Zaklad na otoku. & irmgleSksga pcevedel Paulus, (DaUeOi BPri moji -bergli, lopšega predloga . ajQ nobeden živ mornar ne more sta- MTorej inoram odgovorlti?'' seravrašai s -SjOčim so glasom. Iz Sil.erjevih z'.adljivih besed sem jasno ?aauaei. 3a visi siurf nad mcjo giavo. ,,,Tihee >&s ne criganjal Premis lite mi Veste, 6as fako prijetno mine v važi družbi!" BDobro", sem pogumno deial. ,,Ce moram izbrati. imam tudi nravioo, da ^vem kako stvari stoje, zakaj in kafeo ale prišli semkaj v kočo in kje so snc,j: tovariši." rKako stvari stoje!" je zcgodmial »den upornikov. ,,Srečen, ki bi to ved«lr ,Drži jezik za zobrai, 6e te nihče ae vorašal" se je zadrl SiJver. ln pnjazno se ie spet obrnil k lneni: . ,,Včerai zjutraj ie prjšel k nam g. doklor Liveseu z belo zastavo. De.ial «: nKa itan Silver, — izgubljeni ste! tadio ni ve5!" — Nisem ver.;el! Po{iedali smo in res, grorna, ,,Hispanio- i la" je izginila — —! Nikdar v življenju še nisera videl koga, ki bi bil tako neumno zijal, kakor smo zi iali mi tisfikrat —! ,,Dobro", je dejal zdravnik. ,,Pogodimo se!" — In pogodili smo se in tu smo scdaj in zaloge in drve, ki ste jih tako skrbno nabrali, vse je naše! Kam je odšla vaša družba, tega pa ne veml" Mirno ie vlekel iz pipe. ,,Pa iio raislite", ]e nadaljeval, Bda ste tudi vi vključeni v pogodbo; Zadnje, kar sva se menila, ]e bilo to-lP: Koliko vas bo odšlo? sem ga vprašal. — ,,Stirje", je odgovoril. MIn edenizmed nas je ranjen. Tisti fant pa ne vem, Kje je. Vrag ga naj vzame! Siti smo ga!" — To so bile njegove zadnje Losede!" Jn to ;e bilo vse?" ,,In to je bilo vse, moj sin!" ,,In sedaj se morara odločiti?" ,.In sedaj se morato odločiti, prav gotovo da!" ,,Dobro! — Nisem tako neumen, da bi ne vedel, kaj mi je storiti. Na] pride najhulše nad mene, malo me brigi. Dovoli smrti sem videl te dui! — Pa[ ar besed vam moram še poprei pn - vedati!" sem pridjal in bolj in bolj se sem razburial. ,,PrviŽ tole: V slabi ko- ži ste! Ladjo ste izgubjli, zaklad ste izgubili, moštvo ste izgubili! Vse se vam je ponesrečilo! In fte hočefe vedeti, kdo je to storil, vedite — to sem — storil jaz! Jaz sem tičal v iabolčnem sodu tisto zadnjo noč na* krovu in sem čul vaše besede, John, in Uickove, — in Handsove, ki leži sedaj na — dnu morja! In vse sem povedal svojim ljudem, še preden je minila ura. In jaz sern odrezal sidro, jaz sem ubil stražnika, ki ste ju postavili na lad]o, in jaz scm jo spravil na varno mesto — kjer je ne morete na.ti, nobeden med vas ne! Jaz sem vse fo naredil in ne [)ojm se vas! Ubijte me, če me ho6ete, ali pa mi prizanesite. — Se eno bom povedal in nič ve?« Ce mi prizanosete — naj bo pozabljeno, kar se je zgodilo! In če bodete kedaj na zatož ni klopl zaradi uporništva, rešil vas bom. če mi bo lo mogoče! — Na vas je da se odločite, da izberete! Ub.jto me in storito šo eno hudobiio, ali pa me pustite živega, da vas rcšim ve šal!" - Nflhal sem, ker mi je zmanjka ) sa pe. — in nobeden se ni genil, vsi so molfiaJi in zi ali v mene kalcor teiet«, In ^»e so molčali, ko sera nadal]eyal*. ,,Vi, Silver, ste mislim naiboliSi ia- med tehle liudi tukaj. Ce se mi kai. huuega zgodi, hvaležen sem varc btopovesie zaravniku, kako sem s reiot svojo usodo!" Mislil bom na to!" je odgovurii 3 (iiko čudnim uaglasom, da msem vede" aM se norčuje iz mene, a!i pa ma ugp'a moja srfinost. BIn !az še eno pristavhn!" vzklitne stari, temiiozagorcli mornar Morgan — tisti, ki sem ga videl v Silver jevi krčmi v Bristolu — ,,on Je spoznal ,,Crnega psa"!" ,,In jaz še tudi eno!" je dejalnal neKaanji kuhar. ^Pri moji ieseni b«c« gli tule, —- on je ukradel Billu zemli^vid! Gladko in kratko — on nas je vae uni6il!M ^ln zato mora iti!" se je zadrl sfr. da] Morgan pograbil nož ia skoOil po* konon. BPro6 tu!" je zakrical Silver, — ,,Kdo si ti, Tom Morganr in kdo je tuka^kacitan? NauCil te bom! Pridi mi na pot, pa poideš, kamor je §el — ž» mnogoteri, ki se je drznil, mi po^ledati med oči!" Morgan je obstal. Niegovi tovarl< gi pa so pretefio godrnfjaR: Pray je dejal Tom!" j« edeo re* BNe damo se vec vodifi za nos!" je godel drugi, ,,Ali se lioče kateri izmecl vas z menoj jjoskusili — ?" je kriftal Silver, se sklonil z zgornjim telesom naprej , stegnil vrat iri z izbuljenimi o6mi div|e gledal tovariše. nPovejte, česa že litel Srečoiovci ste in veste, kako se taka zadeva p^oravnai Vzemi svoj nož, kdor si upa, m jiokazal mu bom, ka ke barve je njegova kri, pri mo]i be»> gli, še preden mi bo p!pa ugasnila!" NiliCe se ni genil, nihče ni zinil besedice. MTako torej —!" je nadaljeval in vtakml pipo spet v usta. ,,Nobeden si ne upa ? — Sfrahopetneži! — Poslu fcajte tore.i, ako razumete angleškil — Jaz som vaš ktvpitan, Izvolili ste me , ker sem najbol^ši izmed vas vseh, ln ker niniato poguma, da bi se poskusili z menoi, pa bodete ubogali! — Tegale f&nta imam rad, nga*a rad, boljši je, nogo katerikoli izrned vas, ln tisti se ua" oglasi, ki si mu upa kaj žalega atoriti!" Spot so vsi molčali. Raven kakor sveCa sem stal ob stem, sroo mi jo bilo kakor kladivo, a ^paajc nji re,?itev. si mi 2- i.%^a^a^'- Silver je sedel na sodčeku in se naslanjal na sfeuo, pipa mu je visela v ustih, miren je bil na zunaj, pa njegovo oko je neprestano begalo po tovariših, In eden za dmgira so ]e izmuznd v najbol' oddal^pni kot. Tam so še;>etali med seboj in njihovi pogledl so Svigali sem k nama. Pa zdelo se mi je, da gleda;o bolj Silver> ko mene- ,,Videti j&, da mi imate mnogo poveddti!" ie dcjal in pliunil po tleh. — MLe kar zinitel" ^Dovolite, gospod kapitan!" je odgo oril eden izmed ujih, dolg, suh Clovek kakib ;»5 let, zoprnega pogleda in rumonib ofii ,,Preoej svobod:ii ste s svo..imi pravicami! Moštvo je nezadovol.no, ne da se več imeti za norca . Priznamo, da stc naš kapitan za zdaj — ;ia tudi ini imamo svOjO pravice. In sklicu.oč so na te svo"e pravice vas prosim, dovolite, da se odstrapim.k posvetovaniu!" ...... Izbrano Je pozdravil SUverja. tei" odšel iz ko<5e. In za njim &o Sli lueg^4 vi lovariši, .eden za drugim, vsak je pozdravil Silverja, vsak jo ^ridjal o,pravifilo. Sama sva ostala v kofii. Hlastno ji vzel nino iz ust. ^Poslušajte, Jira!" mi je tiho šei^otal- nVaše življenje visi na niti in kar je še hu^še, utegne^o vas mu^iti! — Mene bodo odstavili. Pa vedite, jaz držim z vami. naj pride, kar hoče! Poprei sem sodil drugače. Cisto sem že obural, — naj vse vzame vrag, sem mislil. Ko pa sem čul vas, sem spoznal, da ste pravi mož. Dejal sem si: Drži se Jima in Jim se bo držal tehe. Eden za drugega! Vi me rešite vešal — jaz pa vam reširn življenje! Jnsnilo se mi je. ,,Mislite, da je vse izgubljeno ?" — sem vprašal. ,,Vse —! Ko sem pogledal po prtstanišču in videl, da lad.e ni več — žiJav sem, veste, — pa tistikrat me je pri!elo! — Tile ljuclje, ki sedaile zborujejo, ti so vam norci in strahopetnoži! Rešil vas bom iz njihovih rok! — Amoak, Jira — vi rešite Silverja vrvi!w Nisem vedel, kaj naj odgovorim . tNemogoče se mi jo zdelo, kar je za»itevai — on, stari morski ropar, kolo vodja upornikov! ,,Storil ')om, kar bom mog^l! sgih de'aJ BVolja!" jo vzkliknil Dolgi Jolm ,,To so odkrite bosede ioi p_ri moji berr gli, spet iraam upanje!" Sepal je k treski, ki je žarela v, steni, m si je iznova nažgal plpo. Mjim", je nada|i;eval, n',az imam glavo na pravem mestu! Sedaj sem na graščakovi strani Prepričan sem, da> ste spravili lado kam na varno. Kako ste to naredili, ne vem,' .pa na va&nem je. Hands in njegov tovariš sta nadnu morja. Nikoli nisera kai rosebne * ga pri5akoval od teh dveb. Poslušaifff mo! Jaz vem, kedaj je igra izgublje na, az pa tudi vem, kdo je brihtf* - lant! Ej, nidva bi mnogo dosegla - Nalil si je žgan.ia. ..Ali bočeie poskusiti, prijatelj?" ia vprašnl. In ko sera odklonil, J-^ dejalti ^Dobro! Ga bom pa sam narc H požirek! Pokrenfiati se moram, huda uc& se bliža! — Mimogrede, zakai neki it. mi dal zdravnik tisti zemi;evid?a Moj obraz je kazal tako nedolžno zafudenje, da se mu je zdelo vsakovprašanie odveč. ';',')'ir- wNo dobro, pa dnl mi ga ie io- ^ tem nekaj ti5i — dobro aii slabo!" In zopef ]e poteg:iil požirek 2gttn-i ja in stresal z glnvo kakon človek, kfc zre v negotovo, težko bodoenost. (nalie pr\hodn]a^ ,