Spremembe regresov za nakup umtnih gnojil
Zveznl izvrSni svet je izdal odločbo o spremembah regresov, ki jih dobe kmetovalci pri na-kupu umetnih gnojil. Po tej od-ločbi je v letu 1956/57 vpeljana, namesto dosedanjih dvojnih cen, enotna  cena za umetna  gnojila.
Torej so cene guojil domače proizvodnje v gospodarskem letu 1956/57 za 44«/» do 121 »/0 višje od lanskih nižjih regresiranih cen (regres A), medtem ko so za 6«/o do 40«/e nižje od lanskih višjih cen (regres B). Nove cene uvoženih umetnih gnojil so la 56 do 156 »/0 višje od lanskih niž-j.ih cen, za 4 do 23 »/• pa nižje od lanskih višjih cen.
Novi sistem regresa ima pred lanskim sistemotn dvojnih cen naslednje prednosti: novl sistera enotnih cen daje kmetovalcem pobudo za uporabo umetnih gnojil za vse kulture, kar ni ve-ljalo za prejšnji regrea, ko je kmetovalec iobii gnojila po niž-jih cenah samo za tiste kulture, ki jih je kontrahiral. Po novi od-ločbi pa prodaja in uporaba umetnih gnojil ni vezana na kontrahiranje ali na kmetoval-čevo obveznost, da izroči v za-menjavo svoje pridelke. To pa seveda ne pomeni, da bo zdaj kontrahiranje odpravljeno. Na-sprotno, kontrahiranje bo še vnaprej dajalo kmetom pobudo za povečanje kmetijske proiz-vodnje s tem, da jim bo kme-tijska služba omogočila uporabo vseh agrotehničnih in drugih ukrepov z namenom, da bodo dobili  čim  vefji  pridelek.
Nove cene so za kmetovalce ugodne. To najbolje vidimo,. 6e primerjamo pregled cen umetnih gnojil in kmetijskih pridelkov s predvojnimi cenami.
Indeks novih cen umctnih gnojil nasproti cenam leta 1938
610
Indeks cen kmetijskih pridelkov leta 1955 nasproti cenatn leta 1938
2.271
Cene kmetijskih pridelkov so danes dosti višje. Iz tega pa iz-haja, da danes kmetovalec lahko za isto količino pridelka kupi tri in pol krat več umetnih gno-jil kakor pred vojno.
Da bi videli, kakšni so končni
rezultati, kl jih daje uporaba umetnih gnojil, in dokazali, da so njihove cene realne, ali pri-merne za kmetovalce, bomo po-dali nekaj podatkov o rentabil-nosti, ki jo je mogoče doseči z uporabo umetnih gnojil, na pri-mer pri pšeniciin koruzi.
Ce vzamemo, da z uporabo enega kg umetnih gnojil pove-čamo donos pšenice za en kg, tedaj pridemo do naslednje viši-ne rentabilnosti na vsakem hek-tarju:
200 kg N gnojil po 15 din = 3.000 din 2«« kg P gnojil po 11,5 din = 2.300 din 100 kg K gnojil po 114 ditt — 1.15« din
50* kg gnojil                                  6.450 din
5M kg pšentce po 25 din — 12.50« din
Povečan donos slame (600 do 700 kg na hektar) lahko poplača stroške pri uporabi gnojil (pre-nos, trošenje itd.).
Gornji podatki kažejo, da zna-ša rentabilnost uporabe umetnih gnojil po novih cenah ob tako povečanem donosu 100 °/o.
Tudi pri koruzi lahko prifcaku-jemo, da se bo pri uporabi 1 kg umetnih gnojil donos povečal za 1 kg. Ce bomo uporabili na prl-mer naslednjo količino gnojil, bomo dosegli naslednjo renta-bilnost:
Količina gnojil 250 kg N gnojila 300 kg R gnojila 150 kg K gnojila
Cena gnojil 15,0 11,5 11,5
Znesek
3.750 3.450 1.725
700 kg gnojil (meSanih) 700 kg koruze po 3* din
(Tudi tu se s povečano koli-čino koruznice lahko poravnajo stroški uporabe gnojil).
8.925 21.000
od   vsakega   hektara   po   14.075 din več. Podobno povečanje donosa alt
Tako za vsak dinar, ki ga da- dohodka, ponekod pa s«. celo več. mo za umetfta gnojila, dobimo s lahko dosežemo tudi pri indu-povečanim  donosom  2,5 din  ali   strijskib   rastlinah,   zelenjavi   in
krmnib rastlinah. Tako so vefc-kratno izplačana kmetijskim or-ganizacijam in kmetovalcem uporaba umetnih gnojil pc no-vih cenah, ker jim omogoča, da dosežejo ustrezno rentabilnost Zato bi bilo treba pri jesenskl setvi umetna gnojila čimbolj uporabljati.
Tako in celo še večjo rentabtl-nost pa seveda lahko dosežemo samo, če ta gnojila pravilno upx>-rabljamo, to se pravi, če za vsa-ko kulturo uporabljamo tista gnojila. ki ji najbolj ustrezajo^ če gnojila pravilno kombiniramo In če na določeni površini upo-ral?imo ustrezno količino gnojil itd. Vse to pa je odvisno v prvi vrsti od dela kmetijske službe, to se pravi. od pomoči, ki jo da-je kmetovalcem pri uporabi umetnih gnojil. Kmetovalci zve-čine še vedno ne znajo prav upo-rabljati umetnih gnojil, zato pa se jih branijo.
Treba je prav tako opozoriU na napačno navado mnogLh kme-tovalcev, da uporabljajo vedno »amo dušična gnojila Brez upo-rabe tudi drugih gnojil ni mogo-Ce doseči takega donosa, kot bl ga sicer^lahko, če bi vsa gnojila dobro korabinirali.
Na koncu je treba poudaritl, da imajo zadruge veliko vlogo pri odpravljanju konzervatizma pri kmetovalcih in njihovega ne-zaupanja do umetnih gnojil. Za-druge morajo prav tako preskr-beti zadostne količine umetnih gnojil za jesensko setev, ki je pred vratmi, kajti letos bo treba precej povečati uporabo 'eh sredstev in jo razširiti tudi aa nove predele.