcev 2000,00 m3. V celoti bodo opravljeni prevozi, vzdrževanje, plan investicij itd.
Vsa ta dela je opravljalo 104 delavcev. Pri poseku lesa in gojitvenih delih 63 delavcev, pri spravilu lesa 15 delavcev, pri vodenju, organiziranju - strokovno tehnični kader 16 delavcev.
Poleg vsega našega prizadevanja pa smo včasih nemočni. Še vedno smo namreč odvisni od vremenskih pogojev. Tako nam jo je že v novembru zagodel sneg, zaradi česar je izpadlo precej proizvodnje: pri sečnji lesa, spravilu, odvozu, pri izdelavi vlak, skratka pri vseh opravilih na
Spravilo v snegu bomo imeli do spomladi - seveda bo snežna odeja še dosti debelejša.	Foto GG
prostem. Slaba volja ln nezadovoljstvo se loteva vseh tistih, ki dela vodijo, organizirajo, zlasti pa delavcev, ki dela neposredno izvajajo. Večkrat slišim tega ali onega delavca, ki pravi: "ko le ne bi bilo zime, bi se v gozdu še dalo prestajati". Delo je postalo lažje, mehanizirano, ni več toliko težkega fizičnega dela; čeprav "motorka" in traktorji po drugi strani prinašajo negativne posledice, pa je le zima tista, ki ovira- in otežkoča delo v gozdu. Večkrat se sprašujemo, zakaj toliko forsiramo zimsko sečnjo pri nas? Kako živijo ostali TOZD-i in delovne organizacije v Sloveniji, ki v zimskem času ne sekajo? Ali je to vredno, ali smo rentabilni? Zavedati se moramo, da se pri toliko slabših pogojih ne glede na večje prizadevanje in vloženi trud ne more napraviti toliko kot v normalnih pogojih. Zima na Pokljuki ne prizanaša. Traja celih sedem mesecev, včasih pa tudi osem. Trdim, da nikjer v Sloveniji ne obleži sneg tako dolgo. Presoditi bi bilo potrebno, kdaj se lahko normalno dela, kje in ob kakšnih primerih glede na višino snega, temperaturo in s kakšno rentabilnostjo.
Zgodi se namreč, da sekač porabi več časa za kidanje drevesa, kot pa za samo nadaljnjo obdelavo. Kako se obnašajo materiali pri nizkih temperaturah nam je poznano, ne vemo pa, kako deluje in se obnaša človeški organizem; to lahko le predvidevamo. Osebno mislim, da bi morali iskati delo v zimskem času kje drugje, morda na smučiščih, v lesni industriji in še kje, le da bi bilo ustrezno in primerno. V gozdu pa naj bi sekal: le najnujnejše, pa še to v ugodnejših pogojih. Ob kamionskih cestah bi morali imeti več lesnih zalog, da bi oddaja lesa nemoteno potekala. Vsekakor je za to potrebna študija že v bližnji prihodnosti. Že v tem letu je pri nas v januarju, februarju in marcu delalo izredno 28 delavcev in opravilo 24000 ur.
Letni plani so sestavljeni tako, da odpade 35 % plana po norma urah na zimski čas, po količini (kubikih) pa na polovico. (V tem času pridobivamo debelejši les).
Iz Koprivnika in Gorjuš se delavci vsak dan vozijo na delo z avtobusom. Delavci iz Bosne in
S premazi vršičkov uspešno odvračamo divjad
Traktorist spremlja navezovanje hlodov in zadrževanje pomočnika.	Foto GG
drugih krajev pa prebivajo v urejenih bivališčih na Mežakli, v Radovni in na Mrzlem studencu. Sezonskih delavcev nimamo in so tako rekoč vsi "stalni". Struktura naših delavcev je zelo pestra, kar se odraža tudi pri njihovih različnih interesih. Delavec, ki ne živi samo od dela iz rednega delovnega razmerja, že med delovnim časom razmišlja, kaj bo postoril še po službi. Ravno tako je tudi z delavci, ki so iz oddaljenih krajev, ki niso pri svojih družinah, svojcih in ne v domačem kraju. Svoj redni letni dopust izkoristijo za košnjo doma in za obisk družine.
Pri načrtovanju letnih programov moramo upoštevati tudi te interese in se jim prilagajati. Družbeno koristno je, da so obdelana polja, zorane njive in u-rejeni vrtovi. Brez urejenih površin, zlasti še v bodoče, ko nam preti energetska kriza in skrb za prehrano, ne bomo mogli živeti. Zato ne smemo dovoliti, da bi polja "podivjala".
Da bi zmanjšali stroške in izboljšali življenjske pogoje delavcev iz drugih krajev, bomo morali urediti skupen dom, Ta dom naj bi bil za vse ljudi iz teh treh področij nekje v centru - v doli-
ni, kjer je možnost za lažjo oskrbo, pa tudi za obisk kulturnih ln družabnih prireditev.
Dosedanja ureditev - trije delavski centri - je zelo draga, tako vzdrževanje kot oskrba. Delavce pa je ravno tako treba voziti na delo, le da je ta razdalja krajša. Taka ureditev je torej kratkotrajnega značaja in ne funkcionalna. Delavec pa ge vedno ne stanuje v. dolini.
Le poredko se dobimo vsi skupaj, morda enkrat do dvakrat letno in to na zborih delavcev in podobnih srečanjih. Naša razbitost je zaradi obsežnosti in razgibanosti terena in zaradi teh centrov prevelika, zato je iz objektivnih razlogov tudi informiranost zelo slaba. Za samoupravne akte, dogovore in sestanke smo se zbrali in delovali po skupinah na treh področjih. Vendar pa tudi delovne skupine, torej delni zbori delavcev, ge niso popolnoma zaživeli. Boljša obveščenost, informiranje, lažji pristop, manjši stroški ter primeren prostor, zahtevajo primerno in centralno bivališče.
Glede osebnih dohodkov in nagrajevanja po delu bi rekel, da so "plače" premajhne. Take trditve so resnične, osebni dohodki v gozdarstvu so nizki. Če primerjam OD gozdnih delavcev z osebnimi dohodki delavcev v drugih vrstah industrije, so OD drugje malo manjši: vendar pa se njihovi delovni pogoji (streha nad glavo, suha tla, primerna temperatura) ne morejo primerjati s pogoji gozdnih delavcev. Z osebnimi dohodki smo v naši delovni organizaciji v slovenskem merilu zelo pri repu. Pri nagrajevanju često uporabljamo uravnilovko, zlasti pri delu po času. Opravičujemo in zagovarjamo jo s tem, da uravnavamo količino in obseg dela. Naj bo delo nekomu odrejeno še tako odmerjeno delo, pa vendarle delavčeve sposobnosti in kvalitete opravljenega dela, ne upoštevamo, oziroma jo zanemarjamo. Zakon o združenem delu zagotovo govori nasprotno. Skratka - premalo se ukvarjamo s problemi nagrajevanja. Tak način nagrajevanja ne more biti dolgotrajen. Bo že držalo, da je uravnilovka potuha lenih. Ali sodimo vsi v to klasifikacijo? Najbrž ne, zato pa tudi prihaja do nevšečnosti in nezadovoljstva.
Vedno naj nas vodi izrek: plačilo po delu.
Če v redu in pravočasno opravljaš svoje delovne naloge, potem sl tudi opravičen do pravic, ki izhajajo iz dela. Prav tega pa se premalokrat zavedamo tudi svojih dolžnosti. Terensko delo je v naši delovni organizaciji premalo upoštevano in cenjeno.
Letni plan v prihodnjem letu ne predvideva bistvenih sprememb, saj je sestavljen po gospodarskih načrtih v okviru srednjeročnih planov. Lotiti pa se bomo morali izgradnje centralnega skladišča na Rečici, Vsekakor bo to velika investicija, vendar je neob-
Na vprašanje o uspehih in problemih v TOZD gozdarstvo Jesenice je odgovoril predsednik DS tovariš Alojz Mertelj.
Z uspehi smo lahko zadovoljni kljub manjšim težavam, katere pa v bodoče nameravamo odpraviti. TOK se reorganizira tako, da bo imelo svoje delavce in mehanizacijo. Težave, ki so nastopile, smo obravnavali na proizvodnih sestankih, na zboru delavcev in na DS - TOZDa. Vemo, da se je TOK organizirala s l/l -1979, plani pa so bili pripravljeni po revirjih, ki so vodili proizvodnjo v družbenem in zasebnem gozdu; tako so revirni gozdarji v zasebnem gozdu vodili proizvodnjo v labilnih parcelah družbenega lastništva. Vsa proizvodnja je bila razdrobljena, zato so nastale težave pri prevo -zih delavcev na delo in nazaj. Zato so stroški prevozov neprimerno večji na m3 v proizvodnji v labilnih parcelah. Prav gotovo pa se da s koncentrirano proizvodnjo marsikaj prištediti. Ne nazadnje pa je možno v labilnih parcelah marsikje opraviti proizvodnjo v zimskem času, ker -so stabilni oddelki po večini nad 900 m nadmorske višine. Zaposlitev delavcev v zimskem času je na našem TOZDu še vedno problem; nekaj se jih je v zadnjih letih zaposlilo na žičnici Vitranc v Kr. gori. Potrebno bi bilo, da se o takem sodelovanju napravi dol-
hodno potrebna. Olajšati moramo najtežje gozdno delo, to je lupljenje lesa.
Želim, da bi v prihodnjem letu dosegli boljše rezultate pri delu, samoupravnem ter družbenopolitičnem sodelovanju. Želim, da se ne bi zapirali po TOZD-ih, da bi več sodelovali na vseh ravneh, se več dogovarjali in spoštovali med seboj.
Vsem članom delovne organizacije ter njihovim družinam in svojcem: srečno in uspešno novo leto 1980.
Jekler Ivan
goročni sporazum. TOZD žičnica Vitranc je pripravljena na sodelovanje, ker je znašaj našega dela tak, da če ni snega, imamo delo v gozdu. Zdi se, da z obljubami o možni zimski zaposlitvi v lesni industriji ne bo nič. V organizacijo dela in načrtovanje pa se moramo v bodoče še bolj poglobiti, kajti tu so še rezerve. Odpiranje gozdov na našem TOZD-u se je zadnja leta le pospešilo. Če bomo s takim tempom nadaljevali, bomo čez 10 let dohiteli ostale TOZD-e, ter tako zmanjšali solidarnost ostalih TOZD-ov pri delitvi dohodka. Seveda pa pri tem računamo na u-resničitev programa o mehaniziranem skladišču za lupljenje in krojenje na Rečici.
Bivanje naših delavcev v samskih domovih je po samoupravnem sporazumu o minimalnih pogojih gozdnih delavcev ustrezno zagotovljeno, saj imamo dva centra sodobno urejena s centralnim ogrevanjem, to sta del. center na Jesenicah in Dovjem. Tretjega v Kranjski gori pa nameravamo še dopolniti s centralnim ogrevanjem ter posodobiti sanitarije.
Dohodkovni odnosi niso še na čistem; delavci, ki delajo po učinku, so res plačani po delu, če je med njimi tudi kvaliteta dela enaka. Za režijske delavce pa ne moremo trditi, da smo plačani
□z TOZD gozdarstvo Jesenice I
po učinku, ker se tu še skriva prizadevnosti posameznika. Vsi hočemo imeti polno kuverto, u-deleženi pri delitvi večje vrednosti točke, pa čeprav smo šele polovico del opravili v 9 mesecih. Merila oziroma normative za režijska dela pa bo treba še dodelati, saj je od organizacije in razporeda dela odvisen tudi učinek delavca, ki dela po učinku, da ne omenjam medsebojnih odnosov, ki psihološko vplivajo na zadovoljstvo vseh delavcev.
Na koncu še nekaj razmišljanj: gozdarstvo bo treba bolj popularizirati in dobiti čim več domače delovne sile ali začeti vlagati več v družinska stanovanja. Ne sme nam biti cilj gradnja samskih stanovanj, družina potrebuje očeta v svojem krogu. Družba pa želi, da so otroci vzgojeni in socialno varni.
Srečno 1 98 0 !
Predsednik centralnega sveta TOK je 60-letni kmet iz Srednje vasi v Bohinju tov. ZUPANC Martin. Redi 6 govedi in konja, nekaj dohodka pa ima tudi od gozda (30 m3 letnega etata). Je pokojninsko - invalidsko zavarovan in kot udeleženec NOB tudi že upokojen.
S svojo preudarno misijo in be-
Tovariš
Alojz MERTELJ predsednik DS TOZD gozdarstvo Jesenice
sedo uspešno vodi odločanje centralnega sveta TOK in skuša objektivno usklajevati interese delavcev in kmetov - članov TOK, kar pa ni lahka naloga, zlasti na področju dohodkovnih razmerij.
O izvrševanju plana TOK 1979 tov. Zupanc meni takole:
"Plan oddaje lesa iz zasebnih gozdov se ne odvija po letni di-
namiki, za kar je več razlogov:
-	glede na slabo odprtost zasebnih gozdov je letošnji plan blagovne proizvodnje izredno visok;
-	v prejšnjih letih je bil za sečnje velik pritisk s strani nekmetov, tako da takratni obseg oddaje ni realen odraz dejanske zmogljivosti zasebnih gozdov;
-	veliko je posestnikov, ki dohodkovno niso odvisni od gozda, zato sekajo le za lastno porabo;
-	smatram, da sečnje potekajo v dokaj zadovoljivem obsegu, toda zaradi obsežne stanovanjske in druge gradnje je veliko potreb po lesu za lastno porabo, s tem pa je pomembno prizadeta tržna proizvodnja. "
Tov. Zupanc meni, da bi morali v prihodnjem letu naša skupna prizadevanja pri razreševanju takega stanja usmeriti na najpomembnejša področja, o čemer sodi:
"Že pri planiranju gradnje cest bi morali lastnike vsaj moralno obvezati, da bodo ob novozgrajenih cestah sekali v okviru etatov. Tudi odobritev lesa za lastno porabo naj bo pogojena s posekom letnih etatov. Če lastnik nima interesa ali možnosti sekati sam, naj poseka GG. Na tem področju si bo po mojem mišljenju morala več prizadevati tu -di gozdarska služba. Nedosežen plan oddaje močno vpliva tudi na končno ceno lesa, ker nosijo vse zakonske finančne obveznosti in druge fiksne stroške TOK-a manjše količine kubikov. Ko bomo šli pred zbore kmetov s to I problematiko, bi bilo to ugotovitev dobro utemeljiti s konkretnim izračunom (npr. - razliko pri 80% in 100% realizaciji plana oddaje). S sečnjami še posebej ne bi smeli odlašati v predelih, kjer terjajo gojitvenogospodarski razlogi samega gozda. "
Pa še o dohodkovnih odnosih v TOK-u:
"Eno je področje dohodkovnih odnosov med samimi delavci TOK-a, drugo področje pa je dohodkovni položaj kmeta v TOK-u. Na primeru vrednotenja kmetovega dela v lastnem gozdu pri gojenju
Zdravniki na obhodu po odročnih deloviščih v Karavankah
F oto GG
iz temeljne organizacije kooperantov
gozdov se vidi, da so ti odnosi poSteni, saj je kmet pri teh delih dohodkovno praktično izenačen z gozdnim delavcem. " Meni celo, da bi morali imeti po vzoru gozdarstva urejene dohodkovne odnose tudi v kmetijstvu.
V razgovoru je tov. Zupanc načel še eno žgoče dohodkovno področje, ki ga vznemirja že 10 let. Ker ne more iz svoje kože, je prišel tudi tokrat z besedo na dan. Boli ga namreč, da se del dohodka od kmečkega žaganega in predelanega lesa na obratu gozdarske kmetijske zadruge Srednja vas ne vrača nazaj v pospeševanje kmetijstva, ampak se s tem dohodkom krije ležernost dela in druge pomanjkljivosti ostalih obratov zadruge. Prepričan je, da bi se z zadrugo dalo samoupravno sporazumeti za ureditev teh odnosov, pri čemer mora sodelovati tudi GG Bled, ki zadrugo s kmečkim lesom oskrbuje.
Ob koncu razgovora pa še stisk roke za uspešno delo TOK-a v letu 1980.
Arih Andrej, dipl. ing.
Sošolki kramljata:
» Ko hodim zvečer po mleko, si strah preganjam s petjem, f Ali boš potem pri angleščini tudi pela, ko te bo strah, če boš vprašana?
pridobivanje in poraba drobnega lesa v SRS
To problematiko je obravnaval posvet zveze inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva SR Slovenije na Bledu 24/11-1979. Sodeč po številu udeležencev je bilo že ob začetku posvetovanja jasno, da so listavci pomemben gospodarski faktor slovenskih gozdnih gospodarstev, tudi blejskega, zlasti v zasebnih gozdovih, čeprav s skromno udeležbo na posvetovanju nismo ravno potrdili tega dejstva; očitno nas Blejčane kje drugod čevelj še bolj žuli.
Vsebina obravnavane teme je v grobem naslednja:
- V Sloveniji je po približni oceni okrog 100.000 ha mladih in srednjedobnih sestojev listavcev, iz katerih je z redčenji možno pridobiti pomembne dodatne količine drobnega lesa za proizvodnjo ivernih in vlaknenih plošč ter celuloze. Predelovalne kapacitete lesne in celulozne industrije imamo tolikšne, da nam te dodatne količine, če jih spravimo na trg, poplaknejo z levo roko.
V gojitvenem pogledu zmeren poseg v te sestoje ni sporen, oziroma je kot negovalni ukrep nujen. Tehnologija pridobivanja drobnega lesa je tudi do potan-
kosti obdelana, saj imamo v Sloveniji kar nekaj "zabukov-ljenih" GG območij, kjer morajo krepko gledati na vsak dinar, da se preživijo s prostor-ninskim lesom listavcev. Torej predelava drobnega lesa, gojitveni razlogi za posek in tehnologija pridobivanja drobnega lesa listavcev so razčiščeni.
Zaradi celovitosti moramo k tem trem plusom dodati še en pomemben družben vzgib za pridobivanje listavcev, to je pomanjkanje energije, ki nas bo v kritični fazi zanesljivo priBÜila v iskanje lastnih vi-
rov. Vse naštete okoliščine same po sebi vsiljujejo sklepanje, da bi moral sistem pridobivanja drobnega lesa listavcev pravzaprav že funkcionirati s polno paro, na posvetovanju pa se je izkazalo, da smo trenutno na mrtvi točki in z nič kaj jasno perspektivo za prihodnje obdobje. Pri tem sortimentu namreč na celi fronti odpoveduje računica. V povprečnih pogojih gospodarjenja prodajna cena ne pokriva niti direktnih proizvodnih stroškov pridobivanja drobnega lesa listavcev. Lahko bi rekli, da je bilo to dejstvo refren letošnjega blejskega posvetovanja. Vrhunski slovenski gozdarji in lesarji so v številnih referatih in koreferatih strokovno poglobljeno nakazali številne rešitve, ki pa zaradi različnih pogledov tudi na sam gozd niso vse med seboj v strokovnem sozvočju. Kaj nam na primer pomaga predlog lesarjev, naj za ublažitev ekonomike povečamo jakost redčenj, če pa s tem zamorimo bodoči razvoj sestoja, zlasti v predelih, kjer se s sekiro pojavljamo šele prvič oziroma s krepko zamudo. No, prav tako pa so lesarji "preslišali" predlog gozdarjev, da bi morali cene drobnega lesa listavcev oblikovati na podlagi proizvodnih stroškov., med katere brez dvoma spada tudi izgradnja traktorskih vlak, brez katerih se sodobne tehnologije spravila drobiža sploh ne moremo zamisliti. Lesarji seveda vztrajajo na stališču, da bi tako oblikovane cene porušile celotno razmerje cen v skupini sortimentov listavcev in celo iglavcev. Pravijo, da je zato bolj pravilno, da se pogovarjamo o skupnih vlaganjih za dopolnilno proizvodnjo drobnega lesa. Pri tem so nam dali vedeti, da njihov "dohodkovni odnos" z gozdarji temelji na preprosti primerjavi med ceno domače surovine in ceno za les, pripeljan iz oddaljenejših krajev. V teh okvirih so pripravljeni tudi na skupna vlaganja. Ni kaj! Originalno pojmovanje dohodkovnih odnosov! - ki pa se bodo morali najbrž bistveno menjati v trenutku, ko ne bomo imeli lesa od kje uvažati. Ta dan menda ni tako daleč, če prav razumemo obnašanje zahodnoevropskih
držav, ki se odločajo za temeljito varčevanje lastnih gozdnih fondov.
V razpravi se je tudi pokazalo, da predviden naskok na mlade sestoje listavcev iz ekonomskih razlogov samostojno ne bo uspel, ampak bo potreben sočasen pristop na vso gozdno površino, ker bomo prisiljeni iskati ekonomsko kompenzacijo tudi v sečnjah debelega lesa, seveda v omejenem obsegu. Pri tem se droben les listavcev pojavlja kot vezan proizvod hlodovine, v taki kombinaciji pa pri pridobivanju drobiža bi-
stveno laže dihamo, še zlasti, če so v sečnjo vključeni tudi iglavci.
Razprava je bila tako zagreta, da je bilo v njej komaj prostora za osvetlitev še enega dejstva, in sicer, da je omenjeno bukovo mladovje pretežno v zasebni lasti. Kmet ima na svoji mali gozdni posesti seveda bistveno manjše možnosti za izravnavo stroškov, poleg tega pa na te stvari tudi nekoliko drugače gleda. To se izraža v njegovi preprosti modrosti, da slab les dobrega požre. Po tem merilu se tudi
Uspeta pomladitev listavcev v revirju Brezje - Foto GG
Zahtevno spravilo s težkim zgibnikom na južni strani Pokljuke.	Foto GG
Omejene obremenitve po osi kamiona puščajo tudi talce zaloge ob cestah.	Foto GG
Traktor pomaga sekaču - Foto: I. Veber
RAZVOJA RAČUNALNIŠTVA
odloča, kaj bo iz gozda spra-vil, kaj pa ne. Pa tudi če bo bukov drobiž spravil k cesti« ga ob sedanji konjunkturi drv iveraši zlepa ne bodo dobili.
Se nadaljuje Arih Andrej, dipl. ing.
NIKOLI NE LJUBIMO TISTEGA, KOGAR SE BOJIMO.
Vsakega človeka sl enkrat vesel - če ne tedaj, ko pride, pa zagotovo takrat, ko spet gre.
M. Z.
Janez pride iz Sole in ogorčen reče:
"Očka, v Solo pa ne grem več!" Očka: "Ja Janezek, zakaj pa vendar ne?"
Janezek: "Ja, veS oči, učiteljica me samo zafrkava".
Gresta v Solo.
Učiteljica vpraSa Janezka: "Janezek, kje je bil rojen dr. F. Prešeren?"
Janezek: "Vidiš očka, že zopet začenja".
M. Z.
PRGRAM
Potrebe po pravočasnem in kvalitetnem pridobivanju podatkov o rezultatih poslovanja, stanju gozdov, uporabi sredstev in drugih podatkov vedno bolj naraščajo. To so predvsem podatki o sedanjem stanju, nas pa vse bolj zanimajo tudi podatki o prihodnosti. S pomočjo računalnika je mogoče na osnovi predpostavk izdelati alternative in se tako izogniti odločanju po občutku. V
bodoče hočemo od ručunalništva več kot do sedaj: ne zadošča nam le hitro pridobivanje rezultatov in nadomeščanje ročnega računanja, temveč želimo dobiti tudi podatke o prihodnosti; teh pa je vedno premalo. Z nadaljnjim razvojem računalništva, se bodo skrajSale periode planiranja. Naš namen je: podatke zajeti takoj ob nastanku, jih takoj obdelati in primerjati z obstoječimi podatki.
V prihodnjem srednjeročnem razdobju naj bi uporaba računalnika poleg dosedanjih obdelav pripomogla k pridobivanju podatkov o prihodnjih situacijah.
1.	Organizacija obdelav In prog-f a ms'ka 'oprema
Imamo že nekaj obdelav, ki so med seboj tehnično povezane. Naš namen pa je povezati vse obde-
lave v Integrirano računalniško obdelavo in tako oblikovati podatkovno osnovo (banko podatkov). Bazo podatkov pa bomo oblikovali pri obdelavah, ki jih rabimo dnevno, ker bomo tako omogočili direkten dostop do podatkov. Računalniško osnovan informacijski sistem s popolno podatkovno osnovo bo preko skupnega centra povezan s skupno podatkovno osnovo za panogo gozdarstva. Z bankami, SDK in statistiko pa bo povezan z zapisi na magnetnih trakovih.
Organizacija in programiranje obdelav bo že v bodoče naloga službe Ha. računalništvo brez servisnih uslug zunanjih programerskih skupin. Vse potrebe za nivo panoge in republike pa naj bi uredila skupina, ki bi bila posebej za to organizirna, s tem da bi v delovne organizacije uvajala standardne zapise in obrazce. V bodoče bo služba za računalništvo organizirala in programirala obdelave ne le za računski center, ampak tudi za mini računalnik, ki bo povezan s skupnim računalnikom.
2.	Predvidena računalniška oprema
V prihodnjem srednjeročnem razdobju se bomo usmerili v direktno zajemanje podatkov. V skupnih službah naj bi na mestih, kjer je velika množica podatkov, namestili terminale za vnašanje podatkov in izhod na ekran. Gozdarji na terenu naj bi pričeli zbirati podatke s premerko, ki podatke beleži na računalniški nosilec v času ugotavljanja. Tudi na mehaniziranem skladišču bi prenašali podatke direktno na računalniški nosilec. Za nekatere obdelave pa bo za vhod podatkov še ostala računalniška kartica in luknjalnik. Za izhodne informacije bomo poleg papirja uporab-ljali še mikrofilme ali mikrofi-še ter ekrane. Za povezavo vhodnih enot ter za lokalne obdelave in za povezavo s centrom predvidevamo nabavo mini računalnika. Mini računalnik bo poleg racionalizacije vhoda podatkov zamenjal sedanji terminal CDC 731 - 12, Phillips in obe Ascoti, Terminal bo leta 1981, ko planiramo nabavo mini računalnika, star že 7 let in pri tako intenzivni uporabi kot sedaj, tudi že izrabljen. Za čitanje podatkov, zabeleženih z avtomatsko pre-
merko, bo potrebno nabaviti či-talno napravo, za izpis na mikrofilm ali mikrofiš pa bo napravo nabavil RRC.
1984	ureditev daljših izhodov na mikrofilme ali mikro-fiše
1985	predelava in izboljšanje zastarelih obdelav
3.	Kadri
Kadrovanje v službo za računalništvo je z ozirom na druge službe specifično in tudi zahtevnejše. Danes v Sloveniji še nimamo šole za programerje, niti ne za organizatorje računalniških obdelav. Absolventi višje šole za računalništvo v Kranju v šoli pridobijo osnove iz računalništva, vendar se morajo za praktično delo usposobiti na tečajih, ki jih pripravijo zastopniki posameznih vrst računalnikov ali pa računski centri. Zato je še vedno vprašanje, ali naj v računalništvo sprej-jemamo delavce z opravljeno višjo šolo za računalništvo, ki se morajo kasneje naučiti računalniške organizacije in programiranje ter spoznati gozdarstvo, ali pa naj bi kadrovali ljudi z e-konomsko, gozdarsko ali poslovno izobrazbo, ki kasneje opravijo še tečaje iz programiranja in računalniške organizacije. Po mojem mnenju je koristno, če so v službi za računalništvo delavci z gozdarsko, ekonomsko in z računalniško šolo.
Tudi v naprej predvidevamo povezavo z RRC ali pa z računalnikom, ki bi ga skupaj nabavili vsi gozdarji.
nabava čitalnika za mikrofilme oz. mikrofiše
investicije v skupni računski center
Da bi uresničili predvideni plan v letih 1981-1985, mora biti že v začetku leta 1981 naslednja kadrovska sestava:
-	Vodenje službe in organiziranje računal, obdelav:
en delavec, dipl. gozd. ing. ali dipl. oec. in pet let delovnih
izkušenj
Opravljeni tečaji: uvod v računalništvo, programiranje, sistemska analiza
-	Organiziranje in programiranj računal, obdelave:
dva delavca z višjo ekonomsko izobrazbo ali
opravljeno višjo šolo za računalništvo in 2 leti delovnih izkušenj
opraviti morata iste tečaje kot vodja
-	Programiranje in izvajanje obdelav:
Terminski program razvoja računalništva od leta 1981 do 1985
Leto	Priprava obdelav	Nabava računal, opreme
1981	glavne knjige	mini računalnik
materialno poslovanje
fakturiranje saldakonti kupcev saldakonti dobaviteljev vse obdelave za mini računalnik v povezavi z računalnikom centra)
1982	evidence gozdnih posestnikov programi za izdelavo planov In predvidevanj gozdne proizvodnje (Obe obdelavi za RRC)
1983	programi za preverjanje In ure- premerka z avtomatskim janje podatkov s premerk z avto- beleženjem podatkov. (Šte-matskim beleženjem podatkov vilo še ni znamo)
čitalnik podatkov s tega nosilca
dva delavca, gozd. ali ekonomski tehnik in 3 leta delovnih iz-kuSenj
tečaja: uvod v računalništvo, programiranje
- Operaterska dela pri sistemu in zajemanju podatkov:
tečaja: uvod v računalništvo, operaterski tečaj
4.	Predvidena dela v letu 1980
Za leto 1980 planiramo izdelavo projekta za Spremljanje proizvodnje in celoten obračun osebnih dohodkov z uporabo delovnega lista in naloga. Poleg tega pa planiramo Se izdelavo projekta za obdelavo podatkov osnovnih sredstev. Za predvidena dela pa je potrebna že enaka kadrovska sestava kot za dela v naslednjem srednjeročnem obdobju.
5.	Predlog investicij
Leta 1974 smo skupaj z LIP Bled in Vezeninami Bled nabavili računalniški terminal in ga namestili v kletne prostore naSe poslovne stavbe. Terminal je že od vsega začetka dobro izkoriščen in ga često uporabljamo več kot 12 ur dnevno. Za normalno delovanje in za vzdrževanje skrbimo delavci službe za računalništvo Gozdnega gospodarstva Bled. Prav v zadnjem času pa se zaradi iztroSenosti pojavlja vedno več okvar. Čeprav so okvare take, da se jih da v enem dnevu odpraviti, zgubimo veliko časa, poleg tega pa okvare povzročajo precejšnjo negotovost delovanja.
Poleg velikega Števila obdelav, ki jih opravljamo s terminalom. Se vedno uporabljajo v računovodstvu dve Ascoti za knjiženje OD, osnovnih sredstev in podatke HKS. Čeprav je sedaj obremenjenost Ascot manjSa, jih ii-porabljamo za redne mesečne obdelave. StarejSa (model 170/55) je bila nabavljena leta 1964, novejša pa leta 1967. Glavne knjige, saldakonte dobaviteljev, podatki o posojilih in odkupu stanovanj pa obdelujemo s strojem Philips, ki smo ga nabavilil leta
1975. Tudi ta stroj ima v zadnjem času precej okvar in zastojev. Ker Commerce ni več zastopnik za Philips, bo stroje vzdrževal le še do konca leta 1979, nato bo vzdrževanje prevzela skupina pri PROLES-u, ki danes Philipsove stroje samo u-porablja. Zato lahko pričakujemo velike težave tudi pri vzdrževanju naSega Philipsa. Če bi želeli Philipsa ali Ascote razbremeniti in prenesti katerokoli obdelavo na terminal, moramo nabaviti še en luknjalnik in verifi-cirko. Taka nabava pa pri današnji novi tehnologiji zbiranja podatkov ni več primerna.
Iz tega je razvidno, da smo zadnjič Investirali v lastno računalniško opremo leta 1975, le v letu 1978 smo nabavili nova moderna in s tem povečali kapacitete terminala.
Vso opremo, ki smo jo nabavili do leta 1975, bi nam nadomestil novi računalniški sistem, ki bi imel terminalske priključke, istočasno pa bi bil sam priključen na nek večji računalnik (trenutno na RRC). S tem bi odpadli pomisleki o nabavi novega luknjal-nika in verificirke ter o menjavi strojev v računovodstvu. Bolj pomembno kot to pa je, da z novim sistemom izboljšamo poslovanje.
Npr. : materialno poslovanje, s katerim se danes ne more pohvaliti, se bo izboljšalo takoj, ko ga vključimo v novi sistem. Prav tako bomo lahko fakturirali po potrebi. Brez problemov bomo lahko izpisali samo en račun. Luknjanje kartic z dobavnic, prejemnic in izdajnic bo odpadlo. Rezultate bo mogoče videti kadarkoli na zaslonskih terminalih.
Z novim računalniškim sistemom sebo obseg luknjanja zelo zmanjšal, ker bo vsak knjigovodja podatke iz dokumentov takoj vnašal v računalnik s tem, da jih bo računalnik takoj preveril in napačne sproti zavrnil. Mogoče bo tudi prikazati podatke v tabelah na ekranih. Ta sistem omogoča smotrno uporabo baze podatkov in s tem stalen dostop do podatkov.
Za našo delovno organizacijo bi rabili:
-	procesor,
-	256 KByte centralnega spomina.
-	3 diskovne pogone s kapaciteto 40 - 50 M Byte,
-	2 magnetno tračni enoti,
-	1.600 linijski tiskalnik ali 2. 300 linijska tiskalnika,
-	1 čitalnik kartic,
-	5 video display terminalov,
-	operacijski sistem,
-	prevajalnik za COBOL,
-	software za kreiranje datotek z direktnim pristopom
-	software za sortiranje podatkov,
-	software za bazo podatkov in
-	software za komuniciranje s CIBER - 172.
Vso to opremo dobavljata ISKRA ELEKTROMEHANIKA Kranj in ELEKTROTEHNA, TOZD za računalništvo DIGITAL in Hi danes stala okoli 7. 000. 000. - din.
Obdelave, ki jih rabimo stalno, kot so glavne knjige, saldakonti dobaviteljev in kupcev, material in fakturiranje, bomo izvajali z doma z opisano računalniško opremo s tem, da bomo v RRC še naprej oblikovali lastno banko podatkov. Za ostale obdelave pa bomo uporabljali novi sistem kot današnji BATCH terminal, le da bo vnos podatkov poleg kartic, tudi za te obdelave lahko direktno preko zaslonskih terminalov v sistem s takojšnjo kontrolo.
Ker pa ni smiselno vseh podatkov zajemati direktno preko zaslonskih terminalov (taksacijskih, poseka, plana, odkupa, osebnih dohodkov ), bomo luknjalnika še zadržali in novi sistem opremili s čitalnikom kartic. Zaslonskih terminalov ne bi namestili po upravah TO, le v TO gozdno avtoprevozništvo bi namestili e-nega, zaradi materialnega poslovanja, ostali pa bi bili nameščeni v prostorih DSSS. Eden bi u-pravljal celoten sistem, eden pa interaktivno programiranje. Modema, ki smo jih kupili lani, bi koristno uporabili tudi pri novem sistemu.
Prednosti, ki jih prinaša novi sistem:
1,	Omogoča lokalne obdelave, povezavo z računskim centrom in s podobno sestavljenimi sistemi v drugih delovnih organizacijah.
2.	Z direktnim vnosom odpade luknjanje in verificiranje. Podatke vnaša knjigovodja, ki
•dva delavca, elektrotehnik ali ekonomski tehnik in 1 leto delovnih izkušenj,
O premakljivem delovnem času
pozna vsebino in napake, ki jih računalnik sproti prikaže (registrira) in tudi sproti odpravlja. Podatkov ni potrebno pisati na posebne obrazce kot sedaj.
3. S tem sistemom je mogoče vsak trenutek videti najnovej-§e stanje. Izhodne informacije ni potrebno stalno pisati na papir, ker jih lahko vidimo na ekranu. Tako knjigovodji ni potrebno pisati vsebine kartic na papir, ker sam lahko preko tastature pokliče katerokoli kartico in si jo ogleda na ekranu.
Naia računalniška oprema je precej izrabljena, tako da lahko pride do večjih zastojev. Tega pa ne smemo dopustiti, kajti obdelave so take vrste, da brez njih poslovanje ne more normalno potekati. Zato predlagamo, da predlog čimprej obravnavamo in sprejmemo ustrezne sklepe.
Vso navedeno opremo lahko plačamo z dinarji. Dobavni rok pa je 9 mesecev od podpisa pogodbe.
6.	Zaključek
Vsi vemo, da j,e računalniška obdelava draga. Manj pa vemo o koristih, ki jih z računalništvom pridobimo. Zato jih bom opisal:
-	z računalništvom smo v poslovanje vpeljali večji red,
-	informacije so pravočasnejše,
-	informacije so popolnejše,
-	kljub večjemu obsegu administrativnih in knjigovodskih del ni bilo potrebno sprejeti novih delavcev,
-	število administrativnih in knjigovodskih delavcev se je od leta 1972, ko smo z računalništvom pričeli in do danes, na! območju GG Bled znižalo za 7. V denarju je to letno 1. 500. 000. Služba za računalništvo z vso opremo in delavci pa letno stane 1. 800.000 din. Razlika je 300. 000 , din. Ostale koristi je težko prikazati v denarni obliki, nedvomno pa večkrat presegajo 300. 000 din.
Jože Skumavec, dipl. ing.
V	gozdarstvu že dolgo poznamo premakljivi delovni čas. Imeli smo 7, 8, 9 in 10-urne delavnike daljše poleti in krajše pozimi, pomladi in jeseni. Pisarniški delovni čas je bil sicer vseskozi malo dolg (8 ur), premikali pa smo začetek in konec (6.-14., 6.30-14.30 in 7.-15). To premikanje delovnega časa pa še ne omogoča posamezniku izbiro delovnega časa.
V	sodobno organiziranem delu se vse bolj uvajajo dinamične oblike premakljivega delovnega časa, v katerih si vsak sam lahko izbira prihod na delo in odhod z dela v okviru določenega časa. Tak delovni čas imajo uveden že marsikje tudi v Sloveniji. Delovni čas je na primer od 5.30 do 15.30 ure. Obvezna prisotnost na delu za vse delavce pa od 7. do 13. ure, to je 6 ur. Ostali delovni čas izbira vsak delavec sam. Lahko dela najmanj 6 ur, največ 10 ur dnevno tako, da opravi po delovnem koledarju obvezno število delovnih ur v mesecu. Možno je tudi manjše odstopanje in izravnavanje v naslednjem mesecu.
Bohinjski gozdarji so že izbrali nekaj predlogov za drevesa spomenike. Akcija, ki teče preko društva inženirjev in tehnikov, naj bi omogočila, da bi zaščitili zanimive drevesne posebneže.
Vsak revir naj ima vsaj eno zaščiteno drevo! ARH Janez, ki vodi revir Martinček, je predlagal lipo na Vodiški planini. Drevo je debelo 195 cm. Raste pred partizanskim domom in je kandidat za najdebelejše drevo v gozdno gospodarskem območju. Na Rovtarici je revirni vodja ŠMID Ludvik opisal vitalno jelko v oddelku 33 b, ki ima meter premera in višino preko 40 m. V revirju Ribčeva planina je vodje CERKOVNIK Martin predlagal več smrek in bukev od 70-80 cm premera za kandidate bodočih dreves spomenikov. MEDIC Do-
Za sprejem premakljivega delovnega časa je potrebno najprej a -nalizirati medsebojno povezanost delavcev v delovnem procesu, njihove probleme, ki jih ugotovimo z anketiranjem in prikazati dobre in slabe strani. Obsežno študijo o spremenljivem delovnem času je opravil dr. Zdravko Kaltnekar. V svoji knjigi nakazuje raznovrstne rešitve ter dobre in slabe strani. V njej o-menja, da je z večjo svobodo iz -bire delovnega časa v dobro organiziranem delovnem procesu možna tudi večja produktivnost.
V delovni skupnosti skupnih služb GG Bled smo opravili anketo o delovnem času. Velika večina je za to, da bi uvedli delovni čas od 5.30 do 15. ali 16. ure. V obravnavi je predlog, naj bi določili poskusni čas 3 mesece, nakar bi ugotovili, če se predvidevanja uresničujejo. Gre namreč za to, da delavec lahko sam izbira delovni čas, upoštevajoč svoje osebne potrebe, po drugi strani pa naj bi to prispevalo k večji produktivnosti.
F. L.
re v revirju Bistrica je ponosen na debelo jelko za Malim vrhom, ki meri v širino 171 cm. Na žalost jé poškodovana od udarcev in so jo napadle mravlje, pa nihče ne poskrbi, da bi jo zdravili. Še debelejša je na pol suha jelka v Trstju, saj dosega po debelini 180 cm. Je v revirju Zgornja dolina, kjer domuje vodja CESAR Zdravko. Verjetno je jelka v Trstju najd ebelejša na Gorenjskem in bi bilo prav, če bi zaščitili vsaj del debla v spomin na njeno prvenstvo.
GAŠPERIN Peter vodi revir Not -ranji Bohinj. Predlagal je tri vi -talne smreke, od katerih raste najdebelejša v Suhi nad cesto, ki pelje proti Storeč ravni. Meri skoraj 120 cm. Debelejša je smre ka pod Ogradi in še ni izmerjena.
NK*KLJeVA*t-f€ MA 10■ S?®.
Zanimiva drevesa v Bohinju
KADROVSKE SPREMEMBE
Delavci in upokojenci, ki so u mrli :
(’SENICA IVANKA
Upokojili:
MARIČ PETER KUMERDEJ VALENTIN DIJAK FRANC SMUKAVEC RUDOLF
Delavci in upokojenci, ki so u-mrli:
PINTAR PETER REKAR BOŠTJAN st.
Kadrovske spremembe v letu 19 7 9
TOZD GOZDARSTVO BOHINJ:
Prihod delavcev:
MIKELJ STANKO NEDIČ ZDRAVKO RUPNIK BOGDAN SMUKAVEC FRANC TEJIĆ PETRA
GARTNER MATJAŽ-pripravnik
Odhod delavcev v druge OZD:
ZUPAN BOJAN DJURIĆIĆ JOVO
Upokojena delavca:
REBOLJ FRANC MLAKAR STANKO
ŽIDO (Lepoša) TEREZIJA _ ni zaposlena
LIČEK IZTOK v JLA
TOZD GOZDARSTVO POKLJUKA: Novo zaposleni:
LIPOVEC IVAN - prišel iz JLA
PRANJIČ MIROSLAV
PEJIČ PERO
BUČIČ ILIJA
JELAŠ FRANJO
JURIČEVIČ PETER
PRANJIČ MARKO
MIKELJ ALOJZIJA
KRNIČAR PETER - prišel iz JLA
POLANC JANEZ (dokončal GSŠ)
Odšli v druge OZD:
KUNČIČ VALENTIN PRANJIČ ILIJA PRANJIČ MARKO JELAŠ FRANJO PRANJIČ MIROSLAV
Spomin na Gorjuško žičnico - Foto: I. Veber
TOZD GOZDARSTVO JESENICE: Na novo sprejetih: 11 sezoncev
Odšli v druge OZD:
BABIČ DRAGO, Elan Begunje RADOČAJ RADOJKA, Gorenjska oblačila
JEVREMOVIČ MARIJA
Delavci, ki ao se upokojili:
MARKELJ MARJAN DAVIDOVIČ TODOR
Povprečno število zaposlenih:
50 delavcev 11 uslužbencev
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB:
Na novo sprejeti:
BERNARD LUDVIK CERGOLJ FRANC AVSENIK STANISLAV
Odšli so:
AVSENIK STANISLAV
OB DNEVU JLA
Predlog programa DIP gozd. Bled
ZA LETO 1980
Glede na ustaljene programe Iz preteklih let bo društvo v letu 1980 delovalo na naslednjih področjih:
1.	izobraževanje Slanov,
2.	obravnavanje problematike pri gospodarjenju z gozdovi,
3.	popularizacija gozdarstva,
4.	varstvo okolja.
1.	Izobraževanje članov
a)	Pripravili bomo šest predavanj o aktualni problematiki pri gozdarstvu in upravljanju z naravnim prostorom.
b)	Organizirali bomo strokovno ekskurzijo.
2.	Za obravnavanje problematike pri gospodarjenju z gozdovi bomo pripravili dve razpravi v okviru društva.
3.	Popularizacija gozdarstva
a)	Skupaj s sindikatom GG Bled bomo izvedli tekmovanje gozdnih delavcev in kmetov.
b)	V tednu gozdov bomo za učence osnovnih šol organizirali posebne ekskurzije v gozd. Poleg tega bomo za osnovne šole pripravili predavanja o gozdu in vse šolsko leto poizkušali poživiti sodelovanje s šolami.
c)	Sodelovanje na gozdarski razstavi v okviru gozdarskega in kmetijskega sejma v Kranju.
4.	Varstvo okolja
Na celotnem območju bomo še naprej ugotavljali onesnaženost zraka na osnovi lišajev in rezultate vnašali na zemljevid.
Ravno tako bomo vodili akcijo "drevesa spomeniki" in tudi o njej pripravili ustrezno dokumentacijo.
Zbrali bomo tudi podatke o Pant-zovi žičnici na Begunjščico.
DIT Gozdarstvo Bled
V spomin na 22. december 1941, ko je bila po ukazu tovariša Tita ustanovljena prva proletarska brigada v mestecu Rudo, praznujemo vsako leto dan JLA. Ob u-stanovitvi je bilo v njej 1199 borcev, imela pa je šest bataljonov. Naslednjega dne se je prvič spopadla z Italijani in jih hudo porazila. Kmalu zatem je opravila znameniti igmanski marš pri temperaturi - 37 stopinj C. To je bila začetna pot Slavne prve u-darne proletarske brigade.
To ni več samo praznik Jugoslovanske ljudske armade, temveč praznik vseh oboroženih sil, vseh nas - udeležencev v splošni ljudski obrambi. Naše oborožene sile so sestavni del našega ljudstva. Vselej so mu pripravljene pomagati.
Naše najmočnejše orožje pri splošnem ljudskem odporu so ljudje, ki morajo imeti čim vet znanja in zavesti.
Delovni ljudje dobro vedo, da sta ljudska obramba in družbena sa-
S katero si zadnjič vozil v Babno goro?
Z drugo.
Saj sem vedel, da nisi s svojo.
R. P.
mozaščita poroštvo za nemoten razvoj njihovega dela in življenja, njihovih samoupravnih organizacij in celotne socialistične samoupravne skupnosti.
December je mesec, ko pregledujemo naše uspehe ter iščemo nove in boljše poti za prihodnje leto. V tem smislu morajo delati tudi rezervni vojaški starešine. Prvi morajo biti v vseh družbeno političnih akcijah. Pregledajo letne programe dela, ki so obsežni in po navadi v celoti izpolnjeni.
K zaključku letnega dela spadajo tudi proslave ob Dnevu JLA, ki jih organizirajo občinska konferenca ZRVS in krajevne organizacije.
Temu se pridružujejo tudi aktivi ZRVS v osnovnih šolah, delovnih organizacijah in ostali delovni ljud Je.
Zazvoni telefon:
-	Ženo bi rad.
-	Oprostite, saj jo že imate.
Dipl. ing. Blaževič Jordan
Enoletni muflon pri krmilnici - Foto: I. Veber
Ajdno odkriva svojo
Kaj je v petem stoletju spodbudi -lo staroselce, da so se naselili na težko dostopni, 1048 m visoki Ajdni nad Potoki, Se nekaj Sasa ne bomo vedeli.
Ta Sas zgodovine pri nas je najmanj poznan, zato arheologi upajo, da jim bodo prav najdbe z
Ajdne pomagale razjasniti številne skrivnosti: kdo so bili staroselci, kakšni so bili odnosi med njimi in Slovani, ki so se v 6. in 7. stoletju tu naseljevali.
Tudi letos je arheološka ekipa pod vodstvom arheologa Andreja Valiče pričela z izkopavanji konec avgusta in , z njimi končala konec septembra. V mesecu dni je ekipa odkopala spodnji del cerkve; zgornji (jugozahodni) del cerkve s škofovskim stolom in polkrožnimi klopmi ob njem so bile izkopane že v prejšnjih letih. Pri odkopavanju zidov so našli veliko barvanega ometa v odtenkih rdeče in modre barve. Kaj poslikave Ometa predstavljajo, ni jasno, ker je omet razdrobljen, vendar bodo to pokazale kasnejše raziskave. Tudi letos so tako kot prejšnja leta našli v notranjosti cerkve precej keramike:	našli pa so še
druge predmete, ki pričajo, da so prebivalci Ajdno zapustili na hitro. Zidovi kažejo prezidave, ki dajo slutiti, da je bila Ajdna naseljena v različnih dobah. Dokončno je verjetno uničil zidove potres v 10. stoletju.
Poleg keramike in barvanega o-meta je ekipa letos našla še druge zanimive predmete; del človeške stegnenice, lepo okrašeno srebrno sponko za pas, srebrn okrašen zvonček in letos najvažnejši najdbi - groba, izmed katerih je eden na sredini in drugi v kotu spodnjega dela cerkve. V grobu na sredini je bila pomembna oseba (ženskega spola), ohranil pa se je dobro samo njen zgornji del. Lepo je ostala ohranjena spodnja čeljust z vsemi zobmi, kar nam tudi pove, da oseba ni bila starejša od 25 let. Vendar v tem času tudi ni bila dosti večja življenjska doba. V grobu so našli še bakrene senčne
Pogled na zgornji del cerkve na Ajdni - Foto Mulalič
Grob v kotu spodnjega dela cerkve na Ajdni	-	Foto Mulalič
skrivnost
obročke in prstan s srebrnim križem. Grob je bil že delno izropan - verjetno še iz tistih časov. To je bilo oplaziti pri verižici, ki je bila nasilno odtrgana in se je ohranil le majhen delček. V drugem grobu v kotu je bil pokopan deček, star okoli 14 let. Grob je bil še nedotaknjen, tako da je izredno lepo ohranjen - posebnih najdb pa v njem ni bilo.
S temi najdbami se delno že pojasnjuje zgodovina na Ajdini, ven-
dar bodo točnejše zaključke lahko oblikovali šele takrat, ko bodo odkrili, kje so prebivalci Ajdne pokopavali svoje svojce.
Omeniti velja seveda tudi lepo ohranjene dele 1500 let starega zida, ki je nekje visok tudi do 1,5 metra, kar je enkratno za najdbe iz tega obdobja.
Delo sedaj financirata republiška izobraževalna skupnost in kulturna skupnost Jesenice. Poudariti moramo, da so raziskovanja odvisna v veliki meri od sredstev, namenjenih raziskovanju. Raziskovanja bodo potekala še kakih 10-15 let, saj gre tu za vas, ki je štela okoli 25 hiš, do se-
Fotolov tudi v Bohinju
daj pa je odkopana le cerkev In ln dve cisterni za zbiranje deževnice, pri katerih se bodo drugo leto pričela nadaljnja izkopavanja,
1048 m visoki vršac Ajdna ima tudi izredno velik strateški pomen, saj sta z nje vidni radovljiška in jeseniška občina, vidi pa se tudi dlje; do Rateč na eni in do Kranja na drugi strani.
Možnost je tudi, da je bila Ajdna poleg Gradišča, kjer je bil obrambni stolp in kjer so tudi našli ostanke življa, opazovalna točka. Druga verzija je, da je Ajdna nekakšno pribežališče; to so lahko vpadi roparskih narodov na ozemlje razpadajočega rimskega cesarstva, ki je bilo zelo bogato. Lahko pa gre tudi za bolezen - takrat je bilo več epidemij nevarnih bolezni.
Vsekakor gre za izredno bogate ljudi, saj si preprosti ljudje v tem času takega naselja ne bi mogli privoščiti.
Vsekakor bo Ajdna vso svojo skrivnost pokazala šele čez čas, ko bo raziskan celotni prostor; s tem bo Ajdna postala zelo zanimiva turistično kulturno-zgodo-vinska točka.
EM
Naše društvo inžinirjev in tehnikov je pred dobrim letom ustanovilo foto - kino sekcijo TRIG -LAV, ki spada pod okrilje kluba DIANA. Poglavitna aktivnost sekcije je fjlmanje in fotografiranje divjih živali v naravnem okolju.
Naša delovna organizacija sekciji pomaga tako, da ji nudi prostor za redno sestajanje. Sekcija se oddolžuje s serijo barvnih diapozitivov na temo pomen gozdov, ki bo dobrodošla pri izobraževanju. Tudi uredništvo Presekov je objavilo že več uspelih slik članov sekcije.
V letošnjem letu je sekcija priredila foto razstavo skupno z bohinjskimi lovci, ki so prispevali
trofeje. Bil je to lep večer za vse udeležence in želja po nadaljevanju takega sodelovanja se uresničuje.
Ob proslavi gojitvenih lovišč, ki so praznovala delovni jubilej v domu Jožeta Ažmana je sekcija organizirala razstavo fotografije in za uspešno delo prejela posebno priznanje.
I.	V.
OTROK STRAHU JE OČE ZLA.
Zgibnik šele pozimi pokaže, kaj zmore.	Foto: I. Veber
Vprašanje po telefonu:
-	Kakšno pa je pri vas vreme?
-	Lepo.
-	No, če je pri vas lepo vreme, bo prav gotovo tudi pri nas lepo.
-	O, kako slabo imate zapisan naš kraj, pa tako je sicer lepo pri nas.
-	Ja, kraj je pa ena A.
-	Ampak vi pa niste ena A.
-	Saj vi tudi niste.
Vse je lepo v skrivnostni naravi. Med ljudmi naj bo tudi lepo. Narava? Kakšno je naše vedenje do nje? Polivinil ob vejah na vodi. Star čok - iz njega naravnost v nebo vrbovo šibje. Gor, kvišku, zmeraj naprej. Poganjati, rasti, roditi sadove. Nekaj narediti iz sebe. Da mi je priti do svoje podobe! Kako se vedem do sebe?
... Postoj, ki mimo greš! Kako se vedeš s pomniki naše kulture? Čigav si? Nisi domač? Ti ni do dediščine naše? Do duše tvojega ljudstva?
... Zemlja rodnica, kmečko delo, vonj domače živali - kako bi nam moralo vse to prevzemati dušo, nas napolniti z rodoljubno zavestjo, z domovinskimi čustvi, B prvinskim ponosom. Tu bi se morali naučiti preprostosti, zasovražiti vse narejeno, lažnivo, gosposko.
... S konzervnimi škatlami, sta-niolom, papirjem, lepenko, steklenicami, polivinilom onesnažena dežela. Najlepša dežela na svetu - smetišče.
Kaj storiti? Naravnati ljudi že od otroških let na skrb in odgo -vornost za snago ne le doma, ampak tudi v tujih prostorih, zunaj in v naravi. To delati tako dolgo, da nam bo vsem prišlo v meso in duha. Nobenega dvoma
OKOLJE IN Tl
ni, da nam bo ta skrb za zunanjo snažnost odločilno vplivala tudi na "očiščenje in pomlajenje" naše duhovne zavesti.
.. . Ljubiti polja, gozd, ptice. Sprehode, ki nam bistrijo duha, bogatijo premišljevanje, prebujajo ideje... Hoditi ure in ure, Gledati in se čuditi lepoti sveta. Ne biti pri miru. Ne gniti ... Kdor tega ne prizna in ne dela, je proti človeku, je proti sreči sveta, je surovež, ki vidi le se -be.
Pred dobrimi sto leti je indijanski poglavar Seattle povedal predsedniku Franklinu tole:
"Vsak del te zemlje je mojemu ljudstvu svet. Vsaka bleščeča se iglica, vsaka peščena obala, vsak mrak sredi temnih gozdov, vsaka svetla jasa, vsaka brenčeča žuželka je v mislih in izkustvih mojega ljudstva sveta. . . Mrtveci belih pozabijo na zemljo svojega rojstva, ko odidejo, da se sprehajajo pod zvezdami. Naši mrtveci nikoli ne pozabijo te prečudovite zemlje, ki je mati rdečega človeka... Mi smo del zemlje ona je del nas. Vonjave cve-
tlice so naše sestre, srnjak, konj, orel so naši bratje. Skalni vrhovi, sončni travniki, telesna toplina ponija in človeka, vse to spada k isti družini. .. Naša zemlja nam je sveta... Radujemo se teh gozdov. Ne vem - naš način je drugačen kakor vaš. Voda, ki se pretaka v potokih in rekah, ni samo voda, temveč tudi kri naših prednikov. . Pepel naših očetov je svet, njih grobovi so posvečena tla in tako so ti griči, ta drevesa, ta del zemlje za nas posvečeni . .. Beli človek s svojo materjo zemljo, s svojim bratom nebom ravna kot z rečmi, ki se dajo kupiti, ropati in prodajati. .. Njegova pohlepnost bo požrla zemljo in zapustila golo puščavo... V mestih belcev ni tišine. Ni. kraja, kjer bi bilo spomladi čutiti rast listov in brenčanje žuželk. Trušč naša ušesa le žali... Zrak je dragocen za rdečega človeka, kajti vse stvari si ga delijo: žival, drevo, človek. Beli mož pa kakor da ne zapazi zraka, ki ga vdihuje. Kot nekdo, ki že mnogo dni umira in je že otopel za smrad ... Kar se pripeti vsej zemlji, se pripeti tudi sinovom te zemlje. .. Tudi beli ljudje bodo preminuli, morda prej kot vsi drugi rodovi. Samo nadaljujte z okuženjem vaše postelje, neke noči se boste zadušili v lastnem blatu... "
POSLUŠAJMO, PREMISLIMO, UKREPAJMO!
Iz del prof. M. Mahniča zbral M. Z.
IZLET NA ČEŠKO
IO sindikata TOZD gozdarstvo Pokljuka je konec oktobra organiziral izlet na ČeSko. Dvainštirideset izletnikov je bilo zelo zadovoljnih, sam smo videli ve liko lepega in znamenitega od številnih zgodovinskih in kulturnih znamenitosti, do zloglasnega taborišča Mauthausen v Avstriji, kjer je med drugo vojno izgubilo življenje tudi veliko Jugoslovanov. Izlet je bil toliko prijetnejši, ker so bili z nami tudi sodelavci iz drugih TOZD-ov. Imeli smo dobrega vodiča, pa tudi sami izletniki smo skrbeli za dobro voljo in razpoloženje. Za dobro organizacijo izleta gre zahvala IO sindikata, turistični a-genciji Generalturist, šoferjema, ki sta nas vozila in srečno pripeljala domov, vodiču Franciju, ki nam je med potjo razlagal in opisoval kraje, skozi katere smo se vozili.
Takih izletov si člani sindikata še želimo in upamo, da se bo drugič odločilo še več članov, za katere je bil letos izlet predrag.
Franc Zorč TOZD gozdarstvo Pokljuka
RECEPT - priporočljiv za vsakogar
1	cel nasmeh
1/2 oreška dobre volje
2	kavni žlici strpnosti
1 noževo konico vljudnosti
0,	5 grama kolegialnosti 7/8 storilnosti začini z dobrim vicem dobro premešaj in vzemi pred pričetkom delovnega dne eno veliko žlico, potem pa vsako uro po eno kavno žličko - tako od ponedeljka do proste sobote -
na delovno soboto je priporočljivo dozo podvojiti!
Poskusite - niti ni slabo.
Za vas skuhala Metka
ŠPORMPORMPORT
PROGRAM ŠPORTNO-REKREA-TIVNE DEJAVNOSTI V LETU 1980
V letu 1980 bo potekala športno-rekreativna dejavnost po že ustaljenem programu s tem, da bo večji poudarek dobila rekreativna dejavnost, v katero bomo pritegnili čim širši krog zaposlenih na GG Bled. Zaradi specifične organiziranosti gozdarjev (razbiti smo na teritoriju dveh občin) je organizacija rekreativne dejavnosti nekoliko težja, vendar bomo kljub temu vsaj preko zime poizkušali s posameznimi disciplinami.
Zaenkrat predvidevamo pripraviti kegljanje na Bledu v "Rikliju" in to vsak ponedeljek ob 19. uri. Za vse, ki radi igrajo odbojko, bomo rezervirali telovadnico v Partizanu na Bledu, za smučarje bomo Imeli na voljo karte za Koblo po znižani ceni (80, 00 din), za Zatrnik bo veljal za dnevne karte popust 20 % samo ob delavnikih, možno pa bo dobiti tudi točkovne karte z enakim popustom. Poleg tega imamo za smučanje na Kobli kot člani konzorcija na voljo eno brezplačno karto, ki jo bodo ob upoštevanju določenih pravil (kot v lanskem letu) lahko dobili vsi zainteresirani.
Disciplina	Datum
smučarski teki veleslalom kegljanje - borbene p. streljanje balinanje šah
TRIM kolesarjenje kros
mali nogomet plavanje avto-relly odbojka namizni tenis kegljanje - posamezno
I
Vinjeni moški vpraša znanko:
-	Ali ti je kaj omotca, ko si tako velika?
-	Meni ne, tebi pa verjetno je, čeprav si majhen.
Dograjeno bo tudi pokrito drsališče na Bledu, vendar bomo o možnosti rekreacije razpravljali kasneje, ko bo znana cena, ki bo verjetno znatno višja kot v preteklem letu.
Poleg te čisto rekreativne dejavnosti bomo v sami delovni organizaciji organizirali več tekmovanj, na katerih naj bi bila čim številnejša udeležba. Med ta tekmovanja sodi že tradicionalni veleslalom, ki naj bi ga združili s sankanjem in verjetno tudi s smučarskim tekom, za katerega je vedno več zanimanja. Ponovno se bomo pomenili tudi v malem nogometu, kegljanju in po možnosti prvič v streljanju.
Poleg teh tekmovanj v okviru GG Bled bomo sodelovali tudi na vseh ostalih prireditvah kot so občinska prvenstva, prvenstva SOZD GLG Bled in zimska ter letna lesariada. Točnega kraja in časa za vse te prireditve še ne vemo in ga bomo objavili naknadno. Zaenkrat lahko navedem samo predvidene termine za izvedbo občinskih sindikalnih prvenstev v 14 disciplinah:
Kr a j
Gorje Kobla
Radovljica ali Bled Podnart ali Begunje Lesce + Radovljica Radovljica večji kraji večji kraji Radovljica Radov lj ica Radovljica Radovljica Radovljica Bled ali Radovljica
Za vsa tekmovanja bomo morali poskrbeti, da se bodo ekipe primerno pripravile, predvsem za občinska prvenstva pa je zaže-ljena čim številnejša udeležba.
Š. Z.
27. januar 24/2 ali 2/3 8. -22/3 14/4 ali 20/4 27/4
17/5 ali 24/5 V. in IX.
V. in IX. 21/6 29/8
6/9 ali 13/9 6/10 - 18/10 25/10
10/11 - 27/11
OBČINSKO SINDIKALNO PRVENSTVO V NAMIZNEM TENISU
V osnovni Soli v Lescah je bilo 28/10-1979 občinsko sindikalno prvenstvo v namiznem tenisu, ki se ga je udeležilo tudi maloštevilno zastopstvo naSe delovne organizacije. Od naSe ekipe sta se najbolje uvrstila Kunstelj Štefan, ki je bil 3. v svoji skupini in Kos Liljana, ki si deli 7. mesto, vsi ostali pa so se že v prvih kolih morali posloviti od tekmovanja. Ekipno smo se zaradi maloštevilne udeležbe uvrstili šele na 6. mesto.
PRVENSTVO GG BLED V MALEM NOGOMETU
Na kegljišču NK Bohinj je bilo v nedeljo, 4/11-1979 že drugo prvenstvo GG Bled v malem nogometu, Kljub dokaj hladnemu vremenu in poznemu terminu se je na igriSču pomerilo 5 ekip; edinole v TOZD avtoprevozništvo niso mogli sestaviti ekipe, pa tudi Jeseničanov kljub prijavi ni bilo.
Na prvenstvu je sodelovalo približno 40 članov kolektiva, kar dokazuje, da je nogomet dokaj priljubljen. Poleg tega pa je ta oblika rekreacije dostopna kar najširšemu krogu ljubiteljev nogometa in zato teže tudi v bodoče nadaljevati s podobnimi turnirji.
Vse ekipe so prikazale borbeno igro, najbolj uigrano in borbeno moštvo na turnirju pa so imeli Pokljukarji, ki so zasluženo slavili.
Rezultati:
1.	TOZD gozdarstvo Pokljuka
2.	TOZD gozdno gradbeništvo
3.	DS skupne službe
4.	TOZD gozdarstvo Bohinj
5.	TOK o. e. Radovljica
OBČINSKO SINDIKALNO PRVENSTVO V KEGLJANJU
Na prvenstvu, ki je bilo 18/11-1979 v Radovljici, je sodelovalo 56 članov GG Bled, ki so tekmovali v dveh kategorijah (do 40 let, nad 40 let).
Rezultati, ki smo jih dosegli v občinskem merilu, so povprečni, saj je moška ekipa (0 najboljših) zasedla Sele 10. mesto. Nekaj naših najboljšili ni bilo na tekmovanje, nekateri preizkušeni kegljači niso imeli dneva, pa tudi termin za to prvenstvo je pozen, saj so nekateri delavci iz
Moški do 40 let
1.	Janez Grm
2.	Jože Kapus
3.	Matevž Peinkicher
13.	Rije Babič
43. Drago Boškovski 99. Zvone Šolar 105, Metod Krajger
Moški nad 40 let
1.	Jože Rebec
2.	Janez Gašperin
3.	Joža Malner
4.	Franc Žerjavi 28. Joža Urbanc 50. Vinko Kobal
56. Cvetko Černigoj 59, Rajko Ambrožič 70. Franjo Milinovič 80. Anton Donaval 82. Franc Tolar
Ženske do 40 let
1.	Sonja Lužnik
2.	Danica Majstorovlč
3.	Tinca Bulovec 58, Liljana Kos 70. Mimi Bremec
103. Milena Ravnik
ostalih republik že odšli domov.
S slabšimi rezultati smo si tudi poslabšali možnosti za višjo u-vrstitev v končnem seštevku točk.
Rezultati :
LIP Bled	241	točk
Plamen Krcpa	222	točk
Elan Begunje	218	točk
GG Bled	211	točk
GG Bled	198	točk
GG Bled	183	točk
GG Bled	183	točk
SO Radovljica	228	točk
Elan Begunje	215	točk
Zapori Radovljica	209	točk
GG Bled	208	točk
GG Bled	185	točk
GG Bled	170	točk
GG Bled	169	točk
GG Bled	166	točk
GG Bled	161	točk
GG Bled	1.55	točk
GG Bled	153	točk
Iskra Otoče	190	točk
Iskra Otoče	189	točk
Elan Begunje	183	točk
GG Bled	123	točk
GG Bled	111	točk
GG Bled	72	točk
Ženske nad 40 let
1. Ana Šparovec '	Iskra Lipnica	191 točk
2. Angelca Rozman	Kemična Podnart	169 točk
3. Dora Štular	Iskra Otoče	167 točk
12. Majda Donaval	GG Bled	109 točk
19. Majda Vister	GG Bled	89 točk
22. Marjana Pančur	GG Bled	69 točk
23. Podlogar Rezka	GG Bled	65 točk
25. Ivanka Kobal	GG Bled	55 točk
Ekipno moški	Skupaj podrtih kegljev	Točk
1. ELAN B egunje	1279	161
2. LIP Bled	1236	99
3. VERIGA Lesce	1228	100
10. GG Bled	1168	66
Ekipno ženske 1. ISKRA Otoče	738	109
2. ELAN Begunje	679	62
3. ISKRA Lipnica	666	61
16. GG Bled	432	13
Ekipno - «kupaj
Število os. točk
1.	ELAN Begunje	224
2.	ISKRA Otoče	172
3.	VERIGA Lesce	131
S. GG Bled	79
PRVENSTVO GG BLED V KEGLJANJU
Kegljaško prvenstvo GG Bled smo organizirali skupaj z občinskim sindikalnim prvenstvom v domu Društva upokojencev v Radovljici 18. 11. 1979.
Na prvenstvu je sodelovalo 56 članov naše delovne organizacije, kar je razmeroma visoka
številka, vendar pa se precej prijavljenih tekmovalcev ni pojavilo na kegljišču iz raznih objektivnih In neobjektivnih razlogov. Najslabša udeležba je bila z DSSS, kjer so na kraju čast ekipe morala reševati dekleta.
Kljub vsemu pa lahko rečemo, da je tekmovanje uspelo, saj se ga je udeležilo več kot desetina zaposlenih na GG Bled.
Rezultati:
Moški:	TOZD	na polno	čiščenje	skupaj
1. Babič Ilija	JE	130	81	211
2. Žerjav Franc	JE	137	71	208
3. Boškovski Drago	PO	130	68	198
4. Urbanc Jože	GR	126	59	185
5. Šolar Zvone	SS	106	77	183
6. Kraigher Metod	GR	131	52	183
7. Vidic Ferdo	TOK	133	43	176
8. Kobal Vinko	PO	120	50	170
9. Černigoj Cveto	PO	117	52	169
10. Mlekuž Ožbolt	BO	124	43	• 167
11. Ambrožič Rajko	AP	121	45	166
12. Gorzetti Slavko	GR	122	44	166
13. Kunčič Franc	TOK	126	39	165
14. Jekler Ivan	PO	125	39	164
15. Milinovič Franjo	GR	128	33	161
16. Kavčič Ivan	AP	126	34	160
17. Donaval Anton	PO	120	35	155
18. Koren Alojz	AP	120	33	153
19. Tolar Franc	BO	127	26	153
20. Zupanc Srečo	TOK	117	35	152
Ženske:	TOZD	na polno	čiščenje	skupaj
1. Kos Liljana	SS	96	27	123
2. Bremec Mimi	SS	77	34	111
3. Donaval Majda	PO	84	25	109
4. Vister Majda	JE	63	26	89
5. Ravnik Milena	SS	56	16	72
6. Pančur Marjana	TOK	60	9	69
7. Podlogar Rezka	SS	42	23	65
8. Kobal Ivanka	PO	37	8	45
Ekipno:
1. TOZD gozdarstvo Pokljuka
(Boškovski 198, Kobal 170, Černigoj 169,
Jekler 164, Donaval 155)	856
ŠELIGA JOŽE - 21-kratni krvodajalec
Naš delavec tovariš Šeliga je Se mlad, vendar je dal kri že pri 21 krvodajalskih akcijah. Poleg značk je prejel diplomo kot priznanje za izredna Človekoljubna dejanja. Namerava se udeležiti odvzema krvi še pri nadaljnlh akcijah. Po 25-kratnem odvzemu krvi bo prejel odlikovanje in zlato značko.
SLEDIMO MU PRI TEM PLEMENITEM DEJANJU!
Zavedajmo se, da bomo nekpČ morda potrebovali kri tudi sami ali naši družinski člani !
Kolektiv TOZD Gozdarstvo Bohinj
ALI VESTE kakšna je razlika med zdravnikom in odvetnikom?
Pri prvem se ti oči ponavadi za-pro, pri drugem pa odpro,
’
Kakšna je razlika med "hišo Veselja" in spačkom?
Je ni - iz obeh je nerodno stopiti.
M. Z,
VSAK ČLOVEK IMA TRI OBRAZE:
enega, ki ga vidijo drugi enega, ki ga vidi sam in njegov pravi obraz.
M. Z,
— Hodeiéx.plastično jeìkù, kakršne imty'o v mestih!
j.ievAU7* e n.
2.	TOZD gozdno gradbeništvo
(Urbanc 185, Kraigher 183, Gorzetti 166, Milinovič 161, Ražen 144)
3.	TOZD avtoprevozniätvo z mehanično delavnico (Ambrožič 166, Kavčič 160, Koren 153,
Krivič 151, Križaj 145)
4.	TOZD gozdarstvo Jesenice
(Babič 211, Žerjav 208, Rožič 147, Martič 104, Markič 103)
5.	TOK
(Vidic 176, Kunčič 165, Zupanc 152, Anačič 123, Budimir 122)
6.	TOZD gozdarstvo Bohinj
(Mlekuž 167, Tolar 153, Cerkovnik 151,
Arh 134, Danjelič 129)
7.	DS skupne službe
(šolar 183, Kapus 150, Kos 123, Bremec 111, Ravnik 72)
839
775
773
738
734
V revirju Spodnja dolina, kjer je revirni vodja STRGAR Lovro, raste zanimiva smreka na travniku pri vasi Kamnje, Posebnost je v obliki, ker je podobna cipresi. Slično zanimivost je opisal DEBELAK Vinko, revirni vodja revirja Koprivnik, v oddelku 53 na meji gozda in travnika.
Za naslednjo številko Presekov bodo skušali pripraviti svoj predlog pokljuški gozdarji.
L
V.
63 9
5,	MESTO GG BLED V OBČINI
Končana so občinska sindikalna prvenstva v vseh dvanajstih disciplinah za leto 1979. Končni seštevek točk nas je pripeljal na 5, mesto, kar je vsekakor lep uspeh, vendar pa smo bili tokrat za mesto slabši kakor v preteklem letu.
Če nekoliko kritično presodimo ta rezultat, vidimo, da je odraz naših dejanskih prizadevanj, saj se nekaterih tekmovanj niti udeležili nismo, marsikje pa je bilo naše zastopstvo samo simbolično. To dokazuje, da so dejansko naše sposobnosti tudi višje, kot pa je peto mesto.
Tekmovanja v občinskem merilu imajo predvsem značaj množič -nih rekreacijskih prireditev in temu je prirejen tudi 6istem točkovanja, saj prinaša točke vsem nastopajočim. Zato se bodo bolje uvrstile ekipe, ki bodo številnejše in seveda tiste, katerim bodo razna tekmovanja tolikšen motiv, da se bodo zanje pripravljale.
V kolikor bomo prihodnje leto želeli doseči boljše rezultate, bomo morali bolj množično sodelovati na prvenstvih ter se z redno ali občasno rekreativno vadbo pripravljali za posamezna prvenstva. Da bi posameznikom ali ekipam, ki bodo v letu 1980 želeli sodelovati na občinskih prvenstvih, omogočili pravočasne
priprave, objavljamo v tej številki "Presekov" predlog koledarja za razna tekmovanja na občinskem nivoju.
Rezultati:
Ekipno skupaj
1.	Elan Begunje
2.	Veriga Lesce
3.	LIP Bled
4.	Iskra Otoče
5.	GG Bled
6.	Iskra Lipnica
7.	Vezenine Bled
8.	Plamen Kropa
9.	Upr. org. SO Radovljica
10.	Kemična Podnart
Ekipno moški
Naj se zahvalim vsem, ki so s sodelovanjem prispevali k dobri uvrstitvi ter tudi ostalim sodelavcem, ki so posredno pomagali k temu rezultatu.
1861 točk 1274 točk 865 točk 854 točk 787 točk 737 točk 579 točk 337 točk 318 točk 221 točk
1. Elan Begunje	1313	točk
2. Veriga Lesce	1035	točk
3. GG Bled	703	točk
4. LIP Bled	487	točk
5. Iskra Otoče	466	točk
6. Iskra Lipnica	363	točk
7. Plamen Kropa	298	točk
8. Vezenine Bled	192	točk
9. HTP Bled	189	točk
10. Združ. obrt. Radovljica	176	točk
Ekipno ženske		
1. Elan Begunje	548	točk
2. Iskra Otoče	388	točk
3. Vezenine Bled	387	točk
4. LIP Bled	378	točk
5. Iskra Lipnica	374	točk
6. Veriga Lesce	238	točk
7. Upr. org. SO Radovljica	174	točk
8. Kemična Podnart	110	točk
9. GG Bled	84	točk
10. PTT Radovljica	59	točk