Uredništvo in uprava; Maribor, Aleksandrova cesta it.13
Oglasi p« Urita
OglM*	Ml	•gtnni	«ddel*k	J	utr««	v	Ljubljani,	PMtonam	iltet	1,1
Telefon:
Uradn. 440 Uprava 455
žu. Krožek se j« ga že preteklo i dvorani, pevski pred promocijo, ljenčev oče.
Slovenski list
Cena 1 Din
Leto III. (X.), štev. 270
Maribor, torek 26. novembra 1929
«
Izhaja razun nedelj« in praznikov vsak dan ob 16. uri R«6un pri peUnem tak. tav. v Ljubljani it 11.409 Valja mataSna. prajaman v upravi ali po polti 10 Din, deatavljen na doM pa 12 Din
cesta it. 13
Dva važna gospodarska zakona
sta bila te dni od kralja podpisana in proglašena: zakon, s katerim se ustanavlja pri ministrstvu trgovine in industrije Zavod za pospeševanje zunanje trgovine, ter zakon o kontroli izvoza kmetijskih pridelkov. Javnost je obema zakonoma posvetila razmeroma malo pažnje. In vendar zaslužita, da o njih v zvezi z našimi gospodarskimi problemi vsaj nekoliko spregovorimo.
Zavod za pospeševanje zunanje trgovine ima nalog, da sistematski proučuje inozemska tržišča, da zbira informacije o gospodarstvu naše države, podatke v vseh gospodarsk. zadevah, mednarodnih pogodbah gospodarskega značaja, o carinskih in prometnih tarifah, da zbira podatke o gospodarskih razmerah drugih držav, o njihovih Gospodarskih zakonih in uredbah, da daje potrebne informacije domačim inozemskim gospodarskim krogom, da izdaja propagandne brošure in fil-nie. da prireja predavanja, da ugotavlja slučaje nesolidne trgovine itd. Tudi zakon o kontroli izvoza kmetijskih izdelkov ima namen, ustvarjati garancije za solidnost v izvozni trgovini.
Oba zakona sta nedvomno velike važnosti, predvsem radi tega. ker se z Ustanovitvijo zavoda za pospeše'ro"?e naše zunanje trgovine koncentrirajo vse kompetence za našo zunanjetrgovinsko politiko na enem mestu in bo tako mogoče, ne-le mnoga vprašanja v naši trgovinski politiki razčistiti, am-j^ak tudi težnje naše trgovinske Dolinke izkristalizirati. Skratka: v našo *nnanjo trgovino naj pride sistem, ki s*no jra pogrešali vseh deset let. si-stem. po čegar normah se bo mogla v°diti zunanja trgovina.
Po gospodarskem ustroju in naravnem bogastvu bi morala naša država že davno zavzemati boljše mesto v jnednarodni trgovini. Vendar je pa bila naše zunanje trgovine do v ,as^ vedno pasivnsj. ne radi na-«11,0 jma^tva. ampak baš ra^> no-
manjkania enotnega načrta in jasnih smernic. Trgovinske pogodbe imamo
doslej komaj z 20 državnimi, od teh jih Je sedem se iz časov bivše kraljevine Srbije, ki naravno 2e davno več ne odgovarjajo potrebam današnjega našega gospodarskega stanla. Tako je n. pr. Pogodba z Zedinjenimi državami stara 47 let (iz 1.1882). ona z Dansko ie iz leta 1910.. z Norveško iz leta 1909.. s Portugalsko iz leta 1911., s Švico in Švedsko iz leta 1907. Jasno je, da so nove pogodbe z navedenimi državami nujno potrebne. Po prevratu sklenjene Pogodbe so deloma s tarifskim delom, večinoma pa brez njega. Pogodbe brez tarlfskega dela pa so za našo trgovino "rez pomena in je nujno potrebna njih temena. Cela vrst^ pogodb je že sklenjenih, a še ne ratificiranih.
Naša trgovinska bilanca s sosednimi državami ('Italijo, Avstrijo. Ru-jnimijo. Bolgarsko. Grško in Albanijo)
, .om zadnjih pet let sicer aktivna, '‘asi ie razlika med uvozom in izvo-
Nov naS k
ENERGIČEN PROTEST PROTI NA PADU NA ORIJENTSKI BRZI VLAK. — »MAKEDONIJA« O SEDANJIH POGAJANJIH V SOFIJI.
SOFIJA, 26. novembra. Jugoslovanski poslanik Ljuba Nešič je posetil snoči bolgarskega zunanjega ministra Burova in mu le izročil noto jugoslovanske vlade, v kateri je izražen energični protest proti najnovejšejnu napadu na simplonski brzovlak na jugoslovanskem državnem ozemlhi.
Nota naglasa med drugim, da je pre iskava nepobitno dokazala, da so izvršile ta napad bolgarske tolpe, ki so prekoračile mejo in se po izvršenem zločinu umaknile na bolgarsko ozemlje.
Jugoslovanski poslanik Nešič je opozoril ministra Burova na to, da taka dejanja v trenutku, ko zboruje v Sofiji konferenca, ki razpravlja o ureditvi odnošajev med obema sosednjima državama, nikakor ne morejo prispevati k izboljšanju obojestranskih medsebojnih odnošajev. Nasprotno, taka dejanja celo ogrožajo ugoden
razvoj sofijskih pogajanj In morejo medsebojne odnošaje obeh držav Ie še poslabšat!.
SOFIJA, 26. novembra. »Makedonija«, glavni organ makedonskega revolucionarnega komiteja, objavlja povodom jugoslovansko-bolgarskih pogajanj v Sofiji članek, v katerem izrecno povdarja, da povzročajo nemire na Balkanu macedonski revolucionarji. Ureditev vprašanja dvo-lastništva in ustvaritev obmejnega nevtralnega pasu zato nikakor ne more roditi uspehov, še manj pa dovesti do trajnega sporazuma med obema državama. List izjavlja imenom bolgarskih revolucijonarjev, da pri sedanjih pogajanjih v Sofiji nikakor ne bo prišlo do sporazuma. »Brez nas.« zaključuje list. »ne more biti nobenega trajnega miru na Balkanu In nobenega trajnega prijateljstva med obema sosednjima narodoma.«
THala antanta naj napraui red
BEOGRAD, 26. novembra. Po poročilih iz Bukarešta zahteva vse tamkajšnje časopisje od rumunske vlade, naj energično protestira radi splošne vojaške obveznosti na Madžarskem. Mala antanta naj enkrat za vselej napravi konec madžarskim pustolovščinam.
Rumunski glas proti Italiji
BUKAREŠT, 26. novembra. »Indepen-dance Roumaine«, organ liberalne stranke, ostro napada Italijo radi njene proti-rumunske časopisne gonje. List pravi med drugim: Rumunije ne bo nikdo z di-plomatičnimi manevri prisilil k temu, da bi pustila svoje naravne zaveznike in Malo antanto na cedilu. Podpora, ki jo nudi Italija Madžarski, je naperjena proti interesom Rumunije.
Clemenceaujeua ulica v Parizu
PARIZ, 26. novembra. Občinski svet je imel povodom smrti velikega državnika Clemenceaua slavnostno žalno sejo, na kateri je sklenil med drugim, da imenuje eno najlepših cest v Parizu po pokojnem »očetu zmage«.
Smrt enega najboljših ameriških letalcev
NEWYORK. 26. novembra. Pri preizkušanju nekega novega letala je pilotu Georgu Cuddisyu. v znatni višini odpovedal motor. Aparat je padel na tla in se popolnoma razbil. Cuddi-
sy, eden najboljših ameriških letalcev. ki se je pred leti udeležil tudi mednarodnega tekmovanja za Schnei derjev pokal, je obležal na mestu mrtev. Njegova tragična smrt je vzbudila med ameriškimi letalci splošno žalost
Uulkan pri Baku
MOSKVA, 26. novembra. Približno 90 km od mesta Baku ob Črnem morju, se je nenadoma pojavil vulkan, čegar izbruhe je spremljalo močno podzemsko bobnenje. Ognjeni zublji, ki so švigali iz žrela, so bili do sto metrov visoki. Prebivalstvo je panično zbežalo na vse strani in je moglo vzeti s seboj le najnujnejše stvari.
Iz ..Slouenskega krožka na Dunaju"
Tekom dveh tednov je poslal naš »Krožek« v domovino — tri doktorje in eno doktorico. Dne 8. novembra so bili povišani na dunajskem vseučilišču v doktorje zdravilstva gčna Božena Grossmann iz Ljutomera, Dušan Šeber iz Postojne in Vladimir Kerže. Zvečer je bil poslovilni večer Krožka od svojih vrlih članov. Med raznimi govori je popeval naš dunajski slavec g. Ado Darijan, operni pevec gledališča »An der Wien«. — Naj bi mladi doktorji našli v domovini obilo prilike za uspešno udejstvovanje med narodom. Dunajska slovenska družba jih ohrani v prijetnem spominu.
Dne 22. novembra pa je bil povišan v doktorja politiških ved naš soustanovitelj g. Zdravko Zwitter iz Št Jakoba v Ro-
zom v našo korist leto za letom manjša, z ostalimi državami, ki zelo vplivajo na našo trgovsko bilanco, pa pasivna. Treba torej podrobnega r»rr>.,5e_ vanja tržišč v teh državah v smeri večjih uspehov naše zunanje trgovine tudi tam. Vprašanje proširjenja našega izvoza v vzhodne dele Sredozemskega morja, v Levanto, Turčijo in Egipt, in tudi na Daljni Vzhod, v Siam in druge države, ne sme ostati nenačeto. Naša cona v Solunu bo šele takrat dobila svoj pravi pomen in
se bodo investicije v njej zel" ’ krile, ako bomo ta vprašanja zadovoljivo rešiti. Aktualno postaja tudi 'T-/-a-šanje trgovske pogodbe z Bolgarsko. Rusijo in državami Južne Amerike.
Široko je torej polje dela. ki čaka novoustanovljeni Zavod za pospeševanje naše inozemske trgovine. Upamo, da bodo zavod vodili možje, ki se bodo zavedali resnosti svoje naloge v interesu našega celokupnega narodnega gospodarstva.
je dostojno poslovil od nje-' nedeljo ob polni društveni zbor pa v četrtek tik , Navzoč je bil tudi slav«
. so pred nekaj tedni prinesli apel na rojake v domovini, kak® naj nam pomagajo pridobivati člane... In od vseh strani so začeli prihajati dopisi, ki so nam naznanjali naslove Slovencev na Dunaju. Vsi so bili takoj povabljeni v društvo. Prav lepo število jih je, ki so se že odzvali. In tako ima Krožek v zadnjih tednih že lepo število novih članov. Od nedelje do nedelje prihajajo novi člani ki svečano izjavljajo, da doslej še niso vedeli za naše društvo. Hvala vsem, ki nam v takem propagandnem delu pomagajo. Rojaki, prosimo, naznanjajte nam vse znance na Dunaju. Pišite jim tudi VI in jim povejte, da Krožek na nje Čaka1. Sprejeti bodo z odprtimi rokami. —
Predsednik
Dograditev in otvoritev Zemljičevega hotela.
Zunanja dela na prenovljenem in povečanem Zemljičevem hotelu na Grajskem trgu so dovršena, gradbeno stebrovje je odstranjeno in tudi dela notranje ureditve, ki bo zares konfortna in moderna/ se bližajo koncu, tako da se bo otvoritev dvorane in spodnjih prostorov Izvršila že 1. decembra. G. Zemljiču gre tako zasluga, da je dal Mariboru dolgo pogrešani večji in modernejši hotel, a bilo bi ob tel priliki tudi želeti, da bi se spremenil dosedanji naslov, »črni orel« v »Beli orel«. Nekdanji hoteli po raznih mestih bivSe Avstrije so dobili to ime po avstrijskem grbu, ki je uporabljal dvoglavega črnega orla; zato so bili na češkoslovaškem« Poljskem in v Italiji ti hotelski, na pokojno Avstrijo spominjajoči naslovi že takoj po prevratu odstranjeni in zamenjani z drugimi. Ker je v grbu naše kraljevine beli dvoglavni orel, je pač popolnoma na-beli dvoglavi orel, je pač popolnoma namesto prejšnjega črnega bdi jugoslovanski. Gospoda Zemljiča poznamo kot zavednega in narodnega moža, zato smo) prepričani, da ne bo hotel, da bi edino' še napis na njegovem impozantnem hotelu spominjal na pokojno Austrijo hi Habsburžane.
Še o nedeljskem krvavem spopadu f Studencih.
Dodatno k našemu včerajšnjemu poročilu o krvavem pretepu v Studencih se nam še poroča: V desno roko ranjeni Vilko Usar, ki Je sedaj kot redov 16. art polka na dopustu, je že zvečer zapasti bolnico. Včeraj zjutraj je na dravski brvi srečal krojaškega pomočnika Ivana Kosi* ja, katerega je po okrvavljenem plašču ta rokah spoznal kot napadalca na njegovega tovariša Muršeca, ki s teško rano Bi glavi leži na klrurgičnem oddelka splošne bolnice. Takoj ga je ustavil in odpeljal na policijski komlsarijat. Kosi, kise je skraja obotavljal, je potem svoje dejanje priznal. Tudi on je ranjen, vendar od žepnega noža, ki se je ob udarcu oa Usarjevo glavo tako nesrečno zaprl, da je ranil napadalca samega. Vilko Usar* ki je sedaj na dopustu, je poročen in oče treh otrok. Pijani napadalec, katerega niti poznal ni, mu je prerezal kite desne roke v trenutku, ko je pariral usodni udarec, kateri je bil namenjen njegovemu tovarišu Josipu Muršecu. V obrambi sv<> jega tovariša je dobil Vilko Usar še 4 vidne bodljaje, ki pa so deloma zgrešili svoj cilj.
P
Pilot Hans MUlIcr davi umri
DAVI OB 9. JE MULLER PODLEGEL POŠKODBAM.
ŠESTANA NESPREMENJENO.
STANJE DR.
Davi ob 9. je preminul v mariborski bolnici v nedeljo 17. t. m. ponesrečeni pilot Hans M ii 11 e r. ki ie prišel iz Cassela z ostalimi avijatiki tvrdke Raab-Katzenstein v svrho propagande civilne aviiacije in popularizacije izdelkov nemške aeroplanske industrije.
Pilot Hans Miiller je bil izredno sim patičen mladenič, star šele 25 let in veljal i«ed svojimi koleni za r-—'»■st nega pilota. Imel je pilotsko diplomo in diplomo za i^etno letenje. V 7.1ari-boru se je izredno marljivo udejstvoval in je slehernega dne, kadar ie pač dopuščalo vreme, prirejal propagandne izlete.
Poslednjič se je dvignil z dr. Šesta-nom v aparatu »Schwalbe« D 974 v nedelio 17. t. m. in ob 2. nop. po usodnem kratkem doWh od Tezna rlo Maribora strmoglavil iz višine 400 - na strtade granitnih kock na Glavnem trgu.
Pil i«	v	sploš-
no bolnico, k5"'* so f ■» kirurškem od
tlfllr«! »offOV?^ T ysn
poškodbe so bile tako težke prirode.
da je bila amputacija obeh nog neizogibna. Vendar so zdravniki poizkusili vse mogoče in se za amputacijo odločili šele v zadnjem hipu, ko so oba ranjenca pregledali tudi še zagrebški zdravniki-speciialisti.
Minuli četrtek so Miillerju odrezali v gležnju desno nogo. Že amputirano nogo pa so v nedeljo opoldne ream-putirali pri kolenu, levo nopo pa odrezali nad kolenom. Ker pa se je temperatura zopet dvignila na 40 stopinj, so zdravniki napravili v mišičevje levega stegna še globoke zareze, kar ie imelo za posledico začasni padec temperature in sicer na 37 stopinj.
Včeraj zjutraj pa se je temperatura zopet stopnjevala na prejšnjo višino in ni več popustila. Davi ob 9. ie ranjenec končno v navzočnosti svojega očeta in matere, ki sta že pred tremi dnevi prišla v Maribor, mirno preminul.
Stanje odvetnika dr. šesta,na se ni v ničemer izoremenilo. Pod k<**— amonfirana leva noea je v ste*™«! otekla do dimili. V^n^ar temperatura vztraja še vedno pri 37 stopinjah.
Mariborskih dnevni drobiš
Imenouanja pri banski upfaui u Ljubljani
Pri banski upravi dravske banovine v Ljubljani so imenovani: za načelnika poljedelskega oddelka Anton Podgornik, ravnatelj kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu; za inšpektorja Josip Zidanšek, oblastni referent v Mariboru; za višjega poljedelskega svetnika Franjo Trampuž, oblastni referent v Ljubljani.
Za zdravnika dnevničarja Doma narodnega zdravja v Lukovici dr. Ciril Ko-motar; za srezkega referenta v Čabru zdravnik dr. Josip Muhvič.
Za načelnika trgovinskega oddelka pti dravski banovini je imenovan dr. Marn, ki sta mu dodeljena gg. dr. Ratej in Pfeifer.
Pred proračunskimi sejami v mariboru
Včeraj je potekel Hdnevni rok, ko mora biti proračun občanom na vpogled, kakor je to predpisano po Statutu. Te pravice se ni poslužil skoraj nihče, čeprav je mnogo kritike in hudovanja nad občinskim gospodarstvom in občinskim svetom, ki baje hoče skleniti take in take davščine; kakor so pač posamezniki bolje ali slabše poučeni. Res so tudi nekatere korporacije že zavzele svoje stališče, a pri tem so v veliki meri gledale le na lastne interese, ne da bi spravile v sklad potrebo mestne občine po večjih dohodkih in možnost obremenitve posameznih občanov.
Občinski svet je bil do 6. januarja le zastopstvo interesnih skupin in pravilno je biloc če se je merila moč teh skupin pri glasovanjih. Od 6. januarja naprej pa je občinski svet korporacija, ki ima pred očmi poleg interesov mestne občine interese vseh občanov in ne le koristi samo ene skupine. Pogled na celotno strukturo naših gospodarskih prilik pa je tako jasen, da ne bo pretežko dobiti objektivne slike.
Predno pa preidemo k proračunu samemu, je treba, da omenimo one skupine in posameznike, ki so z občinskim gospodarstvom zadnjih let nezadovoljni in postavljajo proti vsakemu zvišanju davkov svojo zahtevo po štednji pri občinskem gospodarstvu. V taki zahtevi je nekoliko očitka glede dosedanjega gospodarstva, a redkokedaj je čuti kako konkretno pritožbo« Nikakor pa ne gre prezreti, da ima Maribor kot obmejno mesto svoje prav posebne reprezentančne dolžnosti, ki jih druga mesta nimajo. Nihče ne more tajiti, da je Maribor zelo napredoval, kar mu je priznala pred 2 mesecema celo graška »Tagesposta« v zelo pohvalno pisanem članku o našem Mariboru; te investicije so stale mnogo denarja, ki se seveda večinoma ni niti amortiziral, kaj še le, da bi se ugodno obrestoval. So tudi podjetja ki so razočarala: mestni avtobusni promet je proti začetnemu pričakovanju pasiven, plinarna je morala vse svoje konzumente odstopiti električnemu podjetju in plin samo za kuho še ni tako razširjen, da bi mogel kriti velike stroške za nove investicije, vodovod rabi vedno večjega konsutna novih studencev itd.
Potrebe mestne občine od leta da leta naraščajo in občina rabi novih virov; vendar je treba kar začetkoma reči, da take zahteve ne gredo v nedogled in da so tudi za obremenitev občanov postavljene meje, preko katerih ne more iti nobena občina, ako si noče izpodjedati lastnih temeljev. Pregledati proračunske predloge tudi L teh strani bo naša naloga v naslednjem.	Dr.	P. St.
———— ,	j	.	1
Za jesen in zimo KARO čevlji vj.
mariborsko gledališče
REPERTOAR.
Torek, 26. novembra ob 20. uri »Velika abeceda« ab. A. Premijera.
Sreda, 27. novembra. Zaprto.
Četrtek, 28. novembra ob 20. uri > Worm-ski orožar« ab. B. Kuponi.
Petek, 29. novembra. Zaprto.
Sobota, 30. novembra ob 20. uri »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Svečana predstava. Gos ovaiije ge. Vike Podgorske in g. Hinko Nučiča.
Ptujsko gledališče.
Pondeljek, 2. decembra ob 20. uri »Velika abeceda«. Gostovanje Mariborčanov.
Gostovanje ge. Vike Podgorske in g.
Hinko Nučiča v mariborskem gledališču.
V soboto, 30. t. m., se bo vršila v proslavo državnega praznika svečana proslava, ki ji bo dalo gostovanje dveh odličnih umetnikov iz Zagreba poseben sijaj. Uprizori se Cankarjeva znamenita farsa »Pohujšanje v dolini šentflorjanski« in gostujeta kot Jancita in Peter ga. Vika Podgorska in g. Hinko Nučič, ki sta znana kot odlična interpreta omenjenih vlog« v katerih sta žela v zagrebškem gledališču največje triumfe. Cene dramske in veljajo kuponi.
Iz gled. pfsarne.
Pri kitajski igri »Krog s kredo« je potrebno mnogo komparserije. Prosimo vse gospode, ki imajo veselje sodelovati pri tej eksotični igri/ da se javijo v sredo 27. tm. od 7.30 do 8. zvečer pri režiserju g, J. Koviču na gled. odru. Prva vaja je v sredo 27. ob 8. zvečer.
»Veljka abeceda« (Monsieur Topaze).
Drevi ob 20. bo premijera zanimive komedije ABC, ki pa pravzaprav ni komedija, temveč krepka satira na umazano dobičkaželjnost in korupcijo. Kdor bo iskal v tem delu burkastih situacij in za-pletljajev, se bo zmotil, pač pa bo prišel na račun sleherni,' ki bo zaznal v delu ost proti lažimorali itd. itd. Naslovno vlogo igra in režira g. Jože Kovic. —
Sprejemi pri banu v Ljubljani.
. Inž. Dužan Sernec/ ban dravske banovine, je določil za sprejemanje strank vsak torek in petek, izvzemši praznike, in sicer od 10. do 13. ure. Občinstvo se opozarja, da se drži'dni. ki so določeni za sprejem.
Obisk avstrijskih žandarinerijskih uradnikov.
Danes so posetili mariborsko kaznilnico, ki je najmodernejša ustanova te vrste v srednji Evropi sploh, slušatelji informacijskega tečaja za žandarmerijske uradnike v Gradcu. Vodita jih dr. Fritz Biiloff in podravnatelj dr. Arnold Sichen, komandant višje žandarmerijske šole. Z njima je prišlo 6 nadinšpektorjev, ki so v rangu majorjev. —
Za profesorja francoščine je bil imenovan na mariborski realki profesor Jožef Karba, ki je doslej poučeval v Beli Cerkvi. —
PodruSntca
JULIO MElfcIL D. O.
v Mariboru, Gosposka ul. 7
uljudno vabi vse svoje cenjene odje malce, njih rodbine, prijatelje in znance
k pokusnemnu kuhanju čaja
ki se vrii v sredo 27. XI. celi dan)
Vsak gost dobrodošel!	3040
Menični zakon in čekovni zakon
Ljubljanski vseučiliški profesor dr. Milan Škerlj, je priredil za Tiskovno zadrugo naš novi menični in čekovni zakon. Opremil ga je s kratkimi na zakonsko besedilo navezanimi tekočimi opazkami/ki naglašajo razlike od sedanjih zakonov m tolmačijo pomen poedinih zakonskih določb in izrazov, ter opozarjajo na zvezo poedinih določb z drugimi določbami meničnega in čekovnega zakona in ostalih še veljavnih ali vsaj že objavljenih zakonov, ki se tičejo meničnega in čekovnega prava. Na izvrstno delo opozarjamo vse prizadete kroge, praktične pravnike, denarne zavode ter trgovce in obrtnike. Knjiga se dobi pri podružnici Tiskovne zadruge v Mariboru, Aleksandrova c. 13. Velja broširana 100. v platno vezana 116 Din, poštnina 3 Din.
Ivan Krajnik t.
Davi je preminul v Mariboru v 73. letu starosti nadučitelj v pokoju, g. Ivan Krajnik. Simpatični starček je bil v Mariboru splošno znana oseba ter je užival velik ugled. Rodom s Primorskega je služboval po prevratu v Kozjem in v Breznu ob Savi, nato je stopil v pokoj in se preselil v Maribor. Pokojnik je bil vsled svoje ljudoniilosti in prikupljivega značaja izredno priljubljen med mladino. Svoječasno se je mnogo udejstvoval na pedagoškem polju in se je še prav do zadnjega časa živahno zanimal za vsak kulturni pojav med našim narodom. Bil je tudi izredno marljiv društveni delavec. Pogreb se bo vršil v četrtek, 28. t. m. ob 15. uri iz mrtvašnice na mestnem pokopališču na Pobrežju. Bodi mu lahka svobodna slovenska zemljica, ki jo je tako iskreno ljubil, žalujoči soprogi naše iskreno sožalje.
K umoru posestnika Kanclerja.
Čevljarski mojster Josip Domanjko iz Studencev, ki je bil osumljen umora posestnika Kanclerja iz Sv. Križa in radi tega 9. oktobra aretiran, je bil sedaj izpuščen iz preiskovalnega zapora, ker se je izkazalo, da je popolnoma nedolžen.
Knitge Vodnikove družbe pridejo v Maribor v nekaj dneh Do tedaj prosimo vso člane/ ki že nestrpno pričakujejo knjig, še nekoliko potrpljenja.
Policijska kronika.
Od pondeljka na torek so bile aretirane štiri osebe: Jožefa S. radi tatvine, Anton J. radi razgrajanja- Jožefa St. radi potepuštva in Friderik T. radi splošnega suma.
Izžrebane srečke.
Sledeče v- upravi »Jutra« in »Ye"erm-(ka« v Mariboru kupl;ene srečke so zadele: 5794, 7615.	7620.	34.718,	53.426.
109.711, 115,613.. 7611, 7605 109.737 in Ujd.824 na dobitke po Din 500.
Bkriunostni spalni voz dunaj5fcega brzaulafca
Tajni predali za tihotapljenje.
Že dalj časa se je sumilo, da se iz Avstrije tihotapi v našo državo dokaj mo-nopolske robe tudi v brzovlakih. Organi mariborske carine in finančne kontrole so zato na podlagi domnev v znatni meri strožje preiskovali tudi elitno občinstvo in niso prizanašali pri pregledih niti visoki aristokraciji, niti diplomatom. Njih trud pa je končno vendar rodil uspeh.
Med Mariborom in Pragerskim sta v nedeljo carinik Rudolf Rijavec in podpre* glednik finančne- kontrole Ivan Lončar pregledovala vozove brzovlaka Dunaj— Zagreb, ki odhaja iz Maribora ob 2.50. Kljub najstrožji preiskavi nista prišla na sled nikakim tihotapcem. Končno pa sta se lotila tudi spalnih voz in uspeli ni izostal. Z detektivsko spretnostjo sta pretaknila vse kote. prevrnila vso prtljago in opazila v steni, ki loči oddelke, da so vijaki sveže pribiti. Odvila sta 12 vijakov in v odprtini našla 17 vžigalnikov. Blago sta zaplenila, toda tihotapcev nista mogl? ugotoviti.
Enako skrbno sta kontrolirala tudi vozove včerajšnjega brzovlaka in v istem oddelku spalnega voza našla v steni 13.000 zavojčkov cigaretnega papirčka. O uspehu sta takoj obvestila carinske oblasti, ki sedaj vodijo preiskavo in zasledujejo rafinirane tihotapce, ki so na sličen način bržčas oškodovali državo za velike vsote. Le vestnosti in marljivosti mariborskih carinskih organov in organov finančne kontrole se je zahvaliti, da se je prišlo na sled tako spretni tihotapski družbi, ki je doslej nemoteno u-važala predmete, podvržene našemu dr žavnemu monopolu. —
Madeži slovenskega IVjaribora.
Na članek »Madeži slovenskega Maribora«. priobčen 8. t. m. v »Veeerniku« izjavljajo podpisani gostilničarji v Maren-bergu: Ni res, da je iz neke marenber-ške gostilne moral pobegniti hrvaški potnik, ker je govoril hrvaški. Razen naših gostiln druge gostilne v Marenbergtt ni. Pripetil se je v zadnjem času le en slučaj, da so se nekemu potniku v gostilni Lukas in v slovenski gostilni Cizej, sedaj Praprotnik, pokazala vrata in sicer radi nedostojnega obnašanja. Podpisi: Terezija Lukas/ Praprotnik Štefan, Alojzij Brudermann, Franc Preglau, Henrik Deutschmann, Vinko Drofenik in Zmork Romana, gostilničarji v Marenbergu.
Ukradeno dvokolo.
Včeraj je neznan storilec ukradel v Stolni ulici čevljarskemu pomočniku Viljemu Rozmann dvokolo znamke »Puch*. vredno 1000 Din. Pred nakupom se sva^
Najlepša Miklavževa darila
I
Kožuhovinasti plašči! Krzna vseh vrst Velika izbira! Brez-Konkuienčne cene!
Salon „CHI<“
Gosposka ulica 15 SO24
Skok s padalom iz zrakoplova »R 10**»
ki prispe glasom brzojavke iz Londonav četrtek, dnes5. decembra v Jugoslav'3°‘ bodo lahjto opazovali vsi oni, ki bodoo-menjenega dne prišli točno ob 20. (8- zvečer) k vsakoletni Miklavževi prireditvi v Sokolski dom v Studence, kjer b° Pr's^a’ lo padalo s sv. Miklavžem. Sv. Miklavž si je letos izbral nebesno pot s prostornim zrakoplovom, ker bo prinesel baš tokrat obilo daril za pridne Studenčane in za ostale posetnike naše letošnje prireditve. Adjutant sv. Miklavža bo sprejemal darove na dan prireditve od 15. do 20. ure (3.-8.) zvečer v Sokolskem domu ter jih bo zvečer pričel razde!jeva t takoj v začetku sam sv. Miklavž, kii ze 1 baš letos prav mnogo neprisiljene zaoave za staro in mlado in zapoveduje pic* vsem onim, ki stojijo še vsaj na er ■ >• Postrežbo z jedili in pijačami ] zopet Sokolu, ki si je nadel na! tudi tokrat zadovolji vse m vsakogar. Velika kavarna.
Tnrek, sreda, četrtek, petek 4 kabaret-v cSrl & Karla B6hm-a v Veliki k* var-»ni. —
zaupal nalogo, da
3040
OD
Italijanska dalmatinska
akcija
»TRENTO E TRIESTE« DO »PRO DALMAZIA«. — ZAČETKI IN RAZVOJ AKCIJE. — DANAŠNJA ORGANIZACIJA.
Dasiravno smo Slovenci že pred sve-tovno vojno vedeli, kakšni veliki napori so se v Italiji vlagali v akcijo za »Trento e Trieste«, smo šele po okupaciji Primorja in za časa diplomatske borbe proti londonskemu paktu spoznali vso obsežnost in posledice te agitacije. Italijani niso namreč ostajali samo pri besedah, lotili so se tudi sistematične uzgoje najširših plasti naroda, posebno pa šolske mladine, kateri so že v nežni mladosti vcepili neomajno prepričanje, da živijo ob Soči, Idrijci, Vipavi, po Krasu, Pivki ln po Istri sami Italijani, ki komaj čakajo italijanske »odrešitve«. V tem smislu so izdelali tudi etnografskel zemljevide, ki so deci kazali italijansko »neodrešeno« ozemlje. O Slovencih in Hrvatih na teh zemljevidih ni bilo sledu, le tu in jam so povedali, da jih je v zadnjem času nekaj naselila Avstrija, da bi poslovanila tisočletno italijansko pokrajino. Popolnoma razumljivo je tedaj, da so bile neuke italijanske množice, pa tudi skupine inteligence, trdno prepričane, da je Primorje italijansko in v tem prepričanju so l 1918 prikorakali tja tudi njihovi polki. Zato pa je bilo v vrstah poštenjakov tudi toliko razočaranja, ko so spoznali, da Italijanov nikjer ni.
Popolnoma iste taktike se pa sedaj poslužujejo Italijani tudi glede Dalmacije. Sprva pravega italijanskega zanimanja zanjo niti ni bilo. a znano italijansko nepoznavanje zemljepisja je zagrešilo celo to, da je bil za časa diplomatske borbe za Dalmacijo 1. 1919. višji italijanski častnik mnenja, da je Dalmacija — italijansko mesto. Spričo takega nepoznavanja Dalmacije in njenih zemljepisnih, zgodovinskih, narodopisnih, kulturnih in političnih razmer, je tedaj docela razumljivo, da so se dale italijanske množice v nekaj letih fašističnega režima prepričati, da živijo v Dalmaciji sami Italijani, da je Dalmacija italijanska in da jo je treba zaradi tega »osvoboditi« in priključiti Italiji. In danes je vsa Italija, ne izvzemši pretežne večine inteligence, neomajno prepričana o Dalmaciji »italianissimi«, kakor je bila Poprej o Primorju do londonske linije, sedanje meje.
Italijanska dalmatinska akcija je bila Sprva zelo skromna. Vzdrževali so jo le redkoštcvilni dalmatinski emigranti re negati, kakor n. pr. prof. Dudan in drugi.
trgovci s kožami in krznom, slonovo kostjo in avanturistični lovci uničili, kar se je dalo uničiti. Od ogromnih krdel slonov je v Južni Afriki preostalo le 3(X-40 živali. Podraženje in povpraševanje po koži čeber je v enem letu v enem okraju zahtevalo 12.000 žrtev.
Velika nadloga za fauno tropskega pa-polagoma pa je spoznal tudi fašizem j su so cece-muhe. Nekateri specijalisti so njen pomen in se je je oklenil z vso ener- trdili, da je mogoče njih kvarni vpliv pa-gijo. Postala mu je ugodno sredstvo za ralizirati, ako se iztrebi vse sesalce. Po-odvračanje pozornosti italijanskega na- sledica takega mnenja je bilo krvoločno roda od domačih razmer, a v njej je kon- klanje in uničevanje afriške faune. vTan-čno dobil tudi smer za svoje imperijali- ganiki pa se je mrčes lotila ljudi. Leta stične težnje in veliko ter popularno dne- L1927. je živelo v Afriki še okrog 150 vno »geslo« za dviganje nacijonalizma in eksemplarjev topega nosoroga, ki je tre-patrijotizma. Fašizem je tedaj storil v$e, tji največji sesalec na kopnem. Ravnoia-
car je mogel, da se akcija za »italijansko« Dalmacijo med ljudstvom popularizira. Tako so bila ustanovljena iredentistična društva »Pro Dalmazia«, ki so sprva poslovala popolnoma brez vidnih zunanjih
ko izginja tudi nosorog s koničastim rogom. Pokojni Albert Grey je v Ugandi naštel samo 100 goril. Najhitreje pa iztrebljajo fauno Avstralci. Leta 1924 so izvozili v Ameriko tri milijone krzen.
stikov z uradnimi krogi, polagoma pa so Tasmanski volk je docela izginil. Pribit pričeli na njihovih prireditvah nastopati žno enako se godi sesalcem v Ameriki, tudi službeno odgovorni politiki in držav- Moderni trgovski svet nima niti trohice ni funkcijonarji, dokler se vsa akcija, in sentimentalnih čustev in interesov do si-propaganda za Dalmacijo ni naposled cer plemenitih živali. Polarni medvedi, spremenila v odkrito akcijo z več ali so se umaknili pred zasledovalci v ne manj službenim značajem. In danes je ta pristopne polarne predele. Leta 1867. so akcija že v največjem razmahu.	računali, da se okrog Pribilovskega oto-
Podružnice društva »Pro Dalmazia« so Uia nahaja še do pet milijonov tuljnov, razširjene po vsej Italiji in pričeli so usta- | dočim jih je do leta 1910. ostalo samo še
navijati celo tudi že mladinske odseke po srednjih in osnovnih šolah. Glavna skrb teh podružnic pa je. da s predavanji, zborovanji, prireditvami, manifestacijami in tiskom popularizirajo akcijo za »osvoboditev« Dalmacije ter da prepričajo najširše sloje in mladino v »svetost« te akcije. Nadalje pa skrbijo tudi za to, da se ne vrši v Italiji nobeno pomembno zborovanje, nobena manifestacija ali demonstracija, da ne bi se omenjala *ne-odrešena« Dalmacija. Sugestija te akcije je zategadelj tako velika, da je glede tega vprašanja danes v Italiji prav taka soglasnost kakor je bila pred in med sve' tovno vojno glede našega Primorja in Tirolske. In danes vise po vseh italijanskih šolah zemljevidi Dalmacije, na katerih je označeno, da živijo vzdolž vse obale sami Italijani in le v zaledju, v gorovju se še »klatijo necivilizirani slo vanski ovčarji«.
Vse to se pa dogaja, in sicer pod zaščito službenih in odgovornih krogov, v ča^ su, ko italijanska vlada protestira proti vsakemu klicu, ki pade kje v Jugoslaviji za naše zatirane in vseh pravic oropane brate na Goriškem, v Trstu in v Istri. Komentiranje je zato popolnoma odveč, a odveč bi tudi bilo dokazovati, na kateri strani je želja po sporazumu in miru in na kateri je ni.
130.000. Morskega slona, ki je nekoč v velikih krdelih naseljeval obale Kalifor-nje, so popolnoma iztrebili.
Večina raziskovalcev trdi, da je temu kriva »civilizacija«, dočim je glavni razlog izumiranja nekaterih vrst živali pohlep po denarju. Angleški prirodoslovec Masinghan je objavil članek, v katerem navaja podatke neke tvrdke, ki je imela leta 1927. na zalogi: 40 tisoč lisic, 10.000 gazel, 21.000 veveric, 35.000 divjih mačk. Druga tvrdka je imela na zalogi: 30.000 lisic, 9500 bobrov, 3200 medvedov, 6700 hermelinov, 10.000 kun. 46.000 podlasic; tretja tvrdka: 10.000 gazel, 23.000 sivih veveric, 2000 opic, 75.000 lisic; četrta: 10.000 belih zajcev, 50.000 lisic, 36.000 hermelinov, 30.000 sobolov. 80.000 veveric itd. Številke jasno govore, kje je razlog vedno večji fevščini naše faune. Pri-rodoslovci so pokrenili mednarodno akcijo, ki naj zadrži tako »širjenje civilizacije«.
Rnekčote o Briandu
O francoskem zunanjem ministru Bri-andu, največjem sodobnem državniku, 'krožijo vse mogoče ankdote. V Berlinu izide v kratkem knjiga o Briandu, v kateri so med drugim tudi sledeče anekdote:
»Torej, gospod minister«, je vprašat heki poslanec, ko je bilo maja 1925 že vsakomur jasno, da so dnevi kabineta Herriot sešteti, »kedaj boste sestavili kabinet?«
Briand je zmajal z glavo: »Položaj še til dovolj dober, da bi me mikalo prevzeti sestavo vlade; na drugi strani pa tudi še ni dovolj slab, da bi poklicali mene na vlado.« In Briand je nato odšel.
* * *
Med dinejem se je nagnil Briand k Svoji sosedi, ki ga je neprestano nadlegovala s filozofijo: »Metafizika«, je rekel, »je iskanje črne mačke v sobi. ki je ni tamkaj.
* * *
Na banketu, prirejenemu na čast atgan-Skemu kralju, so opazili gosti nenavadno bojazljivost, s katero je sovjetski poslanik Dovgalevski zasedel svoj prostor. Briand je pripomnil: »Poglejte, kako priden je v svojem kotu. On je tako srečen, da je v Franciji. Predvsem pa bi gotovo
najraje ostal tukaj.«
* * *
Ko je Briand zapustil madridski kolodvor, sta v trenutku, ko je stopil v svo, voz, skočili pred njega dve deklici in ga prosili, naj bi se podpisal v album. Ko je Briand ustregel želji, je ena od obeh prijela niegovo roko, da jo poljubi.
»Nikdar«, je odgovoril Briand, »nisem se kardinal.«
5redstua za podaljšanje žfuljenja
Kanadski zdravnik dr. Banting je nedavno izjavil, da je našel sredstvo, s katerim se bo v bodočnosti lahko življenje posameznika podaljšalo v izdatni meri. Prepričan je, da je skrivnost dolgosti človeškega življenja v hrani. Zato je pričel s poizkusi, ki so uspeli. Zgled mu je dala priroda in sicer uljnjak marljivih čebelic delavk, ki žive samo okrog mesec dni, dočim
zlata poroka v obojestransko srečo.« |živi Inatic,a tudi Yeč JeJ- ^ Ba^ng * Francoski zunanji minister pa ienato aT^ da zav'SI do!^ mat,č"e^ Globoko ganien se Vam za- Mienja le od hrane, ki jo prinašajo
O priliki 251etnice, odkar je stopil v zakon, je prejel Briand od Lloyda Georgea sledečo brzojavko: »Čestitam k srebrni poroki z Marianno. Naj bi sledila še
odgovoril:
ivaljujem za čestitke in želje* Toda dovolite, da podvomim, da bi hotela Ma riana obnoviti tako dolgo pogodbo s tako starim gospodni, kakor sem jaz.«
*	*	«ic
»Politik, ki se rad maščuje nad svoji-
čebelc delavke in razmišlja že dalj ča. sa, kako bi koristne sokove skrivnostne jedi čebel izkoristil v prid človeštva. Njegova zasluga za človeški rod bi bila neprecenljiva; kajti znano je, da človeški um ne slabi s starostjo or-.....	,	,	,	.ganizma, temveč da je neprestano
mi nasprotniki, si nako; o nepotrebno J mladostno svež. Starost je zadeva te-sovrastvo, kar zanj gotovo m koristno,« lesnih tkiv, ne zavisi pa od preživetih je pisal Briand. On sam se je pobotal * jet. Iste mnenje zastopa tudi dr. Car-moznu, ki so bili njegovi najvecj, nasprot U č,an Rockefellcrjevega zavoda, ruki. Briand. ki je bil poprej v soeijahsti- I Njemu je namreč uspelo, da je srčne cm stranki znan po svoji negomirljivosti, I mi§ice kokoši vzdrževal pri življenju se je na mali izpremenil, cim je prišel do |na(j 20 let. Po njegovi teoriji je niogo-
So ko Isto O
5okolski čom u fTlurski Soboti
Sokolsko delo je v mariborski župi močno poživelo. Kar tri društva so zgradita letos svoje domove: Slovenjgradec, Ruše in Murska Sobota. Največd. izmed vseh domov bo gotovo v Murski Soboti, ki je bil te dni dograjen in bo otvoritev notranjih prostorov L decembra. Na pred večer se bo vršila akademija s telovadnim, pevskim in godbenim sporedom. Slavnostna otvoritev pa bo na spomlad o priliki društvene desetletnice in delnega župnega zleta.
Soboški Sokolski dom je lepa zgradba, ki je v ponos ne le Murski Soboti ampak vsemu Prekmurju. Stavba je velika, saj je zazidanega prostora 520 kvadratnih metrov. Telovadnica, ki bo služila tudi za gledališke predstave in koncerte, je 20 m dolga in 12 m široka, brez odra, ki je posebej še 7.50 m globok in 12 m širok, ki bo lahko služil tudi za malo telovadnico v zimskih mesecih za številčno manjše oddelke. Poleg teh dveh prostorov je v prvem nadstropju še mala dvorana, ki ima v steni velike line, ki se lahko odprejo posebno pri večjih prireditvah in služi dvorana kot balkon. Pod odrom sta dve veliki oblačilnici za telovadce in telovadke, pri gledaliških predstavah pa za igralce. V sprednjem traktu, vsa stavba je zgrajena v obliki velikega T, se nahaja v pritličju poleg velikega vestibu-la še čitalnica, soba za posojilnico in garderoba za občinstvo. V prvem nadstropju je še odborova soba in kuhinja za prireditve, poleg že poprej omenjene male dvorane. V podstrešju je stanovanje za hišnika. Iz telovadnice se pride takoj na; veliko letno telovadišče, ki je 65 m dolgo in 35 m široko, ki se je že v pretečeni pomladi zasadilo z drevjem In posejalo s travo. Prihodnjo pomlad se bo telovadišče uredilo popolnoma, da bo docela odgovarjalo potrebam letnega telovadišča.
Vsa stavba stane ca 600.000 Din. Nad dve tretjini sta že plačani, kar priča o agilnosti društva in njegovega odbora, kateremu je starosta br. Koder Anton, načeljuje mu pa br. Hočevar Ciril. Duša stavbenega odbora pa je br. dr. Šumenjak Slavko, ki posveča ves prosti čas stavbi Sokolskega doma. Načrte je izdelal br. Vidmar Slavko, ki ima največ zaslug, da je dobilo društvo praktično in vsestransko uporabno stavbo.
O brezprimerni požrtvovalnosti članstva priča dejstvo, da je samo prispevalo k zgradbi od leta 1926, odkar se zbira za Sokolski dom, 72.000 Din. Če pomislimo, da je izmed 112 članov in članic, ki jih ima društvo, 80% uradnikov, ostali pa’ večinoma obrtniki, je s tem pač dovolj povedano.
Sokolsko društvo, ki obstoja še le devet let, lahko s ponosom zre na svoje dosedanje delo. Z lastno streho šo mu dani pogoji še za uspešnejše felesnovzgojno delo v Slovenski Krajini.
moči. Njegovi prijatelji so mu celo očitali, da je premalo strog, toda on se ni zmenil za to. Ko je postal justični minister in je imel Jaures srdit govor proti njemu, je Briand odklonil vsak osebni boj in je samo rekel: »Jaures je danes prekosil celo samega sebe!«
To je bilo vse in Briand je prešel takoj mirno na dnevni red.
■st
čc fiziološko starost človeka ugoto viti s preiskavo in proučavanjem krvnih stanic.
Njegove ugotovitve bi mogle biti zelo koristne za zavarovalne družbe, ker bi se lahko točno dognalo, ali jc človek starejši ali mlajši kakor pa priča njegov krstni list. Ali bo hrana čebel podaljšala življenje človeka, nam bo dokazala bodočnost. Prirodoslovci trde, da čebeli delavki krajša življenje preobilno in naporno delo, kajti ista živalica. ki v delu pogine po štirih
Izumiranje redkih žiualstua
Lovska strast je v nekaterih indijskih I^^Jaiik^v^rezpos^K)^ poživi predelih docela iztrebila posamezne vrste eksotičnih sesalcev. Razne ekspedicije so ugotovile, da .ie jelen v Birmi popolnoma izginil, indijska gazela živi paroma, toda ie tik pred izumrtjem. ■' l indijskega nosoroga se jo ohranilo samo še nekoliko eksemplarjev. V Afriki so
štiri mesece hude zime. Matica ne dela nič, temveč leže*satno jajca, kar pa je fiziološki proces, ki pri žuželk; ' n terja itikakega napora in truda.
Spremembe uoznega reda na progi nDaribor—-Selnica in maribor—Ruse
Na progi Maribor - Selnica vozi avtobus ob delavnikih od danes naprej tako, da odhaja popoldne iz Maribora ob 16.45, in z Glavnega trga ob 17.00. Odhod iz Selnice ob 18.00. Vozni čas zjutraj in o-poldne ostane neizpremenjen.
Ob nedeljali in praznikih vozi avtobus zjutraj in opoldne kakor do sedaj, medtem ko odhaja zadnji voz zvečer od glav nega kolodvora ob 17.15 in z Glavnega trga ob 17.30. Odhod iz Selnice ob 18.20.
Na pro« Maribor - Ruše se vrši promet samo ob nedeljah in.praznikih in sicer z odhodom z Glavnega trga ob 15.10. Odhod iz Ruš ob 16.30 z zvezo na vlak, ki odhaja ob 17.20 iz Maribora proti Ljubljani in Zagrebu.
iUUUAAAAUiAUAaAAUUUi
Pristopajte k stavbni zadrugi »Ribni-■* ko^a« kot zadružni člani! Deleži 3 ■ Tv r;-N.Tonina Din 20. Pojasnila * Ribniške koče« r. z. z o.
Spominiai&e Sti	r»mnn»um»*vniWTnm
'SffMS $
TKSfflJSIBtfVE CT1? TfNmuT?^
■1V M aTiHoTur diie 26. XI. 192£
Mihael ZevacO
Beneška ljubimca
Zgodovinski raman iz starih Banatk 9t5
»Da, zelo enostavna...«
»Torej si za to, da nocoj pobegneva?...«
»Ne, oče!«
»Torej jutri?... Izberi si dan...«
»Nikoli!«
»Nikoli!« je ponovil Dandolo pofažen. »Torej ne razumeš, da...«
»Oče,« ga je prekinila Leonora in vstala, »če mislite, da morate bežati zaradi svoje osebne varnosti, storite to z mirnim srcem; prisegam vam, da se bom znala braniti, tudi če ostanem sama tu... Sicer pa, česa se mi je bati? Naj Altieri zmaga ali podleže, v mojem življenju ostane vse pri starem ...«
»Toda jaz! Vsi zarotniki preže name! Ce me ne ugonobi Foskari, me bo ugonobil Altieri!...«
»Prav imate, oče, za vas je res najboljše, da pobegnete...«
»Brez tebe... oh!...«
»Oče, zame se nikar ne bojte. Glejte — govoriva odkrito. Že sama sem se hotela pomeniti z vami o teh rečeh. Hotela sem vam svetovati, da zapustite Benetke... ali slutila sem, da me boste vabili s seboj. To pa, oče, presega moje moči. Nikdar, nikdar se ne bi mogla odločiti, da ostavim to mesto... Saj me že boli, da ne bivam več na Olivolu. Nasprotno pa sem popolnoma prepričana, da boste rešeni mnogih težkih misli, kadar boste daleč od Benetk.«
Govorila je s sočutnim, krotkim glasom.
Ne da se reči, da je bilo v njenih mislih kaj zaničevanja.
Toda gotovo je, da že dolgo časa ni bilo več nobene vezi, ki bi priklepala njeno srce k očetu...
Ta vez se je raztrgala tisti dan, ko je izvedela, da Roland še živi.
In tako je trpela Dandola v svoji bližini ter skušala celo vzbuditi v njem prepričanje, da je pozabila vse.
Da je pretila očetu na njegovem begu kaka nevarnost, bi bila nemara še pripravljena, spremiti ga.
A bilo je narobe; z begom se je nehala za Dandola vsaktera nevarnost, dočim je bivanje v Benetkah pomenilo zanj neizogibno smrt.
Najsi bi zmagal Foskari ali Altieri, njegov pogin je bil gotov, kakor je sam dejal. Bodimo pravični in omenimo mimogrede, da kljub svoji naravni malodušnosti niti za hip ni mislil na to, da bi šel k Foskariju in si skoval orožje iz tajnosti, ki jih je izvedel, ko se je še prišteval k zarotnikom.
Pozorno je poslušal hčerine besede.
»Tega ne storim nikdar, da bi šel odtod brez tebe!« je dejal naposled.
»Upam, da si premislite,« je odgovorila Leonora kratko.
Dandolo se je vrnil v svojo sobo, Leonora v svojo.
Med tema dvema sobama je ležal samo majhen Kabinet.
Ta soba, kamor je prišel Aretino in ki je služila kot salon, in druga, ki je bila za obednico, je bilo stanovanje Dandola in njegove hčere, popolnoma ločeno od ostalih prostorov palače Altieri.
Svojemu prejšnjemu stanovanju se is Leonora odrekla.
Po burnem prizoru med njenim očetom in Al-tierijem je živela skrita v tem svojem kotičku, iz katerega se je pokazala samo dvakrat na teden; njena edina družba je bil Dandolo in dvoje služkinj, ki jima pa ni zaupala.
Takšno življenje je bilo za Leonoro gotovo nekaj strašnega...
Zakaj je torej odklonila očetovo željo, da bi skupaj pobegnila in se naselila daleč od Benetek?
Ali jo je zadržavala kaka skrivna nada?
Ne ... Na Benetke jo je vezalo vzgolj dvojno čuvstvo: predvsem tisti bolni čar, ki druži človeka s kraji, kjer je ljubil in trpel; poleg tega pa tudi strašna, mrka slutnja, da ji itak ni več namenjeno dolgo življenje....
Ko je bil Dandolo sam v svoji sobi, si je dejal;
»Ne, brez nje nikakor ne morem bežati . .. tega ne storim ... In vendar! ... Ako se dogodki prenaglijo ... ali se ne bi mogel odstraniti... vsaj za par dni?«
XXIV.
Spopad.
Zjutraj po tistem dnevu, ko se je Roland Kan-diano po strašni smrti kardinala Bemba vrnil v Benetke, je policijski načelnik Gvido Džennaro sprejemal v svojem kabinetu raporte svojih glavnih tajnih agentov.
Sedel je ob toplem kaminu, zavit v nekako domačo suknjo.
Gvido Džennaro je vestno opravljal svoj posel. Vsako jutro je delal tako. zbiral na svojem domu raznovrstne novice, delal iz nekaterih svoj lastni dobiček in izrabljal druge v izvrševanje svoje naloge, da brani in čuva življenje in blagor beneških državljanov.
Tisto jutro — bilo je 27. januarja — se je zdel precej slabe volje in je zastavljal vsem agentom po vrsti neko vprašanje, na katero ni dobil nobenega pravega odgovora.
S kratkim mahljajem roke je odslovil drugega za drugim, kličoč:
»Naslednji!«
Kakih dvajset vohunov policijskega načelnika je čakalo v prostorni predsobi: nekateri so sedeli po klopeh, drugi so stali v skupinah in se razgo-varjali.
Par slug Gvida Džennara, ki so bili sami vohuni zoper te vohune, je neprestano pohajkovalo po tej predsobi, ta je pobral besedo, drugi gesto, tretji mežikanje z očmi, ki ga je nesel nemudoma gospodarju na uho.
Kadar je stopil vohun v načelnikovo sobo, je skrbno zaprl vrata za sabo. Po opravljenem rapor-tu pa jih je pustil odprta, da jih zapre tovariš, ki se odzove Džennarovemu klicu: Naslednji! To se je vršilo s točnostjo mašine.
V trenotku, ko stopimo v Džennarov kabinet, je opiral komolce na mizo. strmel zamišljeno skozi okno in poslušal enega svojih agentov.
»Ekseceleuca, juvelir Molina, k ist«iuje na Ri-altu, je bil nocoj oropan. Lopovi so vlomili stranska vrata in odnesli mnogo dragocenosti. Kričanje Mo-line in njegove žene je priklicalo lokostrelsko patruljo šele čez dobršno uro.«
»Dobro; sporočite jima v tolažbo, da smo roparjem na sledu in da jih primemo nedvojbeno še letos, ali pa kasneje. Dotlej pa naj mrha napravi svoji bajti močnejša vrata! Ali je to vse?«
»Da, ekscelenca!«
Džennaro je zamrmral sam pri sebi:
»Bogme, ti meščani nimajo pameti! Kje hoče ta Molina, da naj lovim njegove vlomilce? ... In sploh, saj je bil itak preveč bogat; še lažje mu bo poslej.... Povejte mi. ali ni prišel zadnje tri dni noben važen človek v Benetke?«
»Ne, ekscelenca; kupci in mornarji —■ drugega
ni.«
Džennaro je zaklel.
še tretjikrat je stavil zdaj to vprašanje; in zmerom isti odgovor!
Odslovil je agenta in kriknil:
»Naslednji!«
Vstopil je drug vohun.
»Kaj je novega?« je vprašal Džennaro s tisto kratkobesedno dobrodušnostjo, ki jo je kazal svojim agentom.
»Vaši ekscelenci bo znano, da sem s! ogledat sinoči krčme v pristanišču.«
»In si se napil, seveda?«
»Oh, ekscelenca! ....«
»No, torej, kaj si slišal?«
»Nenavadne reči, ekscelenca!«
»Ohe! ...«
»Slišal sem, da je sin bivšega doža Kandiana v Benetkah; pripravlja se, da zavzame doževsko palačo, osvobodi ljudstvo in kaznuje Foskarijevo tri-noštvo...«
»Ali veš za gotovo, da si slišal?... Morda si b® samo pijan ...«
»Ne, ekscelenca! Saj so kričali \Živel Kandia-no!’ da so kar šipe žvenketale. Že zdaj ga imenujejo .ljudskega doža’.«
»Beži, beži! Neumnosti...«
»Eksecelenca, zatrjujem vam .. .«
»Dovolj! Dober vohun se ne sme napiti, zapomni si to! ... Drevi pa nadaljuj svoje potovanje in si zapomni dobro sleherno besedo.«
»Tudi tisto, kar se mi zdi, da slišim, kadar sem pijan?« je vprašal vohun.
»Da, vzlasti tisto.«
In Džennaro je zastavil svoje večno vprašanje!
»Ali ni prišla v Benetke nobena zanimiva oseba?«
Na dobro domačo brano
sprejmem več oseb. Smit, Slomškov trg 14.	 3046
Garderoberka se išče.
Vprašati od 21. ure naprej v Veliki kavami.	'	3049
Lepa, prazna soba,
pripravna za pisarno, se odda s 1. decembrom v najem. Vprašati Aleksandrova cesta 16 I.	3043
Prodajo ali oddajo
se velika skladišča v bližini Glavnega trga pripravna tržce. Proda se dobro idoČa trgovina z lesom in premogom. Pisarna »Rapid«, Maribor, Gosposka uiica 28.	3044
Opremljena soba
za eno osebo, električna luč, poseben vhod oddam s 1. decembrom. Betnav-ska cesta 23.	3057
Praktična šivilja
za vsa dela se priporoča na dom. — Vprašati iz prijaznosti: Vetrinjska ul. 24., trgovina kravat	3039
Stanovanje v enodružinski vili,
Melje, velik vrt se odda v najem. Pisarna »Rapid«, Gosposka ul. 28.	3045
Fotografiram vse!
Portreti, brzoslike, industrija, šport. Najnovejši aparati in svetlobne naprave. Novo urejen fotoateije. Fotomeyer Gosposka 39.	2286
Potrtega srca naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je moj iskreno ljubljeni, nepozabni soprog, gospod
Ivan Krajnik
nadučitelj v p.
danes po muke polnem trpljenju v 73. letu starosti preminul.
Pogreb dragega rajnega se bo vršil v četrtek, dne 28. novembra 1929 ob 15. uri iz mrtvašnice na mestnem pokopališču v Pobrežju.
MARIBOR, dne 26. novembra 1929.
Aim Krajnik« soproga.
Angležinja
daje angleške ure in konverzacijo. Pismene ponudbe na upravo »Večernika« pod: »Angležinja«.	f3050
Mebtovana soba
se odda s 1. decembrom eni ali dvema osebama. Vprašati Kacijanerjeva ulica št. 22.	3042
Usniate rokavice in volnene nogavice kupite
najboljše in po zmernih cenah pri F, Pfldgoiiik-un ud.
F. Bela, Maribor
Slovenska ulica 7
ODOL
Kalodont, Clorodont, Pebeco i. t. d. nudi
najugodneje
in kupi ODOL steklenice.
Galanterijska trgovina
Draso ROSINA
Vetrinjska ulica št 26
Hi
Vina, bela in rdeča, najboljše kvalitete priporoča tudi zasebnikom od 561 naprej po najnižjih cenah
JURIJ
EHL, MARIBOR
Krčevina 88.
S015
Ogleda se v kleti od 8.-12. ure in od 2.-5. ure.
Poslano!
Svarim vse, ki so raznašali o meni neresnične vesti, češ, da sem v zvezi z več umori in da so našli pri meni raznovrstne iz umorov izvirajoče stvari, naj prenehalo s takim obrekovanjem* ker bom sicer vsakogar sodno zasledoval.
3041	JOSIP	DOMAJNKO,
čevljarski mojster v Studencih.
Zahvala
Dolžnost me veže, zahvaliti se javno
Trgovski samopomoči v Mariboru
za točno izplačilo izdatne podpore kot posmrtatne za mojim nenadoma umrlim možem.
Priporočam pristop k tej naši kulantni dobrodelni inštituciji vsem trgovcem in drugim stanovom.
Maribor, dne 25. novembra 1929. 3047	ROZA REISMAN.
■afeia Komoren »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja te urednik: Fran 8r o t o v i i v Maribora. Tiska Mariborska tiskarna, d. d, predstavnik
Stanko Detela v Mariboru.