Štev. 26. Poštno tekoči račun št. 24. Posamezna štev. 20 stotink. V GORICI dne 21, junija 1922 Letnik V fin i ___________________________________________________ ..___________________________________________________________________________________________________________________ hhaja vsako sredo opoMne. Stane za celo 'eto 12 lir, za t-n ttese:: 1 I., za irif.zems-tvo 20 L. Na narociia broz doposlane n;i- ročnirif* se ne ozmimu. "- — Uredništvo in uprava: ul. Vetturini 9. — __ ^ — ODGOVORNI UREDNIK: ROMAN CCJ. — — Nc bojte se meča krvavega — ta ineč ni namenjen za zdravega — za krepkega nioza! — Ta mcč vihra črez grobovc le — podlra razpale domove le — kar je zdra- ¦uega, to obvelja! O. Župancič. Ncirankirant pisma se ne sprejemajo. Oglasi se plačajo naprej in stanejo !ir' v visočini enetra cm v enem stolpu. — — List Izdaja konsorcij »GORIŠKE STRAŽE«. — — — — Tisk »NARODNK TISKARNE« v Gorici. — — Politika samokresov. Dne 8.t.m. sta padla na poslanca Ščeka °b njegovem povratku iz Števerjana dva strela iz samokresa. Zločinec, ki je dvignil soko proti mladcmu Ijudskemu organiza- torju, je komunist in drhal, ki se je zagnala nato za poslancem Ščekom, ima cast pri- Dadati komunistični stranki. Piimorska Jovnost stoji pred dogodkom, ki do dana- snjih dni nima primere v zgodovini naših Politicnih bojev. Prvič se dviga iz mla- dine slovenskega Ijudstva stranka, ki se po- sfožuje v borbi proti svojim nasprotnikom ztocinov. Prvič imajo Slovenci opravka s Politic no organizacijo, ki se nič ne pomišlja ^etati v boj vso podlo nizkotnosi, izprije- nost in ognusnost hudodclništva. Slovenska komunistična stranka se je izpostavila s tern svojim dejanjem vsesplošnemu zaniče- vanju in globokemu preziranju naše de- zele, pokrila se je z največjo sra- tooto, ki more doleteti stranko v evropski družbi, postavljena je pred stotisoči pn- morskih kmetov in delavcev ob belem dne- vu na sramotni oder. Kar je postenih in ne- Pokvarjenih ljudi v komnnistični stranki Sami, se morajo zdrzniti pred propalostjo takega političnega boja. Tembolj pa je vsa 'ni je treba posvetMi posebno ;skrb. Piri ob- čnem zboru poliitične^a društva Edinosti na Občinah je neiki jrospod rekeil, da so koilonii mirnfi in zadoivoljni ter se jim do- bro sodi. To je baie sam usrdtov.il, iko se ie prcd dnevi naha.ia'l v Brdih. Kdor ni političen otrok, ve, da iina narodna strantka v Brdih naitežie istali- šče raivno radi (koilonskc nezadovoljnosti in zato se je kar čuidiiti UaWkomiselnoiati, s katero se je 'ta zadeiva obravnavaila na občnem zboru na Občinah. Pribijam, da se v Tirstu 'kolonsko vpra- šanjc naravnost ba^aitdizira radi nepo- znania razmer. Sicer pa Trstu ne smemo tcz'd niti zameriti. Predaleč ie od nas, da bii :se zamosr-el lift vet i v vse naše podrob- nosti. Nekoliko boi'j v zlo bi se morcia smdo šteti Trsitu dejstvo, da se je bolj pe- čal s politilko kuratele nad Gciriäko, kaikor s poliWko dela za Gorisko, Omejil sem se samo na stro?ro briske razmore, zaito sem se dotakmiil kolonstva. ViiiTsko in sadno vprašanje zanima tu- di Vipavce in nadejam se, da se bo zadev- uo offlasil Ikdo izmed njih k besedi in uko- tovLl, da j€ Trst pozablial na naše toza- devne potrebe. Gotov naj bo, da bodo Hrici s tim večjim odobravanjem sledili nic.'.rovim izivajan.iem. s čim več.vim zano- som bo pokazail, s Ikako spretnostjo je Trat puščail ob strani to našc živliensko vprasanje. Leži na dllani, da ise mora Goriška politično osamosvojiti, da bo ncovirano hodila (svojo pot -tiidi v vnrašaniu dc/eiliic autonomije, vojaškega službovanja, elek- trifilkacije dežele iitd. itd. Zaeno pozdiravljamo vasoljem misel o ustnov.itvii Narodnc svöta, iki naj ustjva- ri cnotno fronto v bo.iu za našc narodne pravicc. V vseh drucih pismenih iziavih so se Z3"r«niki odločno in krstkn t'J^.viH ?v. «- stanovitev samostoineira politicneua drtf- štva za Goriško in Narodneca sveta, ki. ie v lorbi za narodne interes? Slovanov v Itali.ii ravno tako mi'no nntrebno. ka- kor je notrebna osamosvoiitcy D&litičns: ororanizaciie na Goriškem, NAROČNIKE »GORIŠKE STRAŽE«. ki so nJačali naročnino Ie za prvo noHetje prosimo, da isto 6im prcj poravnaio še za drujro polovico — da nc bo ureba lista no- benemu ustavWi. — Uprava. Rop naše mladine. V pnimorslkih vaseh bi morafie te dni z vseh oken visetfi erne zastavc. Po skriv- nem, zalirbtnem. ncusmiljenem načrtu so rini'slki obllastniki ßklenilii, odpeljaM dz te ubose, irazdejane dežde vso moško mla- dino. Kako je oslabeil naš rod, bejrajoč tri le»ta po tuj-in.i! Ljudstvo se je vrnilo do- mov, potem ko je zairrebJo stotine mrli- če*v v tuji zemilji in komaj je sedllo na do- mača tla, že pobira vilada mlade itrume po naših vaseh. Način, kako se vršijo nabori, nam razlkirbva vso pod lost vladne politiike in nam |e doku/. na hoJc vilada zlomKi üiliuik naši dežtili. i'o n.iso uabori, 'to ni zdravnišiko prej^ledovanje, to, kar se godi pri nas, je splošna mobilizacija štiirih let- nikov! Ce bi v vsej Italliji ,tako pre.u!ledo- vali nabornüke. bi bi'la armada t\rikrat ve- čja! Tako se vršijo nabori pri nats: Eantje sRopijo pred komisijo, zmenijo jih, preglo- dajo jim zobovje kot ikonjem na sejmili. semtertja si gespodje dosvolijo kalk nosian dovtip in — konec. Vsi sposobni! Alii tti zdravniki nimajo vesti, ali nas ta'ko istrašno črtijo, da smehljaje potriuje- jo pdhrome, je'tifkavce, siabolne ncrazvl- te, težko Ikronično b'olne decke? To ni vest no z.'dra»vni§ko delo, to je rokodelsivq rabljcv, k»i so dobili ulkaz od zgarajT'Sra- motä za ves spoštovami Stan zdravnifkov je 'to! Toda silnejši ikot vse besede je «Has stövil'Üc, ki u'ovorijo s sbrasn'm jezikom. Pres'lejte jih: Občina vpisani potrjem Miren 34 Ö2 üseik 41 38 Ozeljau 16 15 Renče ' 71 66 Vo^ersko 21 25 Des)kil'e 37 33 Ročinj 30 2S Jamiljc 9 9 Lo.q;. Vreme 9 9 Senožeče 17 1/ Doslkle 37 3.> Roainj 30 23 ätanjel 31 29 Šempoflaj 13 li Plliskovica . 24 22 Nabrežina " 51 47 Mavhinje 19 i? Ökrbina 12 ii Kainnje 26 26 Veil. Žablje 17 IV Vrtovin 28 28 Ajba 66 62 Anhovo 56 54 Mesto Idrija 134 115 Lokavec 35 o4 imamo dosedaj podatke iz 90. občin. Povsod je izid enaik, povsod so potrdil'i vse kar more hoditi! Molče se je uprl fan- tovslki ponas v onih mladeniičih, ki so sto- pili pred komisijo in priarösto deja'M, da sc ne slečejo, ''ker zdravniške preiskasve tatko ni... To je biila krepka Mofuta. a zasiuže- na! In na vseh obrazih našili fatitov se jL zrcaliila sren'ka zavest. da za nas ni pra- vice, da je Ie pest! V zadnji uiri dA'i^a 'ljudstvo, zdiuzc- no v kmetssito-delavskih zvezah svoj «;(?«: Ne ffonite revnega ljudstva v obup! Ne u- ničujte dezöle, ki »rabi mladili ddavcav. ne terjajte od nas, daivam damo zadnjejra fanita! Zelo isevarate, če misUte, da boste naše m'iade Ijudi upoyriiil'i s it-em, da jih ti- rate od doma! Malokje je tako silno gflobdko uko- ren'injen cut do praivice, kot v našem il'"d- stvu. Ddkler bo država zalitevala, kar .i' po pravici jiire. bo ljudstvo brez besede vršilo svojo dolžnost. Če pa iljudstyo »v^idi. da namerava drž^jvna oblaist s preraču- nano Zilobnostjo pahniti doželo v propast. da jo ropa vseh mladih fantov, bo vstal v niem srd, ki izrvira iz zavesti. da pravicc ni. in pTive trume «loivenslk-ih fantov bodo nosle v itaiVuanslkn vojsko aTentko zavest. da so žrtve slepe nacijonalne mržnje. Se je čas, da vllada krivico pop/ravi, da ne bo dežela oropana .vseh. m'ladih delovnih mo- či! Če se pa to ne z$?;odi, bo ta rop našc iiDladine ostal v naših sreih kot rana. k» peče matere. cek dru/jne in vasi i'1 spiravlia vse ljudstvo v temen obup. Novo dariio? Drža»vna vlada je vzela v pretres vprašanje izttrjavanja ciavkciv na Fir.imor- ^keni in je nairoüLla pokrajinslki posveio- valni koniLSii.ii, da prouči to ivprašanje, ter da sitaivii avoje predilo.ü'e. ikatko naj se po- biranje davkov na Primorskem pospeši ¦in izbo'ljsa. Na podllaR'i proučevanja tejia, za naše davkoplačevalce važne^a vpra- šanje od osrednje vlade dn pdkirajinske posvetova'lne koinisije, je prišla osrednja vlada do prepričanja, -da je za držaivo in davkoplačovailce najbotljse. da se razite^uc tudi na nove pdkrajine zalkon o pobiraiiju in iztirjevaniu davkov, Ikii je ?v veljaivi za. stare italijanske pokrajine. to ie zakon 29. junija 1902. Biativo tCH,a zakona je v .tem, da država ne pobira in izttriuie davkov samo do svoiih lastnih uradnikih. marveč da oddaie davke v zakup zasobnikom! Gotovo je to zalkon, kateri je bii mo- ffoče moderen, .demökrat'icen «n 'ki je od- Kovarjail potrebam ljudske orjranizaoije v •staireni veku in moKOČe tudi v srednjem veku. Ne tajimo daiso tudi še danes dežele !\" Afriki in v Aziji, kjer je ta način pobi- ranja davkov umesten. Nočemo ta.i»itn, da je ita zalkon mojroče rllodonosen za nelka- tere stare dtalijanslke pokrajine. Toda prepričand ismo. da bi biilo škod- ijivo za državo dn še bolj za da dolgem oklevanju sklenili, da se vendarle vdelcžijo konference v Haagu. V Oenovi jim namreč ni šlo vse po volji. Rusko iicin- iska zveja jim je hudo na poti. Sploli so Francozi danes najbolj niilitaristični. V zbornici so bili proti zni/.anju vojaške službe. Anglija pa je zvita. Nji gre samo za Irgovino. Danes hoče imeti popolnoma proste rokč glede pet role ja. Saj pravijo, da jfc šlo na genovski konferenci v prvi vrsii radi petroleja, petrolej je tudi odprl sovjet- skim diplomatom pot na zapad. Irsko vprašanje je Anglija v glavnem «redil-.i. Zdaj je bil predložen načrt ustave države Irske, ki je prccej moderen. (Državni jezik irščina, ženska volilna pravlca. Tu se »špe- glajte« moderne demokrattčne države, ki se rade, tolčete po pravicoljiibnih prsih!) Rusija bo na konfernci v Haagu vztra- jala na svojem stalisču, ki ga je pocsala v Oenovi in se ne umakne niti za korak. To je državna lastnina vseh velikih indu- strij, železnic in zemljišč. Svobodna osta- ^c notranje trgovina, mala industrija, ma- la zemljišča. Čičerin, ki se sedaj mudi v Berolinii, ne pride v Haag. Dejal je tudi, da ni prav, da Amerika pri vzpostavitvi 1-vropc le po strani gleda in se noče pri- bližati Rusiji. Amerika baje res niti v Haag ne pri- de, ampak samo predlaga posebno konfe- renco glede dolgov Evrope. Mnogo se govori v dogovom Cehoslo- vaške s Francijo. V slučaju, če začne voj- na med Francijo in Nemčijo, naj Čehoslo- vaška priskoči Franciji s 500.000 možmi na pomoč. Tudi če se Avstrija priklopi Nemčiji, naj jo poinaga Čehoslovaška za- ' ^esti. Konferenca v Haagu je bila otvorjena dne 15. t. m. Vršile se bodo do prihoda Ru- sov le predseje. Nu Ogrskem so se vršile precej kr- vave državnozborske volitve. Vlada je dobila 166 poslancev, opozicionalci pa 70 jx)slancev. Nova zbornica bo otvorjena 20. t. m. Država v državi. Mi smo v državi, ki ga mima para pod solncem. Tako govori pokojni Sahib el Aran v sivoji knjigi »Neznaiulkateri«.) — Kalkor v družind smo, nignali skupaj Mizu 50.000 bojejvn/ikov, vrgli zakon in Morija, pokazali iv'ladi dolg nos in odUL Vilada so hili to pot fažisti in ne Falkta s svojimi manijonetami. Zdaj so dirugi pot oblegalli fašisti vas Vo/lta Montavana. Dösegli so, da ie od- stopill občinski svet. da je Skof podpisal premestii/tev dušnega pastiria. Nato so fa- äisti odšli. Kdo vllada? Facta ali Mussolini? — Eden ali drugi? Če Mladata oba. ne vlada nihče in smo tedaj brez wlade. Vsi znalki kažejo, da začenja beila rovoluciia, ki pa niima ciJja, je nedosledna in ustvarja ikaos. Vera «v državno avktoriteto kc na ta načiii maje, in ustvarja se položaj, ki za državo ni zaviidljiv, držaiva v držaivi, dva gospodar- ia v družini, ddkler po zakonu izvolieni gospodar ne bo napraviiil reda, ker je sikirajni čas, da ne postane preoozno. Do tedai se bomo pa vpraševali: »Koga naj ivprašamo sultana a>li biriča, da nam drugi ne ivzamc? Izguba ba bila na obeh straneh .,.« Res, zwimo v diržavi, kii nima para. Jugoslavia. Pisino iz Jugoslavije Naši listi so danes polni samo kralje- ve poroke. Le opozicijonalni se bolj »na- zaj« držijo, ali pa celo tako, da so pobelje- ni, kot na pr. predzadnji »Avtonomist«, ki je dobil ker pet belih lis. Kralj Aleksander in kraljica Marija se inudita sedaj na Bledu, odkoder delaia izlete v okolico, v Lesce, v Ljubljano. Večkrat kraljica sama Sofira. Ljubljana je polna srecnih dogodbic s kraljem in kra- ljico. Kronanje kralja Aleksandra in kraljt- ce Marije se bo vršilo baje dne 15. avgu- sta. Potem sc bo vrSilo maziljenje ix> sta- rih obicajili. Kot poročajo listi bo imela kraljica Marija dote v znesku .15 milijonov frankov. Iz Črnegore je došla vest, da je tarn unirl vojvoda Stevo Vukotič, neupogljivi vodja mlade Črnegore in neustraseni 1)0- rec za svobodo in ujedinjcuje Jugoslavije. Bil je v ozkem sorodstvu s pokojnim Ni- kitom. Pokopali so ga na državne stroške. Parlamentarne počitnice v Jugoslaviji začnejo okrog 15. julija. V Zagrebu je prišlo do resnili spo- padov med polieijo in Radiccvci, ki jili je imela polieija nalogo razpoditi, tarn je iniel govor udi žefan Radič. Bilo je vec ranjenih. Splošno i)iiznanje je vzbudil dar kra- lja Aleksandra v znesku I milijoua diiui- rjev v prosvetne namene. K temu bo pri - speval vsako leto še po 300.000 dinarjev. bijanie brezposeinosti, ki ga je bila pred- ložihi anglešJka delavslka stranka. Po tem zakonu bi biila država obvezna najti brez- poselnim delo li pa jim dajati tako podpo- io. da bi moglii od nje živeti. Predlog je bil odklonjcu s 172 glasovi, medtcni ko ie bilo oddanih zanj 82 glasov. sv Stuvka čehoslovaških kovinarjev pred koncem. Dne 29. 5. so bili objavljani rezultati glasovanja med kovinarji glede nadaljevanja stavke. Od stavkujoeih kovi- narjev je glasovalo 64% za nadaljevanje stavke, 15% proti in 19% se je glasovanja popolnoma vzdržalo. Ostali odstotki od- padejo na razeepljene glasove. Ker bi mo- ra lo glasovati 70% za nadaljevanje stav- ke, je prieakovati, da knialu konča gene- ralna stavka čehoslovaških kovinarjev. sv Brezposelni bivši vojaki zalitevajo oilstranitev ženskih moci iz uradov. V Rimu je prišlo veliko število brczposelnih bivših vojakov v urade ministra za pošte in brzojave. Zahtevali so, da se odpustc ženske in provizorične moči, sprcjete te- kom vojne in da se dajo njihova mesta brezposelnim bivšim vojakom. sv Stavka kovinarskih delavcev v Lombiinliji. Stavka kovinskih delavcev v Lombardiji, katere se udeležuje nad 60.000 delavcev, se nadaljuje. Socialni vestnik. sv. Nezaposienost v Itali.u. Po u/iadii' istattistiki je štela Italija dne 1. apnia t. I 49S.605 nezaposlenih, od teli moSkili 402.109 nii 96.497 žeusik. Od dne T. niarca je padJlo štcviilo nezaposleniih za 77.678. Nezaposslenih, ki iso bili začasno podpira- nt, je bilo 58.7.?6, t. j. 11.7^ od sknpnc vsote riezaposilenili, onih, kf «o bili stalno podpirani pa jc hilo 68.588. Kriza brezposelnosti v AncliH. Zad- nje zasedanje doljne zbornice, ki je bilo zelo ikratiko, je bilo skoraj popoluoma po- svečno razpravi o na,črtu ?^ikona za po- Tone in Jože. Za treznost. Bolzarija proti alkofwlu. V Bolgar- skem sobranju, se ima skleniti zakon gle- de prodaje alkoholnih pijač. Posebno važni odstavki so: 1. V vse javne In pri- vatne sole se vpelje posebna zdravstveno- učna snov o škodljivosti alkohola. 2. Dija- kom, vojakom in vsein drugim osebam pod 20. letom je zabranjen vstop v točil- nice, gostilne in v vse druge javne lokale, kjer se prodajajo alkoliolne pijače. 3. Vsi tovrstni prostori morajo biti ob nedeljali in praznikih ob 5. uri popoldne zaprti. 4. Kupne pogodbe, zaključki, poravnave, ob- veznosti vsake vrste, ki so sklenjene ozt- roma izvršene v takih lokalih, kjer se prodajajo alkoliolne pijače, so neveljavne in najstrožje prepovedane. 5! V vaseli pride ena gostilna kvečjemu na 1000 pre- bivalcev, v mestih kvecjeinu na 2000 pre- bivalcev. 6. Davki na alkoliolne pijače, voznine na špirituose in direktni davki na alkohol se zvišajo za 1000 odstotkov. — AU Sole ali — gostilne? Tržažki »La- voratore« piše, da ima jwsa »Santa Qo- rizia« samo 6 ljudskili šol in 4 otroške vrtee, zato pa 173 gostiln, 14 barov, 14 kavarn in 32 vinotoeev. Posneman ja vredno! In pri nas — izda- jajo vedno nove gostilniške koncesije. T o n e. Ben liudirja, kejšna rič se je s taba zgadila, da s* tku zgiftan kokr ana krota? J o ž e. Kaku b' se na jeziv. Dva sina imam, adn mi je šov u Jugaslabje, ta druz- ga sa mi pa k sovdatam vzel. Tone. Bejž, no, bejž! Sej je kokr an brlez. J o ž e. Tuste neč na dene. Sej sa vsi kokr brlezi; kar jih bids jeh ni za am,a šinkavca. Sej je bikš kot njegava ušesa. Ana druga stvar je, ka me peče kokr agn Kej bo z dilam; vse je padrtu, zemla raz- arana, ti pa garaj ad jutra da vcčera. Na- zadne ga boda še ubil. T o n e. Pejd no pejd, sej ni abena vojska. Jože. Kej de ni vojska! Taljan pa Turk se dajeta. Tone. Kejšn Taljan pa Turk! Če b* že reku, de se bosta Taljan pa Kalabre*, b' že verjev. Dol u Laliih se vsak dan te- peje, kot cajtnge ])ovedö. Tvojga Pepeta sc pa abedn taknu na bo. ?>c nazaj t' ga pošleje. .1 o ž c. Ana figa freška mi pošleje. AT nis slisav, kišnc sa pabral? Na ana ači jc biv skara slip, na ta druga pa bidev ncč ni pa sa ga vseglih pobral. T o n e. Če jc slip na ta liva ači, jc šele dobcr, dc loži cila, čc je slip na abi, jc pa še bujš, da na bid majlinih parcjonov. J o ž e. Morbit andruj drgač dilaje kot sa včasih. Zdej kar tc slabc not pabe- reje, te dabrc pa dama pustije. Pa Inidirja, vse pa tud ni tku za nee ,dc jih kar na de- bela pagrabje. T o n e. Ti s' pa zadev. Narbulš be bin, deb djal: Fanti, zdej pa vsi pridte, boste šli ibnge dilat. Ki jc triba šlejlunge, če vse vzamejc! Tku ncj b' djal: Saimi tist dama astanite, ka ste ta cajt umrl. J o ž c. Mene samu radabidnast tare, kejšn bo ta novantašetc. Ta nasrejčn poba! Zdej sa ga pa še u kajha zaprl. T o n e. Bejn, kej jc naprabu? Al jc pa slabcjnska kilinu? Jože. Pa slabejnska glih ni kilinu, samu zapil sa pa slobejnska, tu je pa glili tku prepabidanu kot črna farba pa pušlci za klabukam. Ta črn flokči sa karbonirje tku badl u ači, kot purmana rdejčc farba, dc sa jih palabica zaprl. T o n c. Scj knialu na boma smil nasit drgačnih gbantov kot zelcnih kot kuščar. Sa pa že prav nardil u adninu kraju, ka sa dil fanti makarone akul klabuka in rajž na rcklc. Teh nisa abednga zaprl. J o ž c. Ta je pa dabra. Zdej pa zbu- gam, če ne naju deneje u »Straža«. Tone. Življa makaroni! J o ž e. Pa palenta tud! Raznoteros*. * Prepovedani grah. Qrof de Espanna, minister španskega kralja Ferd'nanda VII., obenern ireneralni kapitan Katalonije, je Ijubil čez vse grah, ki se v Španiji dobi ob vsakem Ietnem času. Orofica pa je bila ve- 1'ka sovražnica te zelenjave; ni je mogla videti, še manj pa uživati. Nekega due si je naročil grof v kuhinji za obed tudi graha. Kmalu po tem je prišla grofica v kuhinjo in ko je videla ,da lušči dckla grah, je pre- povedala ga skuhati. Opoldne pri obedu je grof zaman čakal na grah: naposled jc po- slal slugo v kuhinjo. Ko se je vrnil, je po- vedal resnico. Orof ni rekel bescde ter je . ostal dob re volje. Po obedu je poklical k scbi poročnika in rnu je ukazal, naj zvečer nobene osebe ne pusti iz gradu. Ker je po- ročirk vedel, da se grof ne šali, je postavil pred grajska vrata stražo. Qrofica in njena ličerka je bila na večer povabljena na pies. Ko sta hoteli oditi, so jima vojaki z nasa- jenimi bajoncti zaprli pot, Razkačena se je šla grofica k grofu pritožit. Orof ji je pa rekel: »Ti ukazuješ kuharicam, jaz pa vo- jakoni.« Od tega časa grofica ni nikoli več v kuhinji prepovedala kuhati grah. * Z zrakoplovom čez severni tečaj. Valter Bruns, bivši nemšk: poveljnik zra- koplova, hoče pluti iz Hamburga v Joka- hamo preko scvernega tečaja. Daljava znaša scdem dni. Namerava uvesti vozni red: Hamburg - Jokahama 7 dni, Ham- burg - San Francisko 7 dni, San Francisko- Jokahama 5 dni. Zrakoplov1 bi nosili 50 potnikov in 50.000 kg pošte. * Telefonske pristojbine v sovjetski Rusiji. »Trud« priobčuje nove telefonske pristojbine: Za telcfonsko uporabo v zaseb- nih stanovanj:h morajo plačati uradniki in dclavci, ki so uslužbeni v državnih uradih in podjcljili na leto 50 milijonov rubljev, vsi drugi pa 75 milijonov. Vladne oblasti morajo plačati na leto telefon 75 milijonov rubljev, ako uporablja telefon celokup. podjetje. Za telefon v posamnih uradih 50 mil. Zascbnc pisarne in zdravniki 100 mi- lijonov. Hoteli, restavracijc, trgovine, re- dakcije listov, gledališča, kolodvori itd. pa morajo plačati na leto 150 milijonov. Kratkočasnice. V ßostilni. »Natakar! Prines'li ste mi same ko- s 11.« — »Oprostiite! Toda alii ste že vid?li volla brez kostiV« — »Ne! Ampak tudi brez mesa ne!« Šludenlovska. Nek dijalk jc zabaval jako dobro v g,'- slilni goKte, ki ko zaradi 'tega üpili pre- cejšnje množine. Ko je odhajal dijalk, rnu je dejal gostilničar: »Da se Vain -izkazeni za Vaso zabavo, Vain izb-rišcni i>olovico računa«. »In jaz«, i>ravi nato dijalk, »ho- čein biti cnak Vam in izbrišem Se ostalo polovico! Klan jam se!« Pretirano. »Ko sem Stankotu prvio priznala svo- (o ijiibezen, mi jc lv.lo wrce tailvo močrio da se je obrnil Stanko prcplaseno »k vra- tom teGoriško Siražo«. - - -..... Dr. A. Grusovin specialist za kožne in spodne boleztfil ter negrovanje kože. — Perfekcijoniran na du- najski kliniki. Sprejema od 9—11 in od 3—7 ure. Gorlca (Piazza grande) Travnik hJšfi PsternoH. ANTON TERPIN in Comp. nova zaloga manufakturnega blaga v Gorici, Via Rastello st 10 se priporoča slav. občinstvu v mestu in na deželi za mnogobrojen obisk. $&BT Ceiio bre^ konkureucc. Nii drobno ! Na debelo ! 1. lei^assi, Solkan. Moka, sirk, oves, otrobi, kava sladkor, špeh. olje, peiroiej itd. Teol Hribar emu - Gorica Corso Verdi 32 (hiša Centr. Posojilnica) Vclika zaloga češkega platna iz znane tovarne RsgQMCHsirt & Ryr^ann, vsakovrstno blago za poročence, kakor tudi velika izhira moäkega in ženskcga sukna. Blago solidno! Cene zmerne! |L3W2BaB2RSaE Knjigarna Kat. Tisk.# Društva Csorlca« Yia Carducci 2. NA DEBELO! Šoski zvexki (Spi so vn i ce lcpopisnice) Risanke, Pisemskä papir (v veliki izberi) Papif uradnijtrgovski ovojni itd. Cigarette! papir Excelsior, Abadio, Olcschan Union za večje množine poseben popust. NA DROBNO1 Peresss, frnilo, svineneki v veliki izberi Rožni venci, nabožne slike Tiskovine za cerkvena oskrbništva in županstva Tuš, barve, risarski papir, pro- zorni papir Lichtpanspapir Trgovske (poslovne) knjige (glavne, pomožne blagajniške knjige itd. Knjigarna KatoL Tisk. Društva 6or§ca* Nonfova hiša« Vinogradiiikil Nudim parbijo vlnskih sodov 330 hi, malo popravila potrebnih 300—3800 litray vsebujočih za svoto 4900 lir franko Trst. V ptfačilo vzamem tudi vino, ž.^anje. Ponudbc itudl za dva je- loya bcdnja 2500, 2800 litrov na upravo »(loniške Stražc« pod »Partija sodov«. PROSTOVOLJNA DRAŽBA. liranilnica in posojilnica v Sturijah pri Ajdovščini prodaja kino z motorjem in klavirjem vred; vse je v dobrem sitanu; prcdvojno blajro. Na ogled in pogoji pri načelništivu -v Šturijah. Josip Kerševani iiielianik in puškar v Goricä, Stolni trg 9, desno. Zaloga raznih šivalnili in kmetijskih strojev, dvokoles, pušk in samokresov, ter vse posameznih delov, spadajočih v mehanično n puškarsko stroke. Strokovni, brezplačen pouk v umetuem vezanju in krpanju. LöHtiia deliiviiicMi In popmvljalnica, Stolni &$?" Poniklanje In lakiranje v vsaki barvi. Prlporo^am vsakemu Original Mundlos stroje, ker so najbolj zanesijivi, za te jMinčini trg 5, Si value 15 let. Pcsor I Poxor! u\^7f Andrej Mauric GORICA ul. Carducci it. 11 (prej GOSPOSKA ul.) GORICA Velika zaloga ravnokar doŠlega polctnega sukna za inoške in žen.skc obleke, raznovrstnega pcrkala zephirja ter velika i/.bera perila, cvilha, volue, žime, morske trave, vzmeti, izgotovljene postelje, ter velika izbera odej. — Lastna krojačnica sprejema vsako naročiio izvrSuje tc>čno in po zmernih cenali. Vv Velika izbera izgotovljenih oblek. Sprejme vajenca za trgovino. iT^Fjt^-idF'Ä^^.«- ^ST^rX^iF"^^ ^*%ŠF*;&rtti;&Fi&' Via Carducci 3 BRUNO SAUNIG - jj Via Carducci 3 — Telefon §t 162 Na debelo 11 Cevijarske in sedlarske potrebščine vrvi Tržalki bici, biceuniki S^eče, ICadila Vesefc Nakupujc čebelni vosek po dnevnih ceiirth. Glavna zaloga za Goriško podpelnikov ,tPir6lll4> na debelo po lovarniäkih cenah. Na droboo! .m^^^,—^.^—,——^^m_,^^^^^.^^,i_. L _—_^^_^^^^___^^_ .-----------------------------------_.. . . __ _. . . — - ¦¦_—-,.- . .. ^MBia^_a(ll_aaM^AI__ ¦^mi^—MMaiiii—^ia^mšmmm mm^mmmMl, .¦- .mniMum n ravilu!« Orožnik zopet odkoraka v svo- Je%ni tempu skozi zakristijo javit to briga- c''rJu. Ljudstvo se vsled tell dogodkov ved- 410 bolj razburja in bcga. Končno se pro- Cesija završi. Duhovnik se preobleče in gre .v zakristijo. Tn nova procesija z duhovui- *om in bnigadiirjem naičcfiu Cta je bi4.a pa do y^liena!) sc nadaljuje v orožniSlko vojaš- n'co, kjcr pokaže brigadir gospodu neko Ppstavo iz 1. 1886., ki pravi, da so zabra- njeni cerkveni obhodi brez dovoljenja pod ^narno kaznijo. Duliovnik ogovori vse- ^ogočnega brigadirja, kako da ravno za Katies ter celo samo za Otalež ta postava Ve'ja, v sto in sto drugih krajih se danes Jrenio ljudstvo po dcželi zbira v procesijc, *{ se vrše mirno in lepo brez tega dovolje- •jia. Vršilc so se tudi v Otaležu, celo ne ^vno, pred enim meseeem, kar tri v enem *cdnu, ko jim ni nikdo razganjal. Seveda z jjpvim brigadirjein nastopi nova ])ostava. *° priča tudi sledeče dejstvo: Izobraže- ^alno društvo v Otalcžu je nedavno prire- ^jlo igro «Tiliotapcc». Po končani predsta- v' zapove g. brigadir ples. Društvo prote- ^"a, čcš, mi plesa nočemo, nimamo dovo- jtenja ter tudi nočcmo plačcvati taks za take stvari. Brigadir jih zavrne, da je v ^talcžti on gospodar brez župana in brez *°niisarja in otvori ples. Ljudje, ki naj skrbijo za varnost in red po naših krajih in ščitijo zakone, so 2adnji čas v nekaterih krajih ali poblaz- j^li, ali pa jih je obsedla brezmejna hudo- "ija. Z vseh strani priliajajo poročila kl ^ičajo, s kakim sovraštvom in samovolj- ^stjo uganjajo proti našemu ljudstvu nat- različriejše nezakonitosti in to s toliko sa- ^iozavestjo, kot da stoji za njimi vsa višja °olast, do ministerskega predsedrnka nav- ?iror. Brigadir, ki si cno ncdcljo lasti ob- ast, da kljub protcstu in kljub vsemu otvori na lastno pest ples, si je lastil drugi ^aznik oblast, da vzbuja pri našem ljud- ^vli največje ogorčcnje, sklicujoč se na ta 1)redpotopni odlok, ki se nikjer ni izvajal, 1)rcd nedolgim niti v Otaležu ne. Kaj takega naše ljudstvo ni vajeno in lle bo mirno prenašalo žalitve njegove^a Ve*"skega čustva. Tak brigadir ne sramoti J svojim obnašanjem samo sebe, ampak .?di tiste, ki so ga poslali in jeza in gnjus Jjudstva se obrača v prvi vrsti tudi nroli lstim. Če hočejo oblasti, da bo naše ljud- ^vo lojalno spoštovalo oblasti in državo, edaj mora biti eno prvih dejanj, da ta bri- ^tlir iz Otaleža izgine. Isti brigadir, ki je /-? naprej povcdal, da bodo o tem časopisl ^sali, se danes posmehuje ljudstvu in ko- J^sarijatu. Če ima komisarijat količkaj psti v scbi, jo bo znal oprati s primernim la$topom. Siccr pa naj o tern govore tudi a$i poslanci in naj vprašajo vlado, ali sta V ••veinskih in polli't'.icnih zadevah še visji ."lastnika knezoškof. Ordinariat in civ. °ttiisarijat, ali je vsaka vas anarhija zase ?h ')rigadirjem na čelu, ki dovoljuje plcse in Pr°cesije po njegovem dobrem ali slabem . azPo]()žcnju. To moramo že enkrat iz- voaeti! 2 IMENI NA PAN I j. Širi se vest, da mešetarijo različne ^'nie pri naših županih, uci'toliih in celo I1 duliovnifoiji. da hi jim -ti pomaga'li z a- lt'icijo pri prevzemanju vspostavitvenili del. Da bi jih pod'kupiili, jim ponujajo veli- ke sivoite 25, 3U, 50 tisoč ilir v gotovem ali pa v odsitotJkih 4—6?o od prevzetega dela. üovori se tudi, da so nekatori od na- ših županoiv podkuplieni. Mi tem vcstein ne moremo verjeti. Da se pa vsaJka sum- nia ovrže, poziyiljamo vse župane, učite- lje, duhoivmike, Ikaikor sploh vse, ki so jim silučajii pod'kupovanja znani, da jih prijavi- jo iiredii'iätvu »üorislke sitraže«. Bri.iaivi naj ¦se naslov in sedcž firme; po možnosti na.i se iiain Pirijaivii tudi ime osebe, ki to ali drugo podjetje zastoDa. Uredntištvo »Gor. Sraže«. Via Favcüti št. 9. Doplsio TOLMIN. Kaj pa je to? Prejeli smo in priobčujemo: Podžupan Mrak je lastnik kavarne »Cafe Isonzo« ki še do dancs ni začutil potrebo, da bi del poleg italijanskega napisa tudi slovenski napis. Tega človeka poznamo že od tedaj, ko je odklonil svoje sodelovanje pri pel. shodu, češ da je prisegel zvestobo kralju in da tedaj on ne more sodelovati pri slov. shodih. Danes opravlja v odsotnosti župa- na županske posle in dela ljudstvu povsod sitnosti: ljudje so ga že do grla siti. Pri procesiji sv. R. T. ni bilo na mestu, da je nastopil v paradi, ker proc. sv, R. T. v Ita- liji ni oficijclna. Toliko za danes K zade- vi se ob priliki še povrnemo. DOBERDOB, Odgovor. Zadnje »Delo« je zagnailo v dopisu iz sluga naäih poslanceiv, če tsmo dobili v Dobendoba med svet «novico«, da ni za- Doberdobu po doilgem času šolo in uči- tölia. Mi dobro vemo, čigaiva zasluga je to in se s ikomunisti o tein ne bomo prere- kailii, samo to povemo, da niih in njih po- slancev zasluga to ni, to vedo tudi vsi po- šteni komunisti, Iki jim dcmagoštvo ni pr- va stvair! Tudi se dopisnilk zaganja v no- vega g. učitelja, ki je ustanovljal društvo, češ, da je govoriil v K. D. Z. Če bi dopiis- nilk ne lagal iz namena, bi moral priznati, da je g. učitelj prcdaivail skoro cno uro o društvu »Skala« in dofkazoval mladini po- men društvenega žiiivljenja, da naj miladJ- na raje vzame v rdke knjigo kot pa po- wiiya. Ce pa je izprcgovorill par besed o K. D. Z., je to storil na prosnjo zrelih mož. Mlademu komunistu svetujemo, naj pusti prcpričanie drugih v miru, Ikot se mi njegavega ne dotikamo. CERKNO. Prireclitev, Zei'tev smo dmeli 27. in 28. maja z uprizoritvijo »Divjiga lc-tvrq«, !katerega je uprizorMo slov. kat. izobraže- vaHno dirušfcvo. Ijrra/lci so obalkrat is-torili svojo ddlžnpst. Tudi seen--1' n'n maske so bile dobre, tako -da je i>risla igra popolno- ma do rveljajve. Omenjamo, da odkar smo se znajdH v novi državi t. j. po vojsk,i se je pri nas uprizorülo že 23 igrokazov, med tcnii ne morda «same einodeianke, pač pa 'tudi boljše igre, med temi n. pr. »Krivo- nvrisežnifk«, »Mlinar in njcgoiva hei«, »Lov- s(ki tat«, »Veriga«, »Divji ünvec«, »Tri se- str-e«. »V Ljub'ljano jo dajmo«, »Pogodba« itd. Hvaležni smo zato gospodu (kapdanu Staniču, na ikojega ramenih je bilo vse to ddlo do danes; hvafleznq smo tudi igral- cem za njihoivst trud in požrtvovalnost. Naj bi sc nasa mlladina tudi v naprej tako živo zamimala za dostojne nnireditve, ki jim biazijo sree in razveisoüitfe diruge. Pa prihodnjič še (kai. IZ SEŽANŠCINE. Vojaški nabori. Tu v naši Sežani so se vršili celo vrsto dni vojaški nabori za vse občine sodnega okraja. Zelo pohvalno pa je za naše mla- deniče, da so znali prevladati samega sebe, in niso dali v nobenem shičaju povoda, da bi imeli priložnost karabinerji koga arc- tirati. Umeli so položaj, ter radi tega jim morajo priznati politično zrelost, tudi tu- jerodei. Res so sc varnostni organi malce razburili, Ce so ugledali kako rdcčo, ali črno zastavo, črne trakove ali kaj sličnega, toda do incidenta ni prislo nobenega, ker so znali mladcnici sami, oziroma obč. za- stopnik, pojasniti zadevo v zmislu, da ni za državo nobene nevarnost radi tega. Na naboru samem so se pa prav po kraško po- nosno obnašali in dali razumeti, da so si- novi slovenskega rodu. ŠT. VIŠKA QORA. Shod K. D. Z. Na binkoštni ponedeljek se je tukaj vršil shod Kmetsko delavske zveze, kate- rega se je udeležilo veliko število občin- stva. Vsi navzoči so z zanimanjem sledili govoru g. dr. Bitežnika, katcri je razlagal, kako velikega pomena je vstanovitev Kmetsko in delavske zveze. Vse prcdlaga- ne resolueije so bile sprejete z velikim odo- bravanjem. Želimo, da bi besedc g. dr. Bitežnika padle na rodovitna tla, da bi trud mož, ki delajo za povzdigo našega naroda ne bil zastonj in da bi se iz teh shodov razvila močna organizacija našega delavca in kmeta. ST JAK. Praznovanje Sv. R. T. Praznik sv. Resnjega Telesa smo tu- kaj najslovesneje obhajali. Posebno nas je izneiiadilo rano v jutro pokanje topičev, kateri so se oglašali tudi med drugo sv. niašo, pri evangelijih med procesijo in med popoldansko slu/bo božjo. Iznenadenje je bilo toliko večje, ker od začetka vojne do sedaj s topiči rjaveli na županstvu, ker se jih ni smelo rabiti. Hvala vsem tistim, ki so pripomogli, da sc je slovesnost tako lepo izvršila. V pondeljek dne 12. t, m. se je tu- kaj poročil Ivan Saražin. Takrat so se to- piči prvič oglasili. Pred kratkim smo tudi izvedeli, da se je pri aprovizaeiji v Štjaku prihranila naravnost ogromna svota t. j. okoli 16000 lir, beri: šestnajst tisoč lir, in to od časa, od kar je naš g. kurat pri apro- vizaeiji. Ta denar se je razdelil med ljud- stvo na ta način, da so se živila večkrat de- lila brezplačno. Pri tem je pa še to posebno čiidno, da je Štjak na visokem hribu in zelo oddaljen od postaje, radi Cesar so bili stroški za prevažanjc toliko veeji. Proti koncu so se živila prodajala celo pod ceno, katero je morala aprovizaeija plačati. In vendar toliko prihranka v korist ljudstva. Tudi to moramo povedati, da tukajšnja podružnica »Kmetijske zadruge« izvrstno deluje. Vsako toliko časa pride avtomobil z raznimi stvarmi, katere rabi naš kmet. Zasluga za ustanovitev podružiiice, gre pred vsem g. kuratu, kateri je v tcj zadevi veliko žrtvoval. Več časa je bil predsednik Dodružnice, a je to mesto opustil radi pre- obilih poslov. Skoda, da že nekaj časa bo- leha. Želimo mu, da bi kmalu popolnoma ozdravil. Letna nc kaže letos posebno do- bro. Prvega žita bo malo. Bodo menda po- sojilnice morale zopet delovati, kar pa go- tovo kmetu in delavcu ne bo v korist. Notranjsko« SLAP PRI VIPAVI. Umor nedolžnega otroka. ........,___ Božjastnemu 28 letnemu Stanku Ur- šiču iz Slapa se je um zmešal. V svoji blaznosti je pridivjal z senenimi vilami nn- ravnost na dvorišče g. Rudolfa Ferjančiča. kjer so se pred njim nagloma poskrili vsi odrasli-domači z gospo vred razun osem- najst mesecev starega sinčka Karla, ki ga je v svoji besnosti zagrabil in vrgel po dvorišču 15 m daleč in ga še povrh lopnil zverinsko z vilami po glavi, da mu je raz- bil lobanjo. Nedolžni otrok je po kratkih 36 urah v groznih boiečinah in v vedni nczavesti postal tako žrtcv tega zverin- skega napada. Ncsrečni družini ob tako nenadni izgubi čvrstega nad vse dragega jim sinčka, naše iskreno sožalje. KOLK NAD STURJAMI. $v. maša na prostem. Slovesna Božja služba na prostem v senčnatem gozdu je bila v nedeljo, na praznik presv. Trojice tukaj pri nas na gori. Stoletja in stoletja smo hodili mi gorjani dve uri .daleč po skalnati strmini v svojo farno cerkev v" Šturje. Po zimi pa še v snegu in ledeni burji. Dne 12. junija pa je pnišeil oltar sam v našo sredo an dd- ritev Nove Zaveze se je darovala prvikrat v našem košatem gozdu. C. gospod Albert Leban, naš župnik šturski, je nam naklonil to veliko veselje. Ljubi Bog mu obilo pla- čaj! Zbrali smo si za »tempel, ne z rokami delan« res pripravni prostor v dolinici, obdani od košatega bukovja in z zelenjein obraščenih skal. Naravne stene in stebri, za obok pa nebesni svod! Ves teden so pripravljale pridne mlade roke slavnostni prostor, gorsko baziliko. Na praznični ve- liki dan pa se je zbralo okoli dva tisoo ljudstva in vse je bilo med svetimi obredi in pridigo — o bukovi vejci — kar ganjeno in vtopljeno v skrivnostno tišino. Vsi so bili ene misli: kaj takšncga še nismo do- živclt in ta svečanost v Božji naravi nam ostane v vedno svežem spominu. Upamo na sakolctno obnovo. Srčna hvala pa gre tudi vrlemu Sturskemu pevskemu zboru, ki je z »visokega kora« pel tako krasno svojo latinsko mašo ter dodali še h koncu tako ganjljive Marijine pesmi. DOPISNIKOM. Neka'teri dopisi iz Notranjskega so došli pirepozno. Talke dopiisc moramo imc- ti v ro(kah že v torek opdldne, sicer ne marejo priti v list. Prihodnjič! NdinovejSo. Iz Juieoslavüe: V Zgornji Radgoni začne izhajaiti nov iliist »Samouprava«, ki bo urejevan v radiikailnem zmislu. Kott u- rednik bo podpisan dr. Leopoüd Lcnaird. — Miiroistenski predsednilk Pasdč odpotuje v Pirago, da se podalljša konvencija med Cehoskwasko in Jugosiavijo. — Jugoslo- vansiko posojilo v Ameniki je definiii'vuo zalključeno. — Ob prWiikii poroke kralia A- ilelksandra je bila izdana amnestija za vo- jašlke prestopike. Politika. — V rimiskii zbornioi je bila dne 16. t. m. buirna seja. ObravnavaHi so se bolonjski dogodki. Miiiwsterski pred- sednilk Facta je podall zdo odločnc izjave. da bo storill vse, da se napravii red. 'I'isti hip, ko bo videl, da nima moöi za (izvršitcv itega pomirievaliii^ga della, ne bo ostal več na mestu. — Rinska Vlada ne r>niznava ita- lijanslko rmsfke trgovslke pogodbe. — Ban- ca d'Itallia bo izdalla nove banlkovce. da se zamcnjajo za stare, polkvairjcne, ki ndso več za rabo, — Soivietska vlada je poslala na haaško konferenco: Krasin. Krasinskij, Rakotvslkij in Skolndkov. — V Ikratlkem iz- roči Madžarslka Jugoslaviji 25.000 glav živ»inc Ikot vojno odškodnino. — liaas'ke konferenca se bo baivifla z vprašanieni zaisebne laataine, dolgov in kreditov. — Znoiva .so došla poiročila, da je Lenina za- dela kap, da ne more govoriti. — Južnu Kiitajska se je združila s seiverno; čete južne Kiitajslke so bile popoilnoma pora- žene. Domače novice. + Umrla je v Gorici dne 17. junija po dolgi boilezni gdč. Matilda Humar v nal- lepši dobi 25. let. Pogreb se je vrsiü v pon- doljcJk na soilkansko pokopališče. N. v m. p.! + Naši poslanci so te dni interpeli- rali pni vlladi glede dogodlkov na Volo- skem Opaitiiji (Stanger), gilede tega, če se ie kaj ukirenilo, da ivoja&ki oddel'ki pri vajah ne boiüo skodovalli poljfededistvu (Lavren- čič, Sitanger), naj vojaki v Postojni ne rabiijo okoliš mestnega vodovoda, ki je bil žc dvakrat zastrupili'Mi. + Mavrica do noči. Dne 12, junija o- krog 10. ure zvečeir se je ob močnem lu- ninem cveitu nad Vi^ivsko dolino videia mavrica. Billa je le nelkolli'ko bledej';a in ožja iko-t na-vadna. + Naknadna i/meniava krön. Za- klladno miniisterstvo se baivi z vprašanjcm da odredi nalknadno zamenjaivo ikron. Zdi se gotovo, da se zaJkflad ne bo uniral iz- menjavi do 10.000 krön. -f Mobilizacija fašistov se je hotella izivesti iv Trsitu in v celi Julijski Krajini sploh radi par norednositi, ki so se izvirsi- la od ikomunistivo proti fašistom. Namero obleganja Trsta so zadnji hip preprečili. + Razstava ročnih del in risällnih \z- delkov učenk uršulinske solle bo dne 25., 26. in 27. teikočega meseca od 9.—12. ure in od 15. do 19. we v notranjih prostoriti ursulinsflcega zavoda. + Naša avtonomija. Občinslki svet v Krmiinu se je v sivoji zadnji seji izrekel za avtonomijo. + Obnova Goriške. To je nasJotv li- sta, ki bo izhajail vsakih 14 dni dn bo pri- našail poljudna pojasnila y^nh zadeiv, ki se ¦tičejo vojnih odšikodnin. Izhajal bo v 250 izvodih. Urednilk bo gospod France Gor- kič, ki je znan po svojih zaslugah za voj- no odškodnino. + Poneverba. Pri tehničnem oddelku v Gorid 'so prišli na slled vclilki poiiGver- bi, 'ki znaša nad 2 nuiilijona ilir. Enega go- spoda so zaprlii, drugi pa sd je v Vidmu vzel življenje. Sfcvar je še v preisikavi. + Učiteljišče v Tolminu. Sprejemni izpiti za one kandidate, ki so pred 15. ju- nijem t. 1. prosili za sprcjem v tečaje slo- venskega učiteljišča v Tolminu, se prično dne 27. junija ob 8. uri. + »Čuk na pal'ci« izide dne 1. julija v Gorici. Kdor se hoce pošteno zabavati in se prisrčno nasmejati, naj se takoj naroči na ta edini humoristični list na celem Slo- venskem. »Cuk na pal'ci« bo zabaval celo deželo. S svojimi velikimi očmi bo videl v vse kotičke in s pal'ce doli bo pravil, žigo- sal, pel, bičal, zabaval itd. Da bo povedal tudi bridko-resničnih med sarkastično-pi- krimi vrstami, o tem ni govora. Karikatu- risti naj pokažejo, kaj znajo in naj se zgla- se. »Cuk na pal ci« jih rad sprejme med svoje pomagače. »Čuk na pal'ci« bo izhajal dne 1. it; 15. vsakega meseca na osmih straneh. Naročnina do konca leta znaša L. 5'—, List se bo prodajal v Gorici v tobakarnah po 40 cent. — Naročnino in inserate spre- jema »Narodna Tiskarna« v Gorici. + Odbor za bozwnico priredi v sredo, dne 28. t. m., ob 7'30 zvečer v dvorani Tr- govskega doma s sodelovanjem slovenske solskc inladine in gojencev Slov. Sirotišča veselico v prid prihodnji božičnici. Na vsporedu je petje (Večerna, Mlinček, Ko- sova ženitev, Prišla je miška), prizorčki (Punčka, Dedek, Ženskice), deklamacija (Narodna noša), rajanje, telovadni nastop, 2 igri (Čista vest, Kovačev student) in lo- terija. Darove za loterijo pobirajo gospe in gospodične. Kjer se oglasijo, naj se pov- sod prijazno sprejmejo in bogato založijo z darovi. Ako bi po pomoti nabiralke ko- ga izpustilc, ali pa ako uc bi mogle povsod se zglasiti, naj dotični blagovoljno prine- sejo darila Corso Verdi St. 37, pritličje na | dvorišču. Ob enem s pobiranjem darov j bodo prodajale naše dame srečke za lote- ' rijo. Naj se jih nikdo, ki ima srca za mla- dino, ne brani. j + Ročni kažipot po slovenskem Go- ' riškcm in Goriški priključenih okrujev izda »Narodna Tiskarna« v Gorici. Tak Kažipot nam je ncobhodno potrebcn. Po- treben je vsem županskim, cerkvcnim in drugim uradom, trgovceiri, obrtnikom, zasebnikom, posojilnicam, zadrugam, sploh vsem onim, ki imajo opraviti z obeinstvom hi drugimi cerkvenimi, političnimi, dcžcl- ; nimi, državnimi uradi. »Narodna Tiskar- na« je te clneve razposlala vsem župan- stvom, vprašalne pole s prošnjo, da jih te- . kom 10 dni izpolnijo in vrnejo tiskarni. Brez dvoma bo slovenska javnost s hva- ležnostjo pozdravila to namcro. Uredništ- vo Kažipota je poverjeno vešei in v tej stroki prciskušeni osebi. + Popravek. V zadnjič priloženem voznem redu je bilo v inseratu Francr- Sauniga izpuščcno: Gorica, Via Carducci, kar naj blagovoli vsakdo popravili. Društva. d Vipolže. Vcsclico, katero je priredilo , izobraževalno društvo »Vrtec« v Vipolžah dne 11. junija t. 1. se je izvršila v najlep- šem redu in ob častni udcležbi. Proizvaja- nje posameznih točk je občinstvo z bur- nim odobravanjem pozdravljalo. Igralcern in pevcem vsa cast. — Le tako naprej po poti izobrazbe. /Üiveli! d Bilje. Dne 9. julija na praznovanjc sv. Cirila in Metoda priredi »Pcvski zbor »z Biij« Finžgarjev igrokaz s petjem v šti- riii dejanjih »Divji lovec«. Na vsporedu bo tudi petje mešanega in moškega pevskega zbora. Natančen vspored se obiavi pravo- časno. d ldersko pri Kobahdu. Bralno drušr- vo na Iderskcm priredi v nedeljo 25. junija draniatično predstavo. Na sporcdu so raz- ne pevske točke in igra »Marijana«, slika iz ljudskcga življenja v 5. dcjanjih. K ob!.l- ni udcležbi vabi odbor. d Levpa. P. o. »Slov. Čitalnice« v Levpi je priredil letos že svojo drugo ve- selico in sicer dne 11. t. m. Veselica se je vršila na prostem v popolno zadovoljnost ljudstva. Na vsporedu je bilo petje in vele- loigra »Anarhist« v dveh dejanjih. Izmed pevskih točk je bila najboljša Premrlova »Zdravica«. Obilo smeha je vzbudil »Mar- tinek« v burki »Anarhist«. Tudi vsi drugi igralci so častno rešili svoje vloge. Mladim igralcem vsa cast. Veselico je zaključil kuplet »Župan« ki ga je prav dobro pogo- dil »tamburaš iz Vrtojbe«. V odmorih nas je kratkočasil vrtojbski tamburaški zbor. d »Prip. odbor Slov. čitaU v Levpi se tern potom najlepše zahvaljuje vsem, ki so pripomogli pri veselici dne 11. t. m. do tako lepcga uspeha, posebno tamburaške- mu zboru iz Vrtojbe. d St. Viška gora. Ker sc radi slabega vremena dne 18. t. m. ni mogla vršiti ve- selica v popolnem obsegu, se bo ista vršila na dan sv. Petra, dne 29. t. m. Na vzpore- du je nar. igra »Krivoprisežnik« in dekla- macije. Ob tej priliki nastopijo Sokoli z Cerkna s prostimi vajami in vajami na orodju. Društvo vabi k obilni udeležbi. d Črniče. V nedeljo dne 2. julija vsi v Črniče k prvi veselici, katero priredi pev- sko društvo »Novo življenje«. Na vsporedii bodo najlepše umctnc pesmi spojene z nio- derno igro »Rodoljub iz Amcrike«. Pevsko izob. drustvo »Prešeren« v Šempetni priredi na sv. Petra dan 29. t. m. Meškovo dramo :»Na smrt obsojeni?« Na vsporedu so tri pevske točke in sicer Vr- tojbcnskega, Mirenskcga in Renškega zbora. Po drami prosta zabava s petjem in konccrt prvaške godbc. Gene: I. scdeži 5 L, II. scdeži 4 L, III. sedeži 3 L. Stojišče 2 L, otroci 1 liro. Začetck ob 4. pop. v »Za- drugi«. Pridite nas obiskat na našega pu- trona dan in poinagate nam s tern do no- vega odra. Na svidenje! PRVAClNA. KaJkor je bilo že objav- ljeno hi se imela Vrsiili v Prvačini due 2. jitiHja velika 'kultiirna slavnöst; ker se pa vslcd raznih težkoč, in ker se tolovadci PrvaškefE PODRUŽNICA Ljubljanske kredifne banke :: V GORICI, v. O»rso Verdi „Trgovski Dom/ #«*« Telefon št. 50. $$$$ BrzoJHViy> aslov s OemiSka grlavniea GENTRALA : ««^rv* S H s SH S kron .v.t.r 50 MILIJONOV. LJUBLo AlŠ A -1* mi t)Oh v PODRU^NICEs Bvmh- Mas"?» Obrestttje vloge na knjiju ¦n ddj^ovc.ru. Nakup in prodaja vsakov>.-- öancno stroko spadajoce • ¦-> vije, OtJiover. teg< rinje v-v Uradne ore za obclnstvo 8l/8- 12 in «>ikib «* ae nrad«)« Doberdob. Kolikor nam ie znanc. ti- sta stvar za zdai ne vel'ia za Dosamezni- ke, a pridejo tudi ti na vrsto. Mi hočemo, da se vsepovsodi po Julijski krajini razsLrijo izborne testenirie »PKKATKTE«. Nele ker so izbornejra o- kusa, ampak ker se zelo nakuhajo in so vsled tei,ra najcenejša jed te vrste. Naznanilo. Obvešcnm svoje cenj. odjemalke, da sem ^e preselila s trgovino klobukov v ulico MaI- ncm piravu, razpoložen 'Goriske Uudske posoiilnice« v. z. z o j. v Gorici. ki se vrši v nedeljo dne 2. jiiHja 1922 ob 10. uiri zj. v uradnih pirostorih Corso Verdi stav. 37 s sledečim diievnJm rcdom: 1. Poročilo načelstiva. 2. Poročiilo nadzorstva. 3. Odobritev računov za leta 1920 in 1921. 4. Vdliiitev nadzorstva. 5. Eivcntuelni predlos:i. V Gorici, dne 10. junija 1922. NAČELSTVO. Št. 681/22. A Županstvo občine Šmartno - Koisko. Župan: Z oziirom na člen 1 odloka predsestva z dne l./II. 1922, iki določa postopanje za iavršiteiv (kr. dekreta od 30. deccmbra 1920 sit. 1890 in od 29. februarja 1922, o pridobPt^ ota)ljans!ke^a državljanstva, razglaša. da je imenik oseb pristojnih v to obcüio« ki zadobijo v sniislu St. Germanske n13' rovne pcuodbe litalijansiko drzavljanswo popolnem pravu razpoložen v obciiis^1 pisarni z dnein 10. junija 1922. V teku 30 dni lahko vsak reklaniira na županstivo iradi cpusititve vpsiisa ali i'a^' nupačnekra vpisa. Reklamacije rešuje ci' viln'i (komisair pclitične^a okraja, proti °^' fločitivi po^llednjekra ie dovoiljen u/tofc Iia .ueneralni civilni Ikcmiisarjat za jiilijs^0 Benečijo (mad XIII.), ki Ka je vložiti V0' torn dviilneffa (komisarjata telkom 14 dni po raz^Iasitivi razsodbe. Protii lazsodbi «:en. civ. kciri'isarü11'1 je dövoljen utcilv na VI. sekcijo dmuviieff3 sveta ^tekom 60 dni, računši z dnevoW prejema razsodbe. Ne oziraje se na razisodbe o relklami'1 in utokih, prične lahko oivilni ikomrjsai1at teikom 14 dni po obja/vi limenika z urad- uiimi popravki (i. j. z noviini vpisii, lizbris' in popra-vkii.) Proti tern popravlkom, Iki se jih naznani brez odloura vdelležencem. s0 davoljene reklamacije in utoki v rctkih ^0' locemih, kajkor zj?orai. Kojsiko, due 30. maja 1922. Župan: ObljiibeK. (prej Goriška zveza v Gorici) vpisana zadruga z omejeno zavezt> je osrednja organizacija vseh ^oriškiJh ^3' dirug. Pisarna v Gorici Corso Yt:nU St. 32, I. nattatropj® Uradiije ob delavn-skiih od 8. dio J^. predpoln.e in od 2. do 4. popoludne. 0 sobotah in dnevih pred prazniki ie && popoludne zaprt. AMBULATORIJ za spolne, sifilitiine, kožne in otroške bolezni Ora G & A. DE LEO Specialista spopolnjena na pariški klinik* Modcrno idravljenjo sililitične bolezni, zoženja in Tnetj» c«v kapavca. Preizkušnjk krvi za ugntovitev aiflliticnih cku2enj. Sprt-jemala od 10 do 12 in od 14 do l7. GORICA, Piazza Nicolo Tommaseo (Piazzulta) N. NA PRODAJ je pod uffodnimi pog°Jt gostilna z malo trgovino in lepiin vrto^ v Šturijah št. 50. — Pojasnila daje An» Novak, Šturje p. Ajdavščina. Deželna aprovizacijska zadruga v Gorici ima na prodaj sledeča auto vozila: 9 kamnjonov „Fiat" 18 BLR. 3 vlarilci (rimorchio). 2 osebna automobila. Navedeno je na ogled pri zadrugi s&w1' katero morajo biti naslovljene tozadevn na ponudbe. Predsednik likvidacijske^a odbof kom. dr. Pettarin. Občni zbor Kmetijsfce hranilQice in coso ilnice r.noJ- v Vei, 2abJjah se urši dne 25. junija ob 3 popoldn* v urad. prostorih. DNEVNI RED: 1. Revizijsko poročilo. — 2. Poročilo n^* čelstva in nadzorstva. — 3. Letni ra^lin'clT, 4. Volitev nekaterih odbornikov. — 5. SI čajnosti. ODBOR. w ~~ 44 TOVARNAi Casale Monferrato (Piemont) Opozarjamo slavno obcinstvo na jedino pristni „ETERNIT" ki se spečuje v Gorici samo v zalo^i A. NARDINI, ulica Dante štev. 24, ki je edina v vsej - - Julijski Benečiji. Vsi enaki pridelki v drugih zalogah so ponarejanja. - - „ETERNIT" Pietra Artificiale GENOVA