6 Naši dopisi. Iz Trsta. — Delavsko podporno društvo napravi 7. dne t. m. v gledališču „Poiitearaa Rossetti" veliko besedo s plesom v dobrodelen namen, pri kateri se bode vršil sledeči spored: 1. Thomas — ouvertura k operi „Mignon". — Vojaška godba. 2. Igra „Uitra". 3. Zajec — duet in zbor iz opere .,Nikolaj Zrinski*'. — Vojaška godba. 4. Igra: , Dva gospoda pa jeden sluga". 5. Milier — „Nune zadnja molitev". — 6. Koseški — „Zgubljeni raj", deklamuje g. E. Klavžar. — Godbo bode izvrševala banda Jelačičevega pešpolka. Po besedi ples. Začetek ob 8. uri zvečer. Iz novomeškega Okraja 31. grudna. (Šolstvo. Sadje-reja.) Šolstvo v našem okraji pod nadzorstvom vrlega poštenjaka gosp. profesorja Drganca jako povoljno napreduje in vspeb bode še veči, kedar se bode postava o šolskem obiskovanji med ljudstvom krepkeje ukore-ninila. Učitelji vestno in z veseljem opravljajo svoj posel, ker jih rodoljubni, strokovnjaški, vsestransko izobraženi šolski nadzornik radovoljno dejansko in z besedo podpira; svojega zaupanja mu ne odtezajo in radi spolnujejo njegove ukaze brez kacega disciplinarnega strašila. Kedar mu je v šolstvu kaj neznanega, obrne se vsikdar rad do učiteljev in sluša njih mnenje, katero mu sme vsak brez zamere odkritosrčno izraziti. Z radostjo se mora javiti, da učitelji med seboj v šoli in šolskih vrtih tekmujejo; a vse to tekmovanje je prijateljsko, izvirajoče fz iskrene ljubezni do mladine in svojega rodu. Tudi glede sadjereje se je v našem okraji uže mnogo storilo. Ko je gosp. Drganc prevzel nadzorstvo, ni bilo v vsem okraji niti enega obdelanega šolskega vrta. Ker je kot dolenjski rojak dobro poznal zanemarjeno kmetijstvo in osobito sadjerejo našel na najniži stopinji razvoja, obrnil je takoj prve tedne svojega poslovanja pozornost svojo na zboljšanje te na Dolenjskem čisto nič razvite stroke kmetijstva. V prvem zborovanji stopil je s tem blagim namenom pred učitelje, ter jih prosil pri izvrševanji tega velevažnega načrta njih ra-dovoljne podpore. S svojim simpaičnim, navdušenim, domovinsko ljubav dihajočim govorom pridobil si je v prvem hipu vse učitelje, kateri so mu radi ponudili svojo desnico, obetujoči, da ga hočejo v njegovem lju-doljubnem , koristnem podjetji vsikdar po svoji moči podpirati. Tudi častita duhovščina in drugi merodajni krogi mu zaradi njegovega vzornega in značajnega obnašanja niso odrekli svoje vplivne pomoči. In kar se drugje le po strogih ukazih političnih oblasti počasi doseže , to je gosp. nadzornik pri nas s pomočjo častite duhovščine in s podporo domoljubnega, čislanega gosp. okrajnega glavarja v kratkem času dosegel, da so ob- 7 čine, naslanjujoče se na besedo svojih spoštovanih mož, večidel rade dovolile naprave šolskih vrtov. Sedaj ni v našem okraji nobene šole brez šolskega vrta. Mnogi učitelji imajo na vrtih uže pocepljenih na stotine divjakov, se ve da nekateri več, nekateri manj , kakor jih občina bolj ali manj podpira. Učitelj v Stopičah, gosp. Jože Franke , ima uže nad lOOO cepljenih drevesec v šolskem vrtu. Zares smemo z najboljšo uado v prihod nost gledati, da bode v kakih desetih letih naš okraj prav dobro s saduim drevjem preskrbljen, kar mu bode gotovo obilo dobička donašalo posebno takrat, kedar bode železnica Dolenjsko z drugimi kraji vezala. Po zornost otrok za ta predmet smo si kmalu osvojili; vidi se, kako vsacega veseli, kateremu seje v drevesnici divjak prijel. Kedar je v šolskem vrtu, takoj je pri svojem drevesu in ga ogleduje, kako se mu v rasti razvija. Skoraj vsi otroci, katerih stariši imajo zemljišča, napravili so si uže drevesnice. To koristno delovanje vpliva pa tudi na odr. ščene, kateri so si uže po domačih vrtih gozdnih divjakov posadili in pocepili (se ve da jako primitivno). Učitelji za svoj trud in veliko požrtvovalnost pač ne bodo prejeli dostojnega plačila — koliko truda šolski vrt stane, to ve samo tisti, kateri se z njim ukvarja — a smejo si biti svesti, da so storili za kmečki stan mnogo koristnega. Gosp. nadzornik pa, kateri je postal v vsem okraji jako priljubljena oseba, katerega vodi pri reševanji njegove zadače le prava, iskrena ljubezen do njegovega rodu, mož, kateremu je geslo: Bogu, kar je božjega, cesarju, kar je cesarjevega in narodu, kar je narodovega, postavil si je v srcu podložnikov novomeškega okraja spominek — aere perennius. Učitelji mu pač vsi žele: Bog ga ohrani še mnogo let šolskega nadzornika! Novomesto 30. dec. (Narodna čitalnica novomeška) imela bode dne 6. januarija ob 4. uri popoludne občni zbor. Na dnevnem redu bode: 1) sporočilo tajnika; 2) sporočilo denarničarja; 3) sporočilo gospodarskega odseka; 4) sporočilo zarad spremenitve pravil voljenega odseka; 5) volitev novega odbora; 6) volitev računskih pregledovalcev; 7) predlogi posameznih društvenikov. S Šenturške gore 27. dec. — S prerokovanjem ni nič, najmanj z vremenskim. Vsaj meni se nič ne posreči; vselej le na cedilu ostanem. Kolikokrat sem v nekaterih prejšnjih letih, zapeljan po zgodnjih cveticah, ki so koncem zime prikazovale se, napovedoval bližnjo spomlad, brž se je presukalo vreme in postavilo mene na laž. Jelo je navadno snežiti in dolgo smo kateri-krat čakali, predno je zima popolnem umaknila se pomladi. — Tako s.) to leto zlomkovi polžki in žužki zmotili me, da nisem mogel jezika za zobmi držati, marveč da sem zarad teh gumpcev, ki so prezgodaj poskrili se mi, prerokoval dolgo in hudo zimo. Sicer je mesec kimovec zadnje dni precej kislo kimal in zlo spridel božjo kapljico, katero nam vinotok toči; tudi vinotok se v svoji drugi polovici ni nič kaj prijetno vedel, ker večkrat je plašil nas se snegom; no, listopadu in grudnu pa letos zares ne smemo nič posebno odurnega očitati, obnašala sta se oba prav prizanesljivo ; vzlasti poslednji bil je nam jako milostljiv. Kdo bi se bil nadejal, da bomo o Božiči tako ugodno vreme imeli? Namesto debele snežne odeje imamo kopno; namesto ledenih cvetic na oknih razcvetajo se na naši gori na solnčnih krajih uže prve spomiadne cvetice; in sicer memo rigeljčkov ali malih marjetic (Bellis peren-nis), katerih tako noben mraz ne zmaga, trikrpasti je-trnik (A nemone hepatica), spomladni jegelček (Primula veris v. acaulis), po njivah pa njivski jetičnik (Vero-nica agrestis); tudi kurijce (Helleborus niger) so uže v ^bilnem številu pririle na beli dan, samo ne razcvetajo se še ne. Zato me kaj jezi, da so polžki in žužki, te ne- srečne mrcine, z mojim prerokovanjem na led speljale me; pa jim bom uže pokazal, kedo sem jaz, premalo jih je! Vsakega, bodi-si polž ali pa žužek, ki mi pride pod prste , zgrabil ga bom in smuknil ali v škatlo ali pa v steklenico, potem pa odposlal jih v tuje dežele, naj drugod, če hočejo, vodijo ljudi za nos, ne pa mene. In kakor je pesnik Ovid obetal svojemu očetu, da se s pesništvom ne bo več ukvarjal, rekoč: ,,parce mihi genitor, nunquam tibi carmina dicam"; enako obljubu-jem, da se jaz s prerokovanjem nikdar več pečal ne bom, naj bi tudi sami šokci ali ščurki opominjali na to. S. R. Iz Zagorice v litijskem okraji. — Pri volitvi občinskega starešinstva smo dobili za župana posestnika Jožeta Stepica iz Biča, za občinska svetovalca pa posestnika Antona Planinska iz Biča in Franceta Severja iz Zagorice. Iz Bizovika. (Vabilo k 9. občnemu zboru) čast. udov narodne čitalnice v Bizoviku, kateri bode dne 8. januarija. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo blagajnika. 3. Volitev novega odbora. 4. Nasveti posameznih udov. — Začetek zborovanja ob 3. uri popoludne. Vljudno vabi odbor. Iz Ljubljane. — Novo leto je bilo lepo, vsaj po vremenn čisto podobno lanskemu. Skoro bi verjeli tistemu narave modrijanu, ki je v nekem nemškem časniku trdil, da je naša zemlja zašla v pregorko ob-nebje ali „atmosfero". Menda tako lepih dni okoli Božiča in novega leta ne pomni veliko naših bralcev. — Tudi v drugem oziru je bilo novo leto nekoliko prijet-neje od prejšnjih. Vsaj Slovenec je po Ljubljani lahko glavo pokonci nosil, ker je imel v srcu besede cesarjeve , s katerimi je blagi vladar zadel tudi našo nem-škutarsko stranko, in ker je videl glave naših domačih „nebodigatreba" preplašene in poparjene; v novo leto je vsak vzel nado , da nemškutarska svojat bo v tem letu še niže padla ko v sedanjem. Zato so novo leto razna društva prav veselo obhajala, ker vsak upa, da bodo zdaj vendar uže tudi Slovencem boljši dnevi napočili in milejše zvezde jim zasijale. — (Odbor Čitalnice ljubljanske) je pri svojem konstituiranji za predsednika izvolil si gosp. dr. Karola Bleiweisa viteza Trsteniškega. S tem je dobro zadel na dvojno stran: prvič se s tem varuje spomin na njegovega rajncega očeta, vseletnega predsednika in ustanovitelja čitalnice; drugič je marljivost gosp. dr. Karola Bleivveisa vit. Trsteniškega za pospeh čitalnice in na-rodoih društev sploh uže tako dobro znana, da nam je on najboljše poroštvo za napredek čitalnice. Prav iz srca ploskamo tej volitvi odborovi! — Za podpredsednika je bil voljen gosp dr. J. Zupanec. — Temu poročilu imamo dostaviti še, da je občni zbor za častna uda izvolil si gosp. deželnega predsednika Winklerja in pa dr. Rački j a v Zagrebu. — (Dramatično društvo) je imelo dne 28 dec. p. 1. svoj občni zbor, katerega se je pa vdeležilo le jako pičlo število tukajšnjih društvenikov. Zborovanje bilo je toraj le kratko. Po prebranem tajnikovem poročilu vršila se je volitev odbora. Voljeni so bili: za predsednika zopet gospod Janez Muruik, za blagajnika dr. Josip Stare; za odbornike pa gg. dr. Karo! Bleiweis vit. Trsteniški, Peter Grasselli, Ivan Hribar, Jan, prof. Leveč, prof. Pleteršnik, dr. Tavčar, Trtnik, prof. Wies-thaler in dr. Zarnik. — Gospodu Murniku je zbor izrekel zahvalo za njegovo marljivo in vspešno delovanje. — (Močvirski odbor) bil je sklican danes 4. t. m. v sejo s^sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnje seje. 2. Poročila predsednika. 8 3. Obravnava, tičoča se plačila v obrokih za sestavo Črteža, 4. Obravnava o stroških o sprejetji dveh pisarjev, katerih bi trebalo pri napravi zemljiških knjig. 5. Obravnava o pretresu letnega računa. 6. Obravnava o ustanovitvi mej in o površini močvirskega ozemlja. 7. Obravnava o trebljenji goriškega grabna. Sešlo se je precej odbornikov, toda ko bi bili ravno imeli dobiti k sklepčnosti potrebno število, vstal je eden odličnejših odbornikov ter klical saboj še druge, tako, da potem ni prišlo do sklepanja. — Gospodje, pazite! Močvirski odbor ima imeniten nalog, on je vsem posestnikom odgovoren za svoje delovanje. — Kdor bi hotel zarad osobnega mrzenja imenitni svoj posel zanemarjati, rajši naj ga odloži, sicer na svoje rame sprejema Vso odgovornost! — (Občinski in cestnih odborov predstojniki!) porabite letošnjo lepo zimo v to , da se naše kantonske in občinske ceste posujejo , da ee blato — dober gnoj — prej podrza. To bo občinam in deželi na korist in tudi na čast! — (Za popotnega učenika kmetijstva po Kranjskem) je imenovan po ministerstvu, kakor so „Novice" uže prej naznanile, gosp. E. Kramar, ki bo tudi kmetijski in gospodarski oddelek pri „Novicah" prevzel. — (Silvestrov večer v ljubljanski čitalnici) je bil, kakor vsako leto, zelć živahen, tako da je bil prostor pretesen. Odlikoval se je, kakor navadno, čitalnični moški zbor s primernimi točkami, gospodična Ciljka Rodetova je ganila nas z deklamacijo tako, kakor s svojina igranjem na citre, gospod Bizjak pa nas razveselil s svojim prav dobro sestavljenim komičnim prizorom in po času posnetim kupletom, gosp. Drenik pa je z resno besedo zaznamoval odstop starega in nastop novega leta. V tem je bila tudi kratkočasna loterija s primernimi, lepimi dobitki. Občinstvo je bilo vseskozi dobre volje, posebno ker je glediščna godba pod vodstvom gosp. Maverja vmes prav dobro igrala in slednjič mladini tudi za ples godla. Posebno navdušen plosk in vriš je bil o cesarski pesmi, ker so njegove besede o , fakcijozni" opoziciji vsakemu še v najnovejšem spominu. — Da bo Daše poročilo o tej veselici kolikor gre popolno, moramo pristaviti še to, da je gostilničar gosp. Grčar s kuhinjo, kletjo in postrežbo bil vse hvale vreden. — (Vabilo k občnemu zboru telovadnega društva „Sokola") v petek dne 6. januarija (sv. treh kraljev dan) dopoludne ob pol 11. uri v društveni telovadnici. Spored razpravam: 1. Nagovor staroste. 2. Poročilo tajnikove 3. Poročilo blagajnikovo. 4, Volitev treh pregledovalcev letnega računa. 5. Volitev odbora: a) staroste, b) podstaroste, c) 7 odbornikov. 6. Razgovor in nasveti o Sokolovi maskeradi. 7. Nasveti posameznih društvenikov. Častiti člani društva „Sokola" prošeni so najvljudneje, da biagovole v mnogobrojnem številu udeležiti se omenjenega zborovanja. — (Slovenska predstava) bo v ljubljanskem gledališči v petek 6. t. m., to je na sv. treh kraljev dan. — (Stari bankovci po deset goldinarjev.) Vsled mnogostranskih vprašanj, dohaiajočih tukajšnji trgovski hiši Franc Ks. Souvanovi, glede starih bankovcev desetakov piše nam omenjena firma v splošno pojasnilo sledeče: „Stari bankovci po deset gold. od dne 15. januarija 18 63. leta zamenjujejo se brez ovire od dne 1. januarija t. 1. dalje samo še pri blagajnicah avstro-ogerske banke v Beču in v Pešti, pri podružnicah te banke, na pr. v Ljubljani, Trstu, Celovcu itd. pa le proti vložbi prošnje, oziroma konsignacije, in to do konca decembra 1887. leta. Ker bi se utegnila ta določba avstro-ogerske banke po deželi krivo razlagati ali še cel6 od brezvestnežev med prostim ljudstvom v to svrho vporabljati, stare desetake, kateri bodo še celih 6 let obdržali svojo prvotno veljavo, pod ceno desetih gold. nakupovati, zdi se nam primerno tukaj naglašati, da do konca leta 1887. ni nikomur potreba, pri omenjenem denarji škode trpeti, ker smo prepričani, da bode, kakor mi, tudi vsak drug trgovec in obrtnik v prometu prav rad sprejemal za plačilo stare desetake v polni vrednosti, ako ve, da jih pri svoji kupčijski zvezi v Ljubljani ali v Beču do 31. decembra 1877. leta za plačilo tudi lahko v polni vrednosti 10 gold. odda". — (Balkon pri ljubljanski kazini), sicer lepega poslopja, je tako grdo opazen z deskami, da bi tako delo v sramoto bilo pri samotni hiši na kmetih; koliko bolj pa je to pri kinču ljubljanskega mesta — na trgu v „vzezdi". — (Svecarnica P. in R. Seemanova v Ljubljani), ki si je v kratkem Času pridobila veliko naročnikov, je tudi letos za Svečnico dobro založila se s cerkvenimi svečami iz najboljšega blaga. Čedalje veče število naročnikov je najboljše spričalo za dobroto in vrednost blaga, boljšega priporočila nobeni taki svečarnici treba ni. Zlasti opozorujemo cerkvena predstojništva po Koroškem, spodnjem Stajarekem, Goriškem, v Istri itd. na to svečarnico , ker nam je znano, da v svojih mestih težko dobe tako pravično blago, kakor so voščene sveče bratov Seemanov v Ljubljani. Postreže se ceno in hitro, na domu v Gradišči ali pa po pošti. Znano nam je, da so tisti, ki so si naročili sveče od te firme, se z njimi prav pohvalili.