Štev. 8. V Mariboru, 25. aprila 1893. Izhaja 10. iti 25. dno vsakega meseca Stoji za oo.lo leto 3 gld. -pol leta 1 , 6P četrt „ — „ So (Posamezne štev 15 kr.) Oznanila, t krat natisnena, od vrste 15 kr. Naročnina, u/uaiiila in reklamacije pošiljajo se upravništvu v Maribor. Odprto reklamacije so poštnine proste. POPOTNIK Grlasilo ,,Zaveze slovenskih učiteljskih društev". Izdajatelj in uiednik: M. J. Nerat, nadučitelj. Tečaj XIV. Spisi in dopisi pošiljajo se u r e d n i š t v u v Maribor, Rciserstrasse 8. Pismom, na katera se želi odgovor, . naj se pridene primerna poštna znamka. ■ Na anonimne dopise se ne oziramo. NefrankoTana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi in na oceno poslane knjigo se ne vračajo. Razloček med posamnim in skupnim poukom glede na sredstva in smoter. Spisal V. K o ru 11. I. Z ozirom na število učencev ločimo pouk v dve vrsti, v posamen in skupen pouk. O posamnem pouku govorimo, ako se poučuje samo jeden ali vsaj zelo malo učencev, kar se godi navadno v rodbini po tako zvanem domačem učitelji; zaradi tega imenujemo tak pouk tudi domači ali privatni pouk. Ako pa poučujemo ob jednem veče število učencev, tedaj imamo skupni pouk, in ker se godi to posebno v šoli, zove se tudi šolski ali javni pouk. Ker pa imate, kakor bomo videli pozneje, obedve vrsti pouka svoje dobre in slabe strani, dajajo nekateri pedagogi prednost posamnemu, drugi pa skupnemu pouku. Sicer se navadno niso izrekli posebej za posamni ali skupni pouk, ampak za posamno ali skupno vzgojo; vendar ker sta vzgoja in pouk v tako ozki zvezi, da si ne moremo lahko misliti vzgoje brez pouka in narobe, zato smemo vsekako reči, da so prijatelji posamne vzgoje tndi prijatelji posamnega pouka, in pristaši skupne vzgoje tudi pristaši skupnega pouka. Dovoli se nam torej naj, da si ogledamo v tem ozira nazore nekaterih zuamenitejših pedagogov. Francoski pedagog Montaigne, ki je živel v drugi polovici šestnajstega stoletja, se je izrekel v spisu „Poskusi" (Essavs) načelno za posamno vzgojo, ker se more le pri tej individualna zmožnost in nagnenost gojenčeva brez ovire razvijati. Iz tega vzroka smatra tudi L očke, kije bil sam dalje časa odgojitelj v neki grofovski rodbini, v knjigi ,,Misli o vzgoji otrok" posamno vzgojo za vspešnejšo; v mislih je imel le-ta, kakor tudi Montaigne, vzgojo kakega plemiča, katerega je po njunem mnenji treba obvarovati vsake .dotike z otroki nižjega ljudstva. Istotako vidi Rousseau v posamni vzgoji pedagogiški ideal, vendar pride do tega sklepa po čisto drugi poti ko imenovana dva učenjaka. Po njegovem mnenji izvira namreč vse zlo človeško iz omike, katera mu je toliko, kakor nenaravnost. Ako se hočemo torej tega zla znebiti, se moramo najprej omike otresti in vrniti se k naravi. Njegov .Emil" se mora potemtakem vzgojiti pred vsem v naravnega ali priprostega človeka; ker pa javna gojilišča vsled svojih družbinskih razmer in naredb pospešujejo ravno nasprotek. je mogoče doseči to samo v domači vzgoji. — Tudi najznamenitnejši pedagog novejšega časV, Herbart, seje v jednem1) svojih spisov odločno potegnil za privatno vzgojo, ker se šola ne more dovolj ozirati na individualnost posamnih učencev, temveč gleda le na množico znanja, vsled ') „Ueber Erzieliung unter offentlicher Mitwirkung". česar mora marsikateri vzgojevalni pripomoček puščati v nemar. Zato mu je šola za vzgoje vanje le nekak pomoček za silo. V tem oziru sledi Ilerbartu med najnovejšimi pedagogi samo Ziller, ki zahteva, da se mora tudi v šoli individualnost učencev natančno jemati v poštev, in da se morajo le-ti vzgojevati v prvi vrsti za-se, v drugi še le za državo. — To bi bili najznamenitnejši pristaši posamne vzgoje. Mnogo več prijateljev šteje skupna vzgoja, ki se vrši v šoli. Temu se ni čuditi; kajti dandanes prevlada prepričanje, da mora omika postati last celega naroda, ter več ne gojimo onih napačnih nazorov, kakoršni so še pred dobrini stoletjem zavladali, namreč da imajo le nekateri privilegirani krogi pravico do nje. Da se pa celi narod vzgojuje, je posamna vzgoja nemogoča, ker je le malo ljudi j, ki bi mogli plačevati dragega domačega učitelja. Nadalje je tudi preveč neplodna, »ker zastavlja drago življenje vzgojevalčevo za manj drago odgojenčevo, katero ima krajšo srednjo starost za se ko pa ono. Tako nam predstavlja Rousseau v svojem vzgojnem idealu vzgojevalea, ki je žrtvoval dvajset let svojega življenja vzgoji Emila; prej pa je porabil drugih dvajset ali trideset let za svojo lastno vzgojo".x) Skoraj polovica ljudij bi se moralo potemtakem ukvarjati z vzgojevanjem. — To seve ne velja tudi za vzgojo v rodbini, ki se vrši sama od sebe brez posebne uporabe truda, časa in stroškov; ampak prav v tem se vjeuia večina pedagogov, da se vzgojuj otrok najprej v ozkem krogu rodbinskem po stariših, bratih in sestrah, ker je taka vzgoja najnaravnejša, najindividualnejša in zato tudi naj-izdatnejša. Filozof Fic h te2) je sicer zahteval, naj se že mali otroci odvzamejo rodbinam, in vzgoja v rodbini naj se nadomesti z ono po državnih zavodih, to pa zaradi tega, da je mladino mogoče narodno vzgojevati. Fichteju se je v novejšem času pridružil deloma tudi Rad tke3), ki smatra za dobro, da bi država po svojih organih nadzorovala vzgojo otrok v rodbinah, ker le-te večkrat vsled mnogih opravil, večkrat vsled nravstvene po-pačenosti niso sposobne, da bi otroke vzgojevale nravno. Radtkejeve, zlasti pa Fichtejeve tirjatve so pač preskrajne in jih uresničenje bi ne bilo brez škodljivih nasledkov. Skupna vzgoja s poukom dopolnjuj samo vzgojo v rodbini, ker nimajo vsi stariši za poučevanje potrebnega znanja in za to potrebnega časa. Skupna vzgoja in osobito skupni pouk je imel že v starem veku gorečega zastopnika v častitljivem pedagogu Kvintilijanu, ki je v prvi knjigi svoje razprave „tn-stitutionis oratoriae libri XII." s prepričevalnimi razlogi pobijal svojih vrstnikov mnenje, da se po šolah naravnost otrok pači in da pri pouku v šoli mogoče takih vspehov doseči kakor doma. Dandanes se strinja ž njim, kakor smo že omenili, velika večina pedagogov. Mi hočemo tukaj samo mnenje jednega navesti: »Privatni pouk v rodbini n. pr. po domačih učiteljih itd. je najslabši izmed vseh vrst pouka, in če bi bilo v tej stvari kako zakonodajstvo mogoče, moral bi se naravnost prepovedati".4) Naravno je, da mi je treba precej drugače ravnati, ako imam pred seboj samo jednega učenca, ko če v istem času poučujem več učencev; v vsakem obeh slučajev bom dosegel v sicer jednakih okoljščinah nekoliko drugačne resultate in se bom moral posluževati tudi nekoliko različnih didaktičnih sredstev, kar hočemo v naslednjem pokazati. II. Pri razmotrivanji razločkov med posamnim in skupnim poukom se nam vsiljuje najprej vprašanje, kako je v tem in onem slučaji individualno ravnanje z učenci. Vsak ') Lindner: „E»cyklopaedisches Handbuch der Erziehungskunde", str. 221. Slično se jc izrazil tudi Herbart: „AUgemeine Paedagogik", uvod, str. 3. 2) „Reden an die deutsche Nation". 3) „\Velcker Antheil gebiirt Staat, Schule uud Haus an dem Werke der Erziehung V" *) Naegelsbach: „Gymnasialpaedagogik", str. 15. človek je namreč glede na osebne lastnosti, dispozicije in nagnenosti determinirano bitje, ali z drugimi besedami, vsak človek ima individualnost, vsled katere se od vsakega drugega bolj ali manj razlikuje. Ta posebnost pa v jednem slučaji poučevanje pospešuje, v drugem zavira. Da torej učitelj kolikor mogoče doseže ugodne resultate, se mora na individualnost učenčevo ozirati natančno. Pri vzgoji pride še drug ne manj važen razlog v poštev, namreč ta, da se odgojenec ne sme vzgojiti v zgol eksemplar skupnega plemena „človek", temuč v individualno določenega človeka. Pri posamnem pouku se peča učitelj z jednim samim učencem. Zato bo kmalu spoznal ne samo njegove prirojene zmožnosti, ampak ker so mu znani navadno njegovi stariši in njih družinske razmere, tudi to, kar se mu je doma vcepilo, skratka, z učenčevo individualnostjo se bo kmalu do dobra seznanil. Naravno je, da mu je tudi mogoče, se na njo natančno ozirati, ker ima le s pojedinim človekom opraviti. Vsled tega more pouk uravnati čisto individualno po osebi učenca glede na njegove zmožnosti, glede na njegovo nagnjenost in razpoloženost. To je brez dvoma velika prednost privatnega pouka; kajti »nadarjenemu učencu zamoremo več, manj nadarjenemu manj ponuditi; pri jednem učno gradivo hitreje, pri drugem bolj počasi jemati, kakor je njegovemu temperamentu primerno. Nadalje nam je mogoče med raznimi učnimi predmeti med seboj, ter med njimi in praktičnimi vajami menjati, ako se nam zdi primerno, ali pa tudi to in ono na drugi čas preložiti, ako bi kaj individualno-slučajnega pouk za zdaj oviralo".l) Učitelj si izvoli metodo, katera je učenčevi individualnosti najprimernejša, in po kateri se učni smoter najlože doseže. Ker pri tej vrsti pouka nismo navezani na določen čas in kraj, ter se nam sploh ni treba po kaki šabloni ravnati, tako se večkrat lahko poslužujemo metode medsebojnega občevanja pri čemur se učenec tako rekoč igraje uči. Pazljivost in zanimanje, kar je pri poučevanji tako težko doseči, razumeta se pri občevanji po sebi; nauk in vzgled, teorija in praksa se tukaj tesno družita. Seveda je pa na drugi strani ta metoda za avtoriteto učiteljevo zelo nevarna, ker učencu po trajnem in zaupnem občevanji posamezne slabosti učiteljeve prej postanejo znane, in je učitelj vsled tega v nevarnosti, da neha biti v očeh učenca vzor, kar bi vendar moral ostati. Veliko težavneje je, se ravnati pri skupnem pouku po individualnostih učencev. Učitelj ima tukaj toliko iudividualnostij pred seboj, kolikor šteje razred učencev. Če je pa že težko za odgojitelja, se po individualnosti jednega učenca ravnati in se pri tem svoje individualnosti otresti, tako je še tem težje za učitelja, se ravnati v šoli, ki je napolnjena z učenci, pri poučevanji in vzdržavanji reda po vsakem posamezniku. Razun tega ne more natančno poznati posebnostij svojih učencev; navadno so mu tudi razmere neznane, v katerih doma žive. O volitvi katerekoli poučne metode, ki bi bila za jednega ali drugega učenca primernejša, se seveda v tem slučaji ne more govoriti; marveč učitelj si mora tako izbrati, katera je večini učencev ugodna, sploh pa se mora po predpisanem načrtu ravnati. Iz tega poprečnega postopanja, po katerem je primoran učitelj poučevati, nastane naravno ta nedostatek, da tisti, ki počasi zapopada, razlaganja večkrat ne razume in zato zaostane, med tem ko se nadarjeni učenec vsled nasprotnega vzroka dolgočasi in postane raztresen. Da se to zlo nekoliko odvrne, se je pač treba tudi v šoli ozirati na individualnost posameznega učenca, kakor hitro se je spoznala, in kolikor je pač z ozirom na druge učence to mogoče. Vendar drži se pri tem redno prave mere, da se ne smatra tako postopanje za pristranost in ne misli, da dajaš temu učencu prednost, onega pa v nemar puščaš. (Konec sledi.) jj ') lieneke: „Erziehungs- und Unterrichtslehre". II. zvezek, str. 513. ------ Narečje ali dialekt ter njegov pomen za ljudsko šolo, osobito za elementarni razred. (Konec.) Skomnckati — cviliti v kratkih pre-molkih. Sploh — vedno, zmirom, innner. Stol (m.) — miza, Stolec (m.) — stol. Sp&titi se — spomniti se; dolgo se nisem mogel spotiti, komite mich lange nicht erinnern. Stunj a k (m.) — namizni prt ali krušni ca, iz hrvaškega stolnjak. S op on (m.) — milo, Waschseife. Hit. sopun, gotovo tuja beseda, p. francoski savon. Seno koša (f.) — travnik. Sedanjka (f.) — kos satovja ali satovje v obče lIouigwabe. Najbrž ker se sesede. Slepovuš (f.) — slepec, Blindschleiche, imelo bi se glasiti slepovuž ali čisto slov. slepovož, vož — kača, 8kitati se — otrok, ki bi šel namesto v šolo, v katero so ga stariši poslali, kam drugam, bi se skital. Antonovič Martina ni v šoli, se je skital. Ta glagol poznajo razven češčine in poljščine vsi slov. jeziki.) Sol 11 j ača (f.) — solnica, Salzbiichse. S p o d n j a č a — spodnja janka, Unterrock der Weiber. Spomina ti se — razgovarjati se. Spominek — razgovor, Gesprach. Šege S tri j a — žagrad, Sakristei. Šiška (f.) — zapona, gumbnica, Knoptloch. Si(n)jak (m.) — vrat, tudi v rušč. šija. (n se čisto malo sliši). S k o 1 a — šola. S k o 1 a r — učenec. S k o 1 n i k , oziroma škonik — učitelj. (Ta izraz se sedaj že nmlokedaj sliši, izpodri-nolo ga je književno oznamenilo. Škrljak (m.) — klobuk (menda od kriti, kriljak.) Š1 u t a v biti — počasen biti, bei der Arbeit langsani sein. S t ak or — podgana. Tulovka (f) — tula, zgornji del klobuka, najbrž od tuli, pr. tuljava, Rohr ara Gufischaff. Tozačka ali tozači — pred malo časom-pred kratkim. Tozačka sem ga srečo* srečal. . v T en tati — motiti. Kaj meje tentalo. Trojaki — binkošti. V a j n k u š n i c a (f) — podvzglavje, Polster, to je iz hrv. vanjkuš, madj. vankos, Wangenkissen. Ve pa — saj; ve pa vam dam, t. j. saj vam dam. Vilah en (m.) — prt na postelj, Leintuch, ston. vvillahan, lat, velum. Vmajuhati — lenariti, faulenzen. Vmajuh (m.) — lenuh. V u g o r k i (pl.) —kumare, Gurken. Murke, srb. krastavac. Vnožati se — ne imeti veselja (do dela). Mogla bi iti na njivo po draš, pa se mi vnoža. Vučec — jezica, Knopper. Vndriti — udariti, einen Hieb versetzen V č u h n e t i — ponehati (bolečina). Čudno je to, da se rabi ta izraz samo pri zo-boboli, n. pr. dva dni me je zob bolel, zdaj mi je pa vendar malo včuhnol. To bo iz hrv. čuti horen, včuhnoti auf-lioren. Ruščina pozna iz te kor. besedo čuhatz, kakor tudi poljščina vzuch, czu-cliač, seve da v drugem pomenu. Z ah i ti t i — vreči, werfen. Zakapčati — zapeti (suknjo ter v obče obleko). Z a v r i g a n a j u h a — prežgana j uha. Zdenec — studenec, Brunncn. Zbočki — zbočki gledati, čez rame gledati, von der Seite ansehen. Zdela — skleda. Ž uri t i se — paščiti se, sicli beeilen. Žiljak, veliki trpotec, grosser Wegerich, Plantago major. *) Prebivalci Središča in okolice ne izgovarjajo glagolov v tvorno preteklem deležniku na il, el, al, ampak na o in jo, torej ne delal, nego delo, ne molil, nego molijo. II. Druge jezikoslovne posebnosti. V Središči in po okolici naletiš tudi na nekaj izrazov glede na spol, različnih od književnih besed. Tako n. pr. beseda „miš" ni ženskega, temveč možkega spola kakor v hrvaškem. Velikega miša smo vlovili v past. Las (f.). N. pr. Tu na suknji ti visi dolga črna las. Jabolka (f.). N. pr. To je pač lepa rdeča jabo(l)ka. L se v izgovarjanju izpušča. Tudi za besedo Jablan" rabijo Središčani izraz Jabolka". Piva (f.) = pivo, denes piva ni dobra, preveč je bridka. Omar, tudi r o m a r = omara, Hangekasten. „Nov romar smo si kupili". Krivo se rabi v Središči dual ženskih samostalnikov; 11. pr. dve žemlje (nam. zemlji) sem kupil, dve sveče mi donesi! Ali imaš še več bratov? Bratov nemam, samo dve sestre, a obe služita. Zob v Središči ne izdirajo, ampak „skubejo". Zob me boli, pa ne grem ž njim k padari, ve pa (saj) tudi „ Madžar zobe skubi; on nič ne računa". Kadar je mrzlo, tedaj pravijo v Središči, da je zima, če je potem tudi jesen ali pomlad (protoletje.) „Danes je pač zima zunaj!" Kakor Hrvatje. Na sramoto delati pravi se delati ali storiti kaj navlašč, absichtlich. N. pr. Na sramoto mi tako dolgo penez ne pošlje. Naj hi tre j pomeni toliko kakor bržkone. Ne zdobra biti pomeni v Središči toliko kakor v sovražtvu s kom živeti. N. pr. S sosedom si nisva zdobra, ker sva se zavoljo meje pri senokoši (travniku) svadila (sprla). Kriv biti = uči niti ali storiti komu kaj; n. pr. nič mu nisem kriv, pa me vendar bije. Kaj sem ti kriv? tako vpraša učenec svojega tovariša, ki ga je malo za lase prijel (skečkal). Nemec bi rekel: „"VVas liabe ich versehuldet?" Puhati = pihati; veter v Središči ne piše, temveč puše. Celi dragi dan je veter puhal, zato nismo mogli listja zobačkati (grabiti ali grabljati, reehen). Rod = rodbina ali žlahta; n. pr. mi smo si tudi „nekši" (nekak) rod, pa ne znam, jeli po očetu ali po materi, t. j. v sorodu smo si, \vir sind venvandt. Znam = kakor se mi dozdeva, wie es mir vorkommt; n. pr. ali so mati v hiši? Odgovor: So, znam. Sie ist im Zimmer, wie es mir vorkommt. III. Tuje osobito nemške besede v Središkem narečji ...... .. .i i - _ n- ______ ci_____.i i_ _ t7" • y j. _ /i? \ ___:____:. „ m* ,„.. Cigara (f.) — smodka, Oigarre. Smodka je sicer sploh nerodna beseda, ker mi je ne smodimo. C igel (m.) — opeka. C i m p 1 e t (m.) -— skleda, v kateri se pogače pečejo, pride bržkone od „Zinnbleeli". D e n o — vendar, dennoch ; n. pr. si dctio v šolo došel. (Ni-li „deno" mesto „v eno" in to od jedin ali pa od ven m. vem. p. ven pridem, ich konune ja?) F ur t uli — predpasnik, Vortuch. G laž (111.) — steklenica, Flasche. llamrič (111.) — kladivo, Hammer. H vi ta r (m.) — klobučar. K ostati — veljati, kosten; koliko košta liter vina? Kišta (f.) — mizniea, Tischlade. K 6 r u š (m.) — pevališče, kor v cerkvi. Koler (tudi goler) (m.) — ovratnik srajce ali suknje, Hemd- oder Rockkragen. K's e 1 (111.) — rokodelski pomočnik, Geselle. Lagev (111.) — velik sod ston., lagella. Lagvič (m.) — majhen sod, sodček. Lampa (t). — svetilnica, Lampe. Lam paš (m.) — cvetiljka, Laterne. L a j h t a r — svečnik, Leuchter. Lanček — verižica, Uhrkette, madj. bes. Leče t ar (m.) medar, Lebzelter. Lerpaj b — rokodelski učenec, Lehrjunge. M ar h a (f.) — živina (iz madj.) in ta gotovo iz ston. meriha, Mahre, Stute. Mela — moka, Mehi. gostilničar od italij. N uca t i — rabiti. Oš t arij a š (m.) ostiere. Pancikoma — posamez; pastirja nismo videli, krave pa so prišle paneikoma domov. (Jaz si tolmačim to besedo z nemškim „einzig", poncikoma) Pamuk volna. Pad ar (m.) — zdravnik. Pil (m.) — soba, stolp, Statue (Bild). Prujslek (m.) — oprsnik. Rol (m.) — dimnik, Rauchfang. Ribati — drgniti, reiben. Simfati psovati, zmerjati, sekimpfen. Španeerati se — sprehajati se, šetati se. Sparati — ščediti, sparen. Spajz (m.) — jedilna shramba, Speise-kammer. H pa j s — šala, Sclierz, .Spass. Šalica (f.) sklediea, skudelica za kavo. Šamrl (m.) -— podnožnik, Schemmel. Š oš t ar (m.) — čevljar, Schuster. Špegel (m.) — ogledalo, Spiegel. »Stala (f.) — konjski in kravji hlev, svinjskim hlevom reko čisto pravilno „hlevi" ! Š t u m f a (f.) — nogavica, Strumpf. Tanjir (m.) — krožnik, Teller. T ru ca t i —• nagovarjati, zmeden. T v ostati se koga. nedejati se, koga pričakovati ; n. pr. vsak hip se troštamo očeta iz mesta. Trostati koga — tolažiti, jemanden tro-sten. Turen — zvonik, Tliurm. Vencerlj (m.) - viničar, \Yinzer. Žegnati — blagosloviti. Žehtar (m.) — posoda, v katero se doji.*) *) Primeri, kako izvaja dr. J. Sket v svoji »slovnici" str. 164 besedo žehtar. Spotati — kregati. Naj še h koncu dodam tem jezikoslovnim paberkom nekoliko splošnih o p oni n j ! Če ima res — kakor se trdi — vsaka župnija in skoraj vsako selo svoje posebnosti v govorjenji, tembolj očividna je ta prikazen po krajih, ki leže ob mejah. In trg Središče je tak kraj. Ta občina meji namreč na Hrvaško in Ogersko (Medjimurje). Ogerski, oziroma madjarski jezik sicer ni mnogo vplival na narečje srediških prebivalcev. Kajti v Medji-murji govore povsod svoj jezik, ki je ucka mešanica hrvaškega, slovenskega in nekaj tudi nemškega jezika.*) Ogerska vlada sicer vsiluje Medjimurcem v njihove osnovne šole madjarski jezik, toda vspelii — kakor je videti — niso najsijajnejši. Večji vpliv na narodno govorico Središčanov in nekaj tudi prebivalcev po okolici je imela iu še ima Hrvaška, odkoder se je vsled živahne zveze, osobito v minolili desetletjih zaneslo k nam precejšnje število hrvaških izrazov. Nemških tujk zaslediš v Središči in okolici prav malo. Znamenito, da celo čudovito pa je to, da stanoviiiki trga Središkega v svojem govoru ne poznajo slovečega ii-ja, ki se namesto „u" v narečji vseh prebivalcev Slovenskih in Ljutomerskih goric sploh izgovarja, Narečje Središčanov in prebivalcev drugih občin središke župnije razločuje se le v rabi glasnika u in ii. Čujmo kako očita je ta razlika. Potok Črnec dela mejo med Središčem in občino Obrežje-Grabe. Tu sta dva soseda, katera loči le potok. Sosed v Središči si oblači suknjo in skrbi za vsakdanji kruh, medtem ko nosi sosed na G rabah suknjo in si sliiži vsakdanji kriih. Poznam obitelj v občini Obrežje-Grabe. Mož je Grabljenee, žena pa Središčanka, a da-si živita že nad 30 let v *) Da seznanim cenj. »Popotnikove" čitatelje vsaj nekoliko z bistvom tega jezika, priobčim tii kratki dve smežnici iz »Medjimurja", lista, ki izhaja vsak teden po jedenkrat v Čakoveu in sicer v mad-jarskem in hrvaškem ali prav za prav v medjimurskem jeziku. Prva smešnica slovi: Vu školi. Navucitelj: »Joškec, jeli ti znaš, kaj je zločesti (hudi) duh?" Joškee, dijak (ufenec): »To je ona peršona, koja po čovSka vu krčmo dojele". NavuMtelj: »Kak to?" — Joškec: »Je tak je. Grda moj otec (oče) vu krčmi sedi, pak moja mama po njega dojde, onda 011 vsakiput veli: „Eto mojega, zločestega duha!" 2. Iskrenost. Kuharica: »Ja več nemrem to trpeti dalje, milostivna gospa. Kočič (kočijaž) me toliko več šimfa, da sam prisiljena ostaviti ovu liižu". Gospa: „A čim te je zopet zbantuval (razsrdil)?" Kuharica : »Oh — rekel mi je, da sem ja još zločesteša nego so oni gospa". zakonski zvezi v najlepšem porazumljenji, vendar se glede na govorico še nista zjedinila, pa se tudi ne bosta. Žena rabi v govoru dosledno svoj „u", mož pa „ii". In kar je pri tem še posebno zanimivo in čudovito, je to, da govore sinovi očetovo, hčere pa bolj materino narečje. Zvršujoč pričujočo razpravico, ne morem si kaj, da ne bi izrekel na tem mestu še jedenkrat prisrčne želje, naj bi se čast. tovariši za rečeno govorico svojega okraja povsod zanimali. Po mojem mnenji bi naj imela vsaka šola „1 meni k dialektičnih i z r a z o v" dotične šolske občine in ta imenik naj bi vsak v kraji na novo nameščen učitelj, zlasti pa učitelj prvencev, vestno pregledal in proučil. In še nekaj! Take jezikoslovne drobtine bi se naj priobčevale ali pa pošiljale našim jezikoslovcem, ki najdejo v njih izvestuo marsikaj zanimivega, bodi-si zaradi pomena raznih narodnih izrazov, bodi-si zaradi kake redke oblike. Nemških tujk, ki delajo kvar našemu jeziku in so posledek žalostnih krajevnih, zlasti pa narodnih naših razmer seveda nimam tu v mislih. Take naj ima v svoji zbirki le šola. Sicer pa naj bo učitelj skrben varuh svojega jezika, naj ga čisti in trebi grdih tujk kakor žito dušljivega plevela, pomneč pomenljive besede pesnika, ki pravi: „ Jezi k očistite peg, opilite gladko mu rujo ! A n t o n K o s i. Popravek. V zadnjo štev. „Popotnika." vrinilo se je v ta imenik besed precej neljubih tiskarskih pogreškov, katere si naj cenj. čitatelji tako-le popravijo: Nam. „Baue, tudi baubave" naj stoji „Bauc, tudi baubanc"; nam. „Bermeš" imelo hi se glasiti „Bormeš"; nam. „Bregaše" stoj „hreguše"; namt „Gozdarica" stoj „Gazdarica"; pri besedi „jak" naj se glasi nam. „ral" — zal"; nam. besede „nojz" čitaj „nojž" (na hiš), nam. „pavek„ pa „pavuk". Nam. besede „Puca, pucka (f) naj se glasi „putra", kajti „puca" ali „pucka" pomeni v Središkem narečju toliko kakor „dekliea". A. K. -— JLVtIA ti g« Ko sem nastopila prvo svojo službo na neki fari, ki je daleč po Spodnjem Štirskem znana, da ima skoraj same premožne far-mane, česar nas prepričajo tudi lepi zidani dvori po vaseh, sem se zelo čudila, ko sem tekom časa zapazila, da hodijo otroci jako raztrgani in zanemarjeni v šolo. Tudi moj kolega mi je pravil, da vselej z nevoljo gleda razcapano deco, ker narod ni tako ubog, da bi ne mogel kupiti sukanca in šivanke, češ, krpe dobe se itak doma. Ni mi bilo treba dolgo ugibati po vzroku raztrganih rokavov, še manj pa, kako bi se prišlo v okom tej nemarnosti; saj spada posebno v delokrog učiteljice na kmetih, da vpliva vzgojevalno na gorjansko nrav vaške dece ženskega spola in jih usposablja, da postanejo skrbne in marljive gospodinje, kakor bi sploh naj bil pouk na ljudski šoli urejen tako, da bi mogli otroci, iz šole stopivši, porabiti vse, česar so se učili. Najbolj hvaležno polje odpre učiteljici pouk ženskih ročnih del. Na višji sto- li rokav. pinji, kjer se uče deklice šivati in še po-sebe krpati, naj učiteljica nikar ne zamudi opozarjati učenk, da v prvi vrsti skrbe zase, ker že znajo šivati, in nadalje so dolžne, da v tem pripomorejo materi, ker so že odrasle in lahko skrbe za mlajše brate in sestre. Vzbujati jim moraš veselje in lju-bav do dela. Naj prineso učenke v šolo raztrgano obleko iz doma. naj jo krpajo pod navodoni in nadzorom učiteljice, katera naj pomaga z blagohotno roko, kjer je treba. Naj opomni deklice, da postaja luknja na obleki vedno večja in ž njo raste tudi škoda. Treba je več dela, porabi se več časa, da se zakrpa velika luknja. In kako slab vtis dobimo o celi obitelji, če otroci hodijo raztrgani v šolo! Učiteljica naj jim budi čut srami, a ne pred ubo-štvom ali pred zakrpano obleko, ampak sramujejo naj se otroci razcapanosti. Izvestno bodo doma prosili oni, ki ne znajo sami sukati šivanke, naj se jim zašijejo raztrgani lakti in naj se zadelajo luknje na kolenih, kar bo vsled tega storila tudi najbolj ne-brižna mati oziroma sestra, če ima postavim še toliko drugega posla. Veliko podporo pri tem delovanji podaje učitelju berilna snov po različnih berilih in posebno naslanjaje se na znano berilo »Raztrgan rokav" prišlo se bode polagoma v okom razcapanosti šolske dece, koja se zdi narodu premalenkostna, da bi se veliko pečali ž njo. Ubožci se pa kar naravnost tolažijo s tem, češ saj smo ubogi! Izpremenila se bo stvar tekom časa. Če bode otrok, prišedši iz šole, poprosil mater, naj mu zakrpa raztrgano obleko, ker ga je sram, da bi hodil raztrgan okoli, sramovala se bode tudi mati svoje nebrižuosti in uver-jena sem, da bodo iz šole kmalu izginili vsi raztrgani rokavi. Marica S trnado va.*) *) Pozdravljena kot nova sotrudnica! Le mnogokrat se oglasite, morebiti Vas bodo posnemale potem še druge p. n. tovarišice, kar bi bilo jim in nam v čast. Uredil. Listi slovenskega učitelja — kolesarja. VI. V starodavni Spljet. Opatija si je pridobila vsled svojega milega podnebja in bujne južne vegetacije v zadnjem času svetovno slavo. Akoravno zidajo vedno nove ville, hotele itd., prišlo je v velikonočnem času toliko tujcev, da se je moral vsak srečnega čutiti, kedor je dobil prenočišče. Tudi v Dalmaciji se dobijo taki kraji, vendar s tem razločkom, da so ti večinoma zapuščeni. In vendar so ne-kedaj zapuščali rimski cesarji solnčno Italijo ter se podajali v pokoj v te kraje. V Dalmacijo se potuje večinoma po morji. Pač pelje od leta 1831. čez Velebit »Hrvaška cesta", ki združuje Karlovec z Zadrom, a ker je najvišji prelaz visok 1000?« in ker so ti kraji zelo zapuščeni, izroči se skoraj vsak raje morju. Tudi so bili sedaj vrhunci in prelazi Velebita še pokriti s snegom. A ne že zaradi tega, ampak bolj, ker je čar tega morja nepopisen. Glej morje danes, glej ga jutri, vedno se ti prikazuje drugače, vsak dan ti kaže nove slike. Da, ono ti kaže zjutraj druge slike, zvečer zopet druge, druge po letu, druge pomladi, druge po zimi, druge v lepem vremenu, druge v burji. Ko to opazujemo, nam nehote na misel pride slavnega Preradoviča krasna pesen: More divno, more sveto, Pred nami se širiš eto Kad tajna kob! Ljuljačka si komu mila, Komu hladan grob. — Kakor pa je prijetno potovati v lepem vremenu, tako nevarno je to o času burje, katera tu večkrat strahovito razsaja. Burja naskoči navadno nenadoma ter povzroči ne samo na morji, ampak tudi poljedeljcem, osobito onim po otokih veliko škode. Iz morja se namreč dviga takrat gost morski sopar, ki povzroči meglo — mornarji jo zovejo dim. Ta »dim" uniči vse poljske pridelke. Strahoto burje v Scnji, kjer je najmočnejša, je opisal slavni pesnik Avgust Šenoa tako: „Cuj, kako ljuta urla bnra Sa Vratnika, sa brda strma! Bjesomučna se dragom gura I starim Nekaj — gradom drma. Sad cvili, sikce, zvizdi, zuji, Sad grmi, treska, niči, liniji I ljude mete sve po Senju, Da kule drkeu, vrata stenju; — Sve b'jelo, mutno, sve se mota Sve kuha, ključa, vri strahota. Senj je starodavno mesto, katero se je imenovalo Senia in katero so menda seno-nični Galijci sezidali. Leta 452. je bilo po Atili zrušeno, pozneje zopet sezidano. Sedaj ima 3000 prebivalcev ter živahno kupčijo. Potovanje od Senja po morji je zelo dolgočasno, kajti tu nimaš kraja, kjer bi se oko rado ustavilo. Na levo strašna puščava gorostasnega Velebita, na desno zopet pusti otok Rab. Ne vidiš nič drugega ko kamen in zopet kamen. Saj ima sveto-jurska občina 18.111 oralov nerodovitne zemlje. Kmalu potem zagledamo otok Pag. Na severu vidimo le puste stene, a ko se obrnemo okoli rta sv. Nikole zagledamo zaliv in mesto Pag. Njega okolica nas baš iznenadi. Kdo bi si mislil, ko ogleduje pusto skalovje, ki štrli na severu navpik iz morja in katero je skoraj brez vse vegetacije, da so na nasprotni strani hribi in doline obraščeni tako bogato z južno vegetacijo. Da, tu dobiš šume maslin (oljk) in prijetna vonjava tropičnih rastlin te obdaja. Na jedni strani razsaja morski slap, ki odganja ladije, na drugej pa dajejo ladijani izborili zalivi zaželjeno zavetje. Tak značaj imajo večinoma vsi mnogobrojni dalmatinski otoki, ki se razprostirajo vštric obrežja. Krasna je razlika med modrim morjem, zelenim otokom in belim Velebitom. Najbolj se nam pa dopadc na otoku krepek slovanski narod, kateremu kaj lepo pristuje narodna noša. „Krasna li nam naroda!", piše Dragotin Ilire, „Srdce mi je igralo od radosti, grudi mi se širile s ponosa, kad sem zagledao Pažane. Mužkarci so zamašiti in obično golobradi, a odijelo im narodno. Nose modre in dosta uzke hlače, modre haljince sa sjajnim putaščima, glavu pokrivajo crvenom, a črno zarublje-nom kapicom. Haljinac, što im siže do ku-kova, sprijeda ne zapučuju, jer je tu bi-jela vunena košulja, koja se lijepo izteče izmedju modrila. Crvena kapa, bijela košulja, modre hlače, hočeš što li Ijepšega! Žene se odivaju u črno, kao i naše Vino-dolke, na nogama imadu modre i crvene dokoljeuke, dočim si glavu pokrivaj u kao snijeg bjelom pečom. One so okrupne, pla-čate, žarkih, črnih očiju, bujne, kao ogljen črne kose. Krasni mužkarci, pristale žene! Milina bijaše gledati mnogobrojmt djecu u narodnoj nošnji s onim crvenim čepicama". »Slednjič se prikaže na polutoku (umetno v otok spremenjen) okoli in okoli z modrim morjem obdan beli Zadar. Zadar se je imenoval Jader ali Jadra ter je bil glavno mesto Liburnije. Leta 1000 se poda, ker so ga napadali turški morski razbojniki pod benečansko zavetje. Benečani so vladali tam z malimi presledki do leta 1797 Benečanski vpliv se pozna še danes, kajti Zadar — kakor tudi druga dalmatinska mesta ob obrežji — je sezidan popolnoma v benečanskem slogu. Glavne ceste so široke, a stranske ulice večinoma nimajo prostora niti za jeden voz. Zadar je bil imenitna trdnjava ter ima 4 vrata (najimenitnejša so „porta di terra ferma" po načrtu Sanmiehelija). Obzidje so na mnogih krajih odstranili, a iz pridobljenega prostora so naredili lep park. Z vodo preskrbuje mesto velik nvodnjak" ki se imenuje pet vrelcev (i cinque pozzi) ter je mojštersko delo benečanske hidravlične arhitekture. Žalibože ne zadostuje za mesto o poletnem času, v katerem je prav malo zdrave vode. Zato mesto ni posebno čislano v zdravstvenem oziru. Cerkveni obredi o velikej noči so drugačni ko pri nas. V Zadru imajo procesijo že veliki četrtek, a veliki petek je po vsej Dalmaciji. Med tem ko pri nas pOinenja velikonočna procesija veselje, znači tam največjo žalost. Zato se slišijo tam samo žalostne pesni. Udeležba je bila v Zadru, kakor tudi v Drnišu, koje sem se drugi dan udeleži! res velikanska. Dalmatinci so pobožen narod ter zelo čislajo duhovnike. Kakor drugod, tako so tudi tukaj prvo-boritelji omike med prostim narodom. Drugo jutro se podam proti Sibeniku. Malokatero mesto ima tako jednolično okolico s popolnim kraškim značajem ko Zadar. Zemlja je vendar večinoma dobro obdelana. Se le blizu gorovja dobi narava drugo bolj živo lice. Ako potuješ iz severa v Dalmacijo, zdi se ti ona začetkoma jednolična, a veudar je mikavneja ko malokatera alpska dežela. Res da je tu obilica zapuščenih, nerodovitnih kraških krajev, nasprotno pa je tudi mogo romantiških; a naj bolj ti ugajajo kraji, katerih zbog svoje bujne tlore in milega podnebja zamoreš iskati le v Italiji. Dežela je v severnem in deloma tudi v vshodnem delu gorata. Podnebje je tam podobno našemu. Vse drugače pa je ob nekaterih bregovih. Med tem ko v prvih krajih vidiš zelene travnike, sadna drevesa, žubureče vode, žitna polja in zelene bukve, vidiš tu v mnogih krajih masline (oljke), cele šume jagodičnjic, kakor drevo visokih zelišč, mirtova drevesa, na golih skalah agave, a v vrtih palme in citronova drevesa, drugod zopet polno rožičevih dreves. Meja srednjeevropske in srednjemorske tlore se tu v mnogih krajih zelo približava. Blizo teh gajev pa se nahajajo zopet kraji, kateri so pokriti s kamenjem, kjer ne raste ne steblo, ne gnn, ne trava. Kolika razlika! Poludan je že minol, ko dospem v Skra-din. Pol drugo uro od tega kraja je sloveči Skradinski slap, kateri je z visokimi gorami obdan. „ K ako v li te zanos osvaja", piše Dragutin Hire, „kad si prvi put slap na Krki spaziv! Tega ne može ma ičije pero da opiše, kao što ne mogli ni ja da izkažem nezaboravni dojain, koji me je svega preu-zeo bio, kad sam taj velelijepi, divni veli-čanstveni, najčarobniji prizor o domovini zagledao. Divna li prizora! Ako ga svega mahom očima shvatiš, eto ti strašne, bučne i jaučne oluje, valjajuče se i bukljajuče kao gusta dimeča pušanica, pjeneči se grad, laptujuči prebijeli snijeg, koturajuče se velike grude ili usovi. Vidiš na stotine vrijueili gogolja, zavijajučih vrtloga, buceeih kolovrota, pro-lijcvajurili se i kao inatečih se nianjih i vecih slapova, romoneeih vrelašca, ričucih potoka, zacinjavajučih, prebijelih i sičucih se platna, nakičenih vsakovrstnim bojama. Nije slavnoga Humboldta zanio južni, zvijezdarski, svijetli križ, niti divni Niagar-ski sla]), što je mene uzhitio velečanstveni slap, o hrvatska Krko!" Okolica tega slapu ni posebno vabljiva, kajti kaže le golo kamenje. Iz Skra-dina vodi k slapu lepa cesta tik Krke — ako pa hočeš, dospeš lahko tje z ladjico ali čolnom. Pri slapu so od prejšnjih časov mlini. Sedaj se pa uporablja njegova moč tudi za nekatere tovarne. A uporablja se samo prav mal del te velikanske prirodne moči. Pod slapom je tudi gostilna, katera je pa prav primitivna. To je najbrž tudi vzrok, da se ta prelepi kraj ne obiskuje toliko kakor zasluži. Težko sem se ločil od tega prelepega kraja ter se podal čez goro proti Šibeniku. Sibenik leži amfiteatralično na brežini strganega skalovja. Ima 3 stare, sedaj zapuščene trdnjavice. Lepa stolna cerkev je sezidana v lombardiskem slogu. Ker sem si hotel ogledati ne le obrežje Dalmacije, ampak tudi osrčje, krenem jo iz Sibenika proti Kninu. Okolica odSibenika ima popolnoma kraški značaj. Vendar ni nerodovitna, kajti bela ravnina je posejana z maslinami, vmes pa cveto duhteče vijolice, pisani osatov cvet, rudeče divje rože, makovice in geranije. „Pri Šibeniku nosijo momci turbane i perčine", piše Dragutin Hirc, koji im iz ledja vise i od srebernjaka zveče, te se brpe sa magarcima, koje gonjači malini bičevim poganjaju; žene u lijepu šarenu odijelu preslicom u roei, na pokon četnici dugim puškama oživljaju taj natarnji predjel". Proti Drnišu zamenjujejo pustinjo livad-ska plodna polja. Najbolj pa vsakega veseli, ko zagleda lep gozd, lep vspeh kraškega pogozdovanja, Zopet pozneje pa se pride do gole gore. Na drugej strani v kotu na pobočji Dinarskega pogorja je Drniš. Ta kraj je bil Turčinom zelo priljubljen. Zvali so ga »Mali Serajevo". Od Turčinov ima mesto še dan danes vodovod ter minaret, a cerkev sv. Antonija je bila poprej turška džamija. Od Drnisa proti Kninu, kakor tudi pozneje opaževal sem kako tu orjejo. Plug, katerega v Dalmaciji sploh rabijo, je majhen, primitiven ter nima koles. L njim se zemlja f>—6cm globoko nekoliko zrahlja, ne pa tudi preobrača. Pri tem rabijo 1 par volov. — V teh krajih pa rabijo večji plug, s katerim se zemlja tudi preobrača. Tudi ta je zelo primitiven in slab, osobito ker ste prednji kolesi leseni brez železja. Zato je vspeh zelo nepopolen, a delo zelo težavno. Pri tem rabijo 3—4 pare volov ter 3—4 ljudi. Da plug ostane v brazdi, porabiti mora poljedeljec vso svojo moč. Zato sem videl nekolikrat, da je četrti stal na plugu. Nekoliko poljedelcev ima že popolni plug, s katerim zjednim parom volov boljše orjejo, ko drugi z 3—4 pari. Istotako so tudi vozovi tako veliki, težki in primitivni, da potrebujejo za vsako malenkost 2 para volov ter dva gonjača. Žalostno, da se še sedaj rabijo tolikrat taka poljska orodja, o katerih bi menili, da bi se videla le še v kakem muzeji. Ni se toraj čuditi, da rabijo i v prenašanje tovorov raje konje in osle, akoravno je več dobrih cesta. Vse drugače je v pristaniščih in njenih okolicah. Zato pa se mora podati, kdor se hoče seznaniti s pravim značajem Dalmacije, tudi v njeno i osrčje. (Konec, sledi.) Društveni vestnik. Iz ptujskega okraja. Naše učiteljsko društvo je zborovalo 1. aprila. Zaradi velikonočnih počitnic je bilo samo 15 članov navzočih in mestni učitelj gospod Suher kot gost. I. Predsednik nadučitelj Eobič naznani, da je društvo zgubilo 0 članov; 5 jih jo izstopilo vsled preselitve v druge okraje, in 1 je prestopil v pokoj. Potem prečita predsednik zapisnik zadnjega zborovanja 2. marcija. Gosp. Strelec vpraša, zakaj se ni »Popotniku" poročalo vse, kar se je 2. marcija obravnavalo ; dotično poročilo je pomanjkljivo. Pred- sednik' odgovarja, da je njegova navada, poročila pisati iz zapisnika in le v glavnih potezah, natančneje poroča le o važnejših stvareh, katerih pa je v zadnjem zborovanji manjkalo; včasih pa je tudi bolje, da se ne pošlje vse v javnost. Gosp. Strelec temu oporeka, ter stavi predlog, naj se dopisnikom v „Pop." izvoli zapisnikar gospod Pulko. — Se sprejme. Gospod Žiher želi, naj bi se tudi v kak nemški list dopisovalo; zapisnik se potem odobri. II. Gospod Karol Zupančič si je izvolil za današnjo podavanje predmet: »Mladi učitelj in prvi razred ? Glavna misel tega zelo zanimivega po-davanja je bila sledeča: aj v spodnjem razredu ljudske šole naj se porabijo čvrsti, delavni in s kužen i učitelji; b) nastopni učitelji naj se postavljajo v srednje ali višje razrede; c) tudi naj se poskuša z upeljavo čredenja (Alternieren). O čredenji posebej povdarja podavatelj, da čredenju niso na poti različne stalne plače in naslov. Učitelji morajo pokazati, da so vsi v lepi bra-tovski slogi, vsi obloženi z jednako težkim bremenom in tudi vsi jednakega spoštovanja vredni. Ne bojmo se ne truda, ne zgube časti! Ako poučuje učitelj v prvem razredu, ni zategadelj najmanj učeni učitelj. Med sedanjimi učitelji tudi ni znatne različnosti v znanostih, vednostih in tudi ne v študijah; večja razlika je morda v marljivosti. Izvrstnemu učitelju se pač sme več let zaupati jedna in ista mladina, ne tako mlačnemu. — III. Gospod Suher je govoril o novi šolski klopi, katero je izumil gospod nadučitelj VVeixl v Kamnici ter nam njeni sostav na podlogi dotičnih obrazcev na tanko razložil. IV. Sprejmeta se sledeča, nasveta: a) Za pevski zbor naj se nakupijo Zupančičeve note (sekirice.) h) Meseca maja naj društvo zunaj društvenega sedeža zboruje. Ko sta se še gg. Kavkler in Ziher o obravnavi šolskih zamud bila nekoliko razgovorila, je predsednik zaključil zborovanje želeč članom prav veselo „Alelujo". Iz ljutomerskega okraja. Pri zborovanji našega učit. društva dne 9. marcija se spomni po običajnem pozdravu gospod predsednik prerano umrlega nadučitelja g. J. Horvata, ki je bil obitelji ljubljen oče, učiteljstvu prijazen, odkrit tovariš, otrokom pa vesten, ljubeznjiv učitelj. V znak so-žalja vzdigne se zbrano učiteljstvo raz sedežev. Blag mu spomin! I. Dopisov ni. II. a) Gospod Pušenjak govori: „0 zelenjavi", ter povdarja, da v našem okraji zelenjarstvo zato slabo napreduje, ker marsikateri ne zadene časa setve. Razdelil je setev na 2 glavni dobi: v spom-ladno in jesensko. b) Gospod predsednik govori: „0 šolstvu prejšnjih let". Za predavanje se gosp. poročevalcema izreka srčna zahvala. Učiteljsko zborovanje dne 13. aprila. I. Dopisi: Rešitev naše vloge do c. kr. okraj n. glavarstva, ki se je naprosilo, naj ukrene, da se ne rabijo učenci za gonjače na lovu. II. Gospod Freuensfeld govori: „Upljiv zgodovine na vzgojo in narobe". Vnela se je o tem predmetu prav živahna debata. Gospodu poročevalcu se je za jedrnato ter zanimivo podavanje izrekla zahvala. III. Predlaga se, naj bi se učiteljsko društvo obrnilo do slavnega okrajnega šolskega sveta, da bi odslej blagovolil objavljali razpise naših učiteljskih mest tudi v ,,Popotniku". Fr. Z. Ormož. Učiteljsko društvo ormoškega okraja zborovalo je dne 0. aprila t. 1. v ormoškem šolskem poslopji v navzočnosti 12 udov in 2 gostov, namreč g. c. kr. okrajnega šolskega nadzornika Iv. Rannerja in ormoškega nadučitelja g. Ferd. Rauschlna. I. Po običajnem pozdravu predsednikovem se zapisnik o zadnjem zborovanji prečita in brez ugovora potrdi. II. Vzamejo se na znanje razni došli dopisi in sicer: a) dopis c. kr. okrajnega šolskega nadzornika, ki se zahvaljuje za častiko, poslano mu od društva o priliki njegovega odlikovanja po c. kr. ministerstvu; b) pomologično društvo „Obstbau-Verein ftir Mittelsteiermark" vabi k pristopu; c) gospod F. Matjašič, komisar za trtno uš v ptujskem političnem okraji naznanja, da hoče o pravem času društvo opozoriti, kedaj se bo na Borl-nu (Ankenstein) vršilo zeleno cepljenje trt, da se zamore udeležiti jeden ali drugi tega kurza. III. Gospod Mejovšek podava „o pogojih, s katerimi se zamore doseči smoter, ki ga zahtevajo šolski zakoni od ljudske šole", ter navede sledeče točke: a) naj se dela razloček med šolami v mestih in šolami po deželi; b) najvišja šolska olilastva skrite, da krajni šolski sveti odločneje izvedejo v njih področja spadajoče šolske postave, zlasti, da se strogo izvede mini-sterska naredba z dne 20. avgusta 1870, štev. 7048 od 1,—20. točke; cj učitelji začetniki naj se ne silijo v I. razred v poučevanje, temveč ta razred naj prevzame, kjer to le okolščine dopuščajo, skušnejša učiteljska moč; d) na vsaki šoli naj se v 1. razredu izvedejo pripravljalne vaje. Gospod govornik je žel od pričujočih zasluženo priznanje. IV. Gospod c. kr. okrajni šolski nadzornik nam kaže, kako se mora statistična tabela A v raznih predelkih izpolniti, da se zahtevam zadosti. V. Prihodnje zborovanje, ob jednem izlet društva bo 4. maja t. 1. v Središči. M. S. Črešnjice. (O zborovanji učiteljskega društva za celjski in laški okraj dne aprila t. 1.) Prvo mesečno zborovanje našega društva je bilo še dokaj dobro obiskano; navzočih je bilo 17 udov in 2 gosta. Za razmere, kakoršne so bile pri nas do sedaj, je to lepo število; vsaj lansko loto nas ni bilo nobedenkrat toliko. In da niso bili nekateri tovariši ta dan še zadržani radi velikonočnih počitnic, zbralo bi se nas bilo gotovo še več: Posebno razveselilo nas jo pa še to, da smo imeli čast, pozdraviti tudi nekatere gospode naclueitolje *), med njimi tudi obče spoštovanega tovariša gospoda Kodermana, ki je, kar je predsednik v nagovoru se posebej povdarjal, že od početka društva njega zvest ud in ho kot ud našega društva kmalu praznoval svojo 251etnico. Z veseljem smo sprejeli zopet dva nova uda, gospoda Plhaka in Zidarja, ki sta tudi izvrstna pevca. — Kot gosta imeli smo čast pozdraviti nam dobro znanega tovariša, ki ostane v kroniki našega društva vedno na odličnem mestu, nadučitelja gospoda Kocbeka in bodočega učitelja, četrtoletnika Brinarja. al Pod spretnim vodstvom novega pevovodje gospod Jerankota odpojo pevci še dokaj dobro pevski točki „Pesem" in »Savica". Novi pevovodja se je z marljivostjo poprijel svoje naloge; upamo, da bo vztrajal in da se bo pod njegovim vodstvom petje prav pridno gojilo, posebno sedaj, ko smo pridobili nekaj prav dobrih pevskih močij. h) Ker društvenega tajnika ni navzočega, se čitanje zadnjega zapisnika opusti. c) Gospod Gradišnik piše, da se radi seje „Ža-vezinega" odbora ne more udeležiti zborovanja, zato izostane iz dnevnega reda njegov govor. Istotako naznanja gospod Gnus, da radi bolezni ne more prevzeti obljubljenega poročila. Predsednik pripomni, da nam je vendar čast požrtvovalnega tovariša gospoda Gradišnika pozdraviti v svoji sredi in izraža željo, da bi naš priljubljeni tovariš gospod Gnus kmalu zopet okreval. č) Gospod Pustišek poroča, da so se društveni računi za leto 1892 pregledali in našli v popolnem redu. A) Predsednik gospod Brezovnik objavi iz zapisnika konferencije c. kr. šol. nadzornikov, ki se jc vršila 22. septembra 1892 v Gradci, vse važnejše razgovore in sklepe. Gospodu predsedniku smo za to podavanje jako hvaležni. Zanimalo nas je zvedeti, kale duh veje sedaj v našem slavnem šol. nadzorstvu : da se ž njim strinjamo, bilo je dokaz večkratno odobravanje poslušalcev pri raznih točkah poročila. ej Gospod Kregar nasvetujo, naj se priredi •1. majnika izlot v Grobelno, kjer bo ta dan zborovalo šinarijsko-rogačko učiteljsko društvo. Po daljšem posvetovanji se sklene, prositi vodstvo omenjenega društva, naj preloži zborovanje na torek po Binkoštih in bi se ga naše društvo udeležilo kot gost. Če lii pa to ne bilo mogoče, zborujemo pa ta dan v Celji. _ F. Brin ar. *) Ali gospodi nadnčitelji pri Vas niso društve-niki? IJredn. Tz ptujskega okraja. Učiteljsko društvo zboruje v četrtek, 4. maja, ob 10. uri v okoliški šoli v Ptuji. (Izlet je preložen na toplejši čas). Jša dnevnem redu je poročilo o-izbranih vprašanjih za letošnjo okr. uč. konferencijo in podavanje „o človeški starosti". K obilni udeležbi uljudno vabi vse člane in tudi nečlane odbor. Iz ormoškega okraja, (Vabilo.) Učiteljsko društvo za ormoški okraj bode dne 4. maja t. 1. ob 10. uri predpoludne v šolskem poslopji ormoškem zborovalo s sledečim dnevnim- redom: I. Zapisnik. 11. Dopisi. III. Podavanje g. Antona Freuensfelda »Jezikovni pouk na višji stopnji". IV. Pogovori _„Kako uravnati oddelek za zaostale učence?" po novi naredbi. V. Slučajni predlogi. K obilni udeležbi vabi uljudno odbor. Iz slov.-bistriškega okraja. (Vabilio.) Slov. Bistriško učiteljsko društvo ima dne 4. maja v Zgornji Polskavi ob deseti uri dopoludne v ondotnej šolske j sobi svojo navadno zborovanje in ob jednem je tudi ta dan »majniški izlet". Vspored je sledeči: 1. Zapisnik in dopisi. 2. O skupnosti prirodoslov-nega pouka, (Poročevalec gosp. E. Tribnik.) 3. Kako se naj pouk o prirodoslovji organično s prirodo-pisjem sklepa? (Poročevalec g. Tominc.) Razni predlogi in nasveti. Po zborovanji skupen obed v gostilni gosp. llerrman-a. — Tovariši in tovarišice! Udeležite se v obilnem številu tega zborovanja ter pokažite, da vam stanovska čast in vzajemnost ni prazna pena! Na veselo in mnogobrojno svidenje torej v prekrasni »Zgornji Polskavi". Gosti dobro došli! O. V. Iz Gornjegagrada, Gornjegraško učiteljsko društvo zboruje v četrtek 4. maja t. 1., ob 11. uri dopoludne v Šmartnem se sledečim vsporedom: I. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Pogovor o vzvišanji učiteljskih plač in prosto podavanje; gospod Fr. Kocbek. 4. Volitev dveh poverjenikov k zborovanju »Zaveze". Radi obeda naj se p. n. udeleženci pravočasno javijo nadučitelju gosp. Tičerju, da potrebno oskrbi. Ker bode več važnih stvarij prišlo v pogovor, vabi k polnoštevilni udeležbi najuljudneje odbor. Iz Savinjske doline. (Vabilo.) Savinjsko učiteljsko društvo bode 4. maja t. 1., ob 2. uri p o ji o 1 u d n e imelo svojo občno zborovanje v S t. Pavlu v Sav. dolini z sledečim dnevnim redom: 1. Zapisnik zadnjega zborovanja. 2. Poročilo. 3. Prosto podavanje. 4. Pregled letnega računa. 5. Volitev novega odbora, G. Vplačevanje društvene letuine in druge društvene zadeve. 7. Nasveti. — Društvenike vabi k obilni udeležbi najuljudneje odbor. Konjiški okraj. »Konjiško učiteljsko društvo" bode zborovalo 4. maja v Konjicah. Dnevni red: Kako se doseže kar najbolj popolno smoter pouka v spisji, koji. naj otroka usposobi, da izrazi svoje misli logično in v pravilnem jeziku V Poročevalec g. Pavel Leitgeb, nadučitelj pri Sv. Duhu v Ločah. K obilni udeležbi vabi uljudno odbor. Smarijski okraj. Smarijsko-rogačko učiteljsko društvo nameravalo je 4. majnika zborovati na Groblnem. Ker bi pa ta dan marsikateremu tovarišu iz drugih okrajev, ki bi se nam sicer rad pridružil, ne bilo mogoče, udeležiti se zborovanja, preložil je društveni odbor po sklepu dne 13. t. m. to zborovanje na torek po binkoštih, to je 23. dan meseca maja. Gg. tovariši in drugi prijatelji šole iz bližnje kakor tudi daljne okolice se uljudno vabijo, da počastijo društvo v tem jako priličnem kraji prav mnogobrojno, vendar prosimo, da se blagovoli vsak, kdor se hoče zborovanja udeležiti, radi obeda prijaviti do 20. majnika društvenemu tajniku, gosp. Tom. Kurbusu, učitelju v Št. Vidu, pošta Šmarje pri Jelšah. — Zborovanje se začne ob 11. dopoludne in se bo vršilo po sledečem vsporedu: 1. Pozdrav. 2. Čitanje zapisnika. 3. Računstvo na nižji stopnji. 4. Paberki iz šole. 5. Poročilo o „Matici Hrvatski", (i. Slučajnosti. K obilnej udeležbi še jedenkrat naj-uljudneje vabi o d b o r. Sežana. Učiteljsko društvo za sežanski okraj bode zborovalo v Sežani 4. maja t. 1. ob 10. uri dopoludne v sežanski šoli z nastopnim vsporedom: 1. O trtoreji, podavanje.*) 2. Učitelj-vzgojitelj, po-davanje.**) 3. Poročilo tajnikovO o društvenem delovanji preteklega leta. 4. Poročilo blagajnikom 5. Volitev treh pregledovaleev računov. 6. Volitev poveijenikov za prihodnje zborovanje „Zaveze". 7. Volitev društvenega vodstva. 8. Nasveti. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. *) Gospod poročevalec postavil si je te točke: I. Razmnoževanje trt; 2. O ameriški trti; 3. Načini požlahtnjevanja; 4. Požlahtnjevanje ameriških trt glede na čas; 5. Kako dospemo najprej do požlaht-njenih trt; G. Prednost cepljene trte; 7. O boleznih. Konečno bode nasvetoval: I. Učiteljstvo tega okraja naj deluje, da si vsaka občina, kjer je šola, napravi trtnico, iz katere naj bi se podeljevale le cepljene trte kmetom, drže se pravila: „Bolje dati kmetu jedno cepljeno ko pa sto necepljenih trt!" II. Prositi slavni c. kr. okrajni šolski svet, naj bi kupil vsaki šoli potrebno cepilno pripravo. **) Gosp poročevalec naslanjal se bode pri svojem podavanji na naslednje točke: 1. Podlaga pravemu napredku in resnični nezavisnosti je dobra vzgoja; 2. Učitelj-vzgojitelj naj ji1 „vzor moža" v zasebnem in socijalnem oziru. 3. Da zamore vzgojitelj svojo težko nalogo dobro zvrševati, naj se tudi gmotno dobro podkrepi. .e^s- Dopisi in druge vesti. Češko. (Enketa za uravnavo učiteljskih plač na Oeskem.) [Konec.] Deželni nadzornik dr. A. Tille: Pri plači naj bi se oziralo na kvalifikacijo učiteljevo. Tudi državnim uradnikom se stanje s tem vzboljšava, da stopajo vedno na višja mesta, pa tu se uvažuje zaslužnost in sposobnost. To more veljati tudi za učitelja. To ne bi prinašalo učiteljstvu nobedne nevarnosti. Učiteljstvo z veliko večino redno spolnjuje svojo dolžnost. Malo je učiteljev, katerim se tu in tam odreka petletnica. V vsakem stanu so malomarni posamezniki. To je v zajmu stanovskega ugleda, da bi taki učitelji ne imeli pravice do višjega postopa. Govornik je tudi za to, da ostane kategorija podučiteljev. Ni mu za to, da ostane ta naziv. Praksa se ne more ogniti nekaki taki kategoriji, kar je označeno tudi pri gimnazijalnem učiteljstvu, kjer so učitelji ext.ra statum pomožni učitelji in dr. Priporoča pa, da se zmanjša število podučiteljev. Ne more se skladati z nazorom, da bi se izbrisala vsota, odločena za okrajne učiteljske konferencije, katere šolstvo pospešujejo. Ne moreni pritrjevati predlogu, da bi se jih naloga prepuščala društvom. Učitelj-voditelj J. Urban: Oglašam se k besedi v zelo težkem položaji. Vsi tovariši so namreč naš odgovor na vprašanje slavnega dež odbora tako jasno in vsestransko razložili, da mi ne preostaja še mnogo povedati. Vender čutim v sebi kot zastopnik svojih trpečih tovarišev na kmetih nravstveno dolžnost, da naslikam naš stan vaških učiteljev tako, kakor je v resnici, da bi. častiti gospodje, dopodrobna spoznali ta stan bede, v katere smo zagazili brez lastne krivde. Da so sedanje jHače premajhne, o tem izrekel se je slavni zbor jednoglasno — zato mi ni treba nič dokazovati. Komur pa bi se zdela zadostna plača 500 gld. na leto, katero zahtevamo v začetku svoje službe, ta naj vzame svinčnik ter napravi proračun, pa naj iz njega izloči vse, kar se le more imenovati manj potrebnim, in če mu zadošča teh 500 gld.. da ž njimi pokrije neštevilne rodbinske potrebe, ta postane naš rešitelj. — Plača nas kmečkih učiteljev se nikakor ne sklada z našim delom. Vstopite, gospodje, le jedenkrat v svojem življenji do take koče, brez zadostnega zraka, svetlobe in ventilacije, katerih je do sedaj pri Čehih po kmetih nemajhno število, katerim pa se reka šola, vstopite tam, kjer je prisotnih 80—100 učencev najraznejših dob, najraznejše omike in vzgoje, prišlili iz stanovanj, o kojih čigtoti si ne osmeljujem govoriti — bivajte tam le jedno uro pri učiteljevem delu, in izvije se vam stavek sam: v tem zraku, v takih razmerah delovati, to je delo nadčloveško. Ne pretiravam, rečem li nadčloveško — to resnico morajo potrditi poklicani svedoki — vsi c. kr. šolski nadzorniki in tukaj prisotni najvišji nadzorski členi. Da, k temu nadčloveškemu delu prištejte tudi popravo nckolikil" tisoč nalog na leto, izdelovanje diagramov, ki v novejši dobi jemljejo vos prazni čas učitelju, kateri si hoče preskrbeti dobro kvalifikacijo in tako doseči vsaj nekoliko Ugodnejšega mesta. Ako k temu dodate še veliko oskrbovanje šolskega vrta in bitčel-njaka, tedaj zapazite, da to, kar je v drugem stanu delo, ima nam biti od počitek. Naše stanje pa se s tem še pohujša, da kmečka mladež zelo zgodaj dohaja v šolo in v njej ostaja črez poldan, da nimamo niti 5 minut mirnih, katerih je treba za kosilo. Ne čudite se potem, pristopi li k duševnemu izcrpovanju in izkoriščanju še skrb za rodbino in potrebno hrano, da se odstotek bolnih učiteljev v izkazih množi leto za letom. Kaj more nastati v duši tako izmučenega učitelja, kateri je z najkrasnejšim idealom šel v šolstvo! Malomarnost in ravnodušnost do vsega. A ravnodušnost, gospodje to je mijgroznejše, kar more učitelja doleteti. Na tem trpi občina, v kateri biva, da cela generacija v taki vasici je uničena, in kako pridejo k temu male občine, katere so omike najpotrebnejše; saj tudi one plačujejo 39 kr. od gld. k deželnemu zakladu. Slavni gospodje, naj se poloti kdo dela, da izda statistiko o učiteljskih dolgih, kakor se je zgodilo o državnih uradnikih, osvetlil se bode se s tem strašanski propad, kamor pada zadovoljnost in mir učiteljev. Uporeka se i zakaj zahtevate že takoj na početku službe 600 gld.? - Odgovarjam: da. Tudi mi smo sinovi te zemlje, tudi naš se dotiče nje slast in žalost, in zato se zadovoljujemo z najmanjšim, kar se nam dati more. Vsakoršen sestav, v tem zboru imenovani, izdelan na podlagi službene dobe, je in bode za nas najugodnejši. Pri tej bedi imamo vsaj vendar nado. kar je človeku tako drago, da se naše stanje vzboljša. A za sedanjih razmer imčle bi se pred vsak natečaj 4. ali;!. plačilnega razreda zapisati besede Dantejeve: Vi vsi, kateri sem vstopate, ne jemljite nades seboj! Da, to je, gospodje, najnepravičnejši pri sedanjem sestavu, da ni bilo mogoče šiniti iz najnižjih razredov. Naj deluje učitelj kakorkoli, na mnogih mestih ne more dobiti dobre kvalifikacije in brez te ni uteka. Zato gorko zagovarjam sestav po službenih letih. Tudi v tem slavnem zboru je bilo dokazano, da je jednako drago na kmetih, kakor v mestu, jedini razloček dela stanovanje. Pa tudi to ni gola resnica. Ako ima učitelj le nekoliko otrok, katere je dolžan dati vzgojevat, ne nastanejo mu li stroški veči, nego je stanovanje v mestu V Da, tudi za rokodelstvo jih mora dati v mesto. O ostalem, kakor: zdravnik, dobavaj, izobraženje, niti ne iz-pregovorim — Brez zrušenja razreda podučiteljev ni mogoče naše plače s predlaganimi načini uravnati, kajti, to je temeljni kamen celej stavbi. Kaj mi pomaga, da po 10 letih učiteljske službe imam dobivati 650 gld., čc bodem pa 15 let, morda še več, podučitelj, tedaj dobivam 600 gld. kot 45 letni mož. Ravnatelj K. Wanka pravi, da mnogi izmed udeležencev so teoretiki v prašanji o plačah, ali praktični znalci so le učitelji. S sedanjo plačo izhaja le oni učitelj, kateri se izborilo oženi, ali da ima postranske dohodke, ali pa slednjič, če si zna veliko pritrgovati. Opozarja na pojav, da se množi število neoženjenih učiteljev. Ne ve za slučaj iz svoje izkušenosti iz poprejšne dobe, da bi bil učitelj neoženjen. Prvi uradni akt učitelja, ko je postal definitiveu, bila je ženitev. Tega si moramo želeti. Le oženjen učitelj ve, kaj je dete starišem, kolik jim je zaklad. Drugi sedanji pojav je, da učitelji ne dajejo svojih sinov k učiteljstvu, kar se je nekdaj dogajalo. Bile so stare učiteljske rodbine. Med takimi učitelji je bilo mnogo vzgojevalcev znamenitih lastnostij. Ustanovitev krajevnih razredov je bila 1. 1870. nekaj novega. V principu ni to do cela zavrgljivo, ker so krajevne razlike. Predlog Schroubkov o rodbinskih dokladah ni do cela pravičen, kajti jedno dete ne stane toliko, kakor trije. Važno je to, da učitelj dalje prebiva na jednem mestu. Učitelj nima le učiti, ampak tudi uplivati na dospelejšo mladež in občno na vzgojo. .Te-li učitelj vse življenje v občini, kolika prisrčnost vlada med njim in občino in kolik je njega upliv? Znano je, da so marsikje učitelji svetovalci občinam. Slišali smo o višjih plačah za pouk veronauka. Proti plači katehetov ne ugovarja, a pomiluje, da se na gotovih mestih tako toplo priporoča, pozablja pa na tisoče učiteljskih rodbin. Ako je učiteljstvo nezadovoljno, šolstvo ne more uspevati. Nezadovoljnost ima že ta reposredni nasledek, da učitelj izgublja potrpežljivost v šoli. Francija in Anglija imata velike dolgove, ali zato niste ubogi. Zaradi tega se to trditi tudi o češki deželi ne more. Na občine ni mogoče predjati šolskega zaklada. Finančno stanje okrajev je zelo različno. Zrušenje podučiteljske kategorije nima pedagogiškega lica, gre se le zato, da bi ne trajalo dolgo za učitelja, Id mora živeti s slabo plačo. — Veseli ga, da so vsi govorniki soglasovali v novi uravnavi učiteljske pokojnine. Konča: Tu se nahaja več osob odločujočih. Želim, da bi ukončali neznosne razmere učiteljstva. Učitelj ne more dati ustavke, ali on kot delavec čuti, da se mu krivica godi pri plačevanji dela. Tudi učitelj ima pravico do kruha in eksistence za svojo rodbino. Svetovalec Scbroubek pojasnjuje svoj predlog o rodbinski prikladi. Predlagal je za učiteljske rodbine, katere imajo več kakor 2 otroka, 100 gld. priklade. Potem, ko so še nekateri govorniki povedali svoja mnenja zatvoril je najvišji maršal knez Lob-kovic enketo z besedami: S tem je obravnava enkete skončana. Zahvaljujem vse udeležence za gorečnost, katero so javljali v delovanji enkete. Zagotavljam vas, da bode deželni odbor uvaževal vse predloge. Že to, da je sklical enketo, daje dokaz, da mu je za to, naj napreduje vprašanje o plači učiteljstva. V koli 1